Cene lesnih goriv

Spremljanje cen lesnih goriv

Z razvojem trga z lesnimi gorivi v Sloveniji se povečuje tudi zanimanje za spremljanje njihovih cen. Za uspešen in učinkovit razvoj trgovanja z lesno biomaso so potrebne natančne in aktualne informacije o stanju trga. Nerazpoložljivost podatkov o količinah, tržnih tokovih ali cenah pomeni veliko oviro pri trgovanju, saj je treba sprejemati pomembne strateške odločitve brez ustreznega znanja ali informacij o stanju na trgu. Razpoložljivost informacij je torej ključna za zagotavljanje transparentnega, konkurenčnega in učinkovitega trga. Medtem ko so cene naftnih derivatov izjemno hitro in lahko dostopne, cene lesnih goriv niso objavljene na spletnih straneh ministrstva ali kateri drugi uradni strani državnih organov. Zbiranje cen lesnih goriv je namreč obsežnejše saj so cene odvisne od količine, kakovosti, regije, ponudnika, časa itn. Statistični urad Slovenije spremlja le odkupne cene okroglega lesa iz zasebnega sektorja, kjer je med navedenimi gozdno-lesnimi sortimenti tudi les za kurjavo. Cen drv, lesnih sekancev in pelet se sistematično ne spremlja. Povpraševanje po cenah posameznih lesnih goriv ter želja po primerjavi med posameznimi državami EU je rodila idejo o periodičnem zbiranju cen posameznih lesnih goriv pri proizvajalcih. Podoben sistem zbiranja cen lesnih goriv ima organizacija C.A.R.M.E.N. (http://www.carmen-ev.de), ki redno spremlja cene lesnih goriv v Nemčiji.

Gozdarski Inštitut Slovenije od leta 2011 spremlja cene lesnih goriv na slovenskem trgu. Do leta 2014 smo v okviru projekta BiomassTradeCentreII (www.biomasstradecentre2.eu) cene lesnih energentov spremljali tudi v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Španiji, Romuniji, Grčiji in na Irskem in Hrvaškem. Cene lesnih goriv spremljamo dvakrat letno, na začetku in koncu kurilne sezone. V analizo so vključene najpogostejše kategorije trdih biogoriv: polena, sekanci, peleti in briketi.  Podatke pridobivamo s spletnim ali telefonskim anketiranjem ter analizo drugih virov, kot so spletne strani proizvajalcev in distributerjev ter iz tiskanih oglasov.

Pri zbiranju podatkov se velikokrat srečamo z različnimi količinskimi enotami; v primeru drv in sekancev ponudniki največkrat navajajo kubične metre (m3), prostorninske metre (prm) ali nasute kubične metre (nm3), medtem ko pelete in brikete največkrat trgujejo glede na maso (v tonah). Za lažjo primerjavo cen različnih lesnih energentov zato vse cene navajamo glede na maso (v EUR na tono), v vseh navedenih cenah pa je že vključen DDV. Ker je preračunavanje različnih enot velika težava pri trgovanju z lesnimi gorivi, smo razvili spletni kalkulator, ki omogoča enostavno preračunavanje različnih enot, kot so m3 v prm, MWh ali tone. Kalkulator je dostopen na - KLIKNI TUKAJ

Cene lesnih goriv

Cene energentov se spreminjajo glede na lastnosti ali kakovost, različne navedbe ter neustrezne deklaracije pa potrošnike hitro zavedejo. V nadaljevanju zato navajamo, katere vrste lesnih goriv prevladujejo v Sloveniji in kakšne so njihove cene. Med različnimi oblikami lesnih goriv še vedno prevladujejo drva, sledijo peleti ter lesni sekanci. Med proizvajalci se precej razlikujejo oblika in lastnosti lesnih goriv. S tega vidika je trg precej pester, saj imajo potrošniki veliko izbiro. V primeru drv so na voljo različne drevesne vrste, različne velikosti (dolžina je lahko od 20 do 100 cm, premer pa od 2 do 15 cm ali več) ter različna vsebnost vode (zračno suh ali vlažen les). Tudi sekanci se razlikujejo po stopnji predelave (oz. velikosti prevladujoče frakcije) ter vsebnosti vode (sušeni in zeleni sekanci). Pri peletih in briketih so poleg omenjenih lastnosti pomembne tudi: ustrezna gostota delca oz. gostota nasutja, mehanska obstojnost in vsebnost pepela.

Cena drv, vlažnosti okoli 20 % in dolžine med 25 in 33 cm, trenutno znaša 151 evrov na tono in je za 8 % višja kot ob začetku kurilne sezone 2017/18. Cena svežih drv ali vlažnosti nad 30 % istih dimenzij, pa je nekoliko nižja in ostaja enaka kot v preteklem zbiranju cen, kar znaša 138 evrov na tono.

Lesni sekanci
so najcenejša oblika lesnih goriv na trgu, cene pa se razlikujejo glede na vlažnost in prevladujočo frakcijo delcev; zaradi višjih stroškov proizvodnje so praviloma sekanci z nižjo vsebnostjo vode in manjšimi delci dražji. Za najbolj prodajano obliko sekancev tj. vlažnosti okoli 30 % in velikostjo delcev okoli 31 mm bomo trenutno odšteli 77,5 evrov za tono, kar je približno 2 % več kot ob začetku kurilne sezone in 4 % več kot v enakem obdobju lansko leto. 

Cena pelet pakiranih v 15 kg vreče v povprečju znaša 269 €/tono. Če pelete kupimo v razsutem stanju ali v tako imenovanih vrečah Big-Bag lahko privarčujemo do 12 % v primerjavi s peleti pakiranimi v 15 kg vreče. Po navadi so peleti najcenejši neposredno pri proizvajalcu, medtem ko so pri distributerjih trenutno do 19 % (ali 45 €/t) dražji.


Cene briket so se v primerjavi z obdobjem pred kurilno sezono 2017/18 zvišale za 9 %. V povprečju bomo za tono briket pakiranih v 10 kg PVC embalaži odšteli 236 €. V primerjavi z enakim obdobjem v letu 2017 je cena briket v povprečju kar za 14 % (ali 28 €/t) višja.

Cena kurilnega olja se je v aprilu 2018 gibala okoli 87,5 €/MWh in se je v primerjavi z oktobrom 2017 povečala za 6 %, v primerjavi z enakim obdobjem lansko leto pa zvišala za 10 %. Če primerjamo cene glede na MWh (cene lesnih goriv v primerjavi s kurilnim oljem) so sekanci kot najcenejši med lesnimi energenti kar 74 odstotkov cenejši (njihova cena znaša 22,8 €/MWh), peleti kot najdražja oblika lesne biomase pa 35 odstotkov cenejši (njihova cena znaša 57,3 €/MWh) od kurilnega olja.





Slika 1: Cene različnih lesnih goriv (v €/MWh) v primerjavi s cenami kurilnega olja.

Med letoma 2011 in 2018 so najnižjo in najvišjo ceno med lesnimi gorivi dosegali sekanci oziroma peleti. Podobno stanje smo zaznali tudi pred kurilno sezono 2017/2018. Primerjava cen najpogostejših oblik lesnih goriv in kurilnega olja kaže razmeroma konstanten potek cen (predvsem od leta 2013), in sicer z višjimi cenami na začetku kurilne sezone in nižjimi ob koncu. Ob koncu tokratne kurilne sezone pa je stanje nekoliko drugačno, saj so cene celo višje kot ob začetku kurilne sezone. Predvidevamo, da je razlog dolga kurilna sezona in veliko povpraševanje po gorivih vse do sredine aprila. Hkrati pa je to že čas, ko začnemo pripravljati lesna goriva (predvsem drva) za prihodnjo kurilno sezono. Poleg zvišanja cen je na trgu zaznati tudi pomanjanje suhih drv (vlažnosti okoli 20 %) predvsem pri kmetih in lastnikih gozda, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo drv, kar je zagotovo pripomoglo k dvigu cen.

Cene pelet v prvi polovici leta 2018

Za tono pelet pakiranih v 15 kg vreče bomo trenutno odšteli v povprečju 269 €, kar je 5 % več kot ob začetku kurilne sezone. V primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu pa so cene za 6 % višje. V zadnjih letih (2013 do 2018) so cene pelet relativno konstantne in znašajo od 250 €/t do 270 €/t. Cene peletov naj bi bile odvisne predvsem od kakovosti, vendar analize kakovosti peletov na slovenskem trgu, opravljene lansko leto (celotna študija je objavljena na www.s4q.si), kažejo, da cena ni vedno odraz njihove dejanske kakovosti.

Peleti so kot najdražja oblika lesne biomase 35 % cenejši (njihova cena znaša 57,3 €/MWh) od cene kurilnega olja, ki se je v aprilu 2018 gibala okoli 87,5 €/MWh (slika 5 in 1). Največjo razliko med ceno pelet in kurilnega olja smo zabeležili v drugi polovici leta 2012, ko so bili peleti za skoraj 50 % cenejši glede na ceno kurilnega olja, najmanjšo razliko (23 %) pa v prvi polovici leta 2016 zaradi padca cen kurilnega olja.





Slika 2: Cene pelet (v €/t z DDV) med 2011 in 2018.

Cene pelet se razlikujejo glede na količino ter obliko embalaže; v primeru da pelete kupimo v razsutem stanju, lahko privarčujemo v povprečju do 32 €/tono, ali v tako imenovanih »Big-Bag« vrečah, lahko privarčujemo v povprečju do 9 €/tono. Največje je povpraševanje po peletih pakiranih v 15 kg PVC vreče ter zložene na paleto, zato je tudi cena nekoliko višja.

Cene pelet se razlikujejo tudi med različnimi skupinami ponudnikov; najcenejši so običajno peleti neposredno pri proizvajalcu, medtem ko so lahko pri distributerjih dražji. Trenutno so cene pri distributerjih za 19 % (ali 45 €/t) višje kot neposredno pri slovenskih proizvajalcih, pri spletnih ponudnikih pa so cene za 8 % (ali 20 €/t)  višje kot neposredno pri proizvajalcih. Ob koncu kurilne sezone so se cene glede na začetek kurilne sezone zvišale in sicer pri slovenskih proizvajalcih v povprečju le za 2 %, pri spletnih ponudnikih za 5 %, pri distributerjih pa za 7 %.

Slika 3: Cene pelet (v €/t) glede na način pakiranja ter mesta nakupa.

Cene drv (polen) v prvi polovici leta 2018

Na slovenskem trgu so v prodaji drva različnih drevesnih vrst, različne vlažnosti (od svežih do zračno suhih) ter dimenzij; prevladujejo bukova drva, vlažnosti okoli 20 % ter dolžine 25 cm. Zbrani podatki kažejo, da so drva z vlažnostjo 20 % v povprečju dražja od drv z višjo vlažnostjo. Cene drv dolžine od 25 do 33 cm so približno enake, metrska drva pa so v povprečju do 20 % cenejša.

V obdobju zbiranja cen smo najvišjo povprečno ceno za najpogostejšo skupino drv zabeležili ob tokratnem zbiranju cen, torej ob koncu kurilne sezone 2017/2018. Trenutno znaša cena drv 151 €/t (oz. 75 €/prm) in je za 8 % višja kot ob začetku kurilne sezone. Pričakovano smo najnižje povprečne cene (okoli 126 €/t) zabeležili v prvi in drugi polovici leta 2014, po žledolomu. Od takrat so se cene zopet dvignile.





Slika 4: Cene polen (v €/t z DDV) med 2011 in 2018.

Cene sekancev v prvi polovici leta 2018

Glede na rezultate anket opravljenih v prejšnjih letih, na slovenskem trgu prevladujejo sekanci velikostnega razreda P31, sledi razreda P45, sekanci s prevladujočo frakcijo od 3,15 mm do 16 mm (P16) pa so redkost. Na trgu so najštevilčnejši sekanci z vsebnostjo vode od 10 do 25 % (lastnostni razred M20 in M25), sledijo tisti z vlažnostjo od 25% do 35% oz. več kot 35%. Od procesa proizvodnje sta najbolj odvisna prevladujoča velikost delcev in vsebnost vode, medtem ko so preostali parametri kakovosti odvisni predvsem od uporabljene surovine. Posledično omenjena parametra najbolj vplivata na končno ceno proizvoda. Po navadi velja, da so sekanci z manjšimi delci v prevladujoči frakciji ter z manjšo vsebnostjo vode dražji, saj je za drobljenje in sušenje lesne biomase potrebne več energije. Zato je razumljivo, da so sekanci s prevladujočo frakcijo od 3,15 do 16 mm (P16) ter vsebnostjo vode manj kot 10 % (M10) praviloma dražji od sekancev z večjo velikostjo delcev in vlažnostjo M50.

Za sekance, ki se prodajo največ, t. j. z vlažnostjo okoli 30 % in velikostjo delcev okoli 31 mm, je cena ob koncu kurilne sezone 77,5 €/t, kar je približno 2 % več kot ob začetku kurilne sezone. Na ceno dostavljenih sekancev vplivajo tudi stroški prevoza, ki se zaračunavajo bodisi na število prevoženih kilometrov ali na količino dostavljenih sekancev. Po navadi je cena sekancev brez dostave do 20 % nižja.





Slika 5: Cene sekancev (v €/t z DDV) med 2011 in 2018.


Cene briket v prvi polovici leta 2018

Kot nadomestilo za drva so (predvsem v kaminih) velikokrat v rabi briketi. Njihova prednost pred drvmi je večja gostota energije (kar se odraža v daljšem času izgorevanja). Zaradi uporabljene surovine in postopka izdelave je vsebnost vode briketov od 12 do 15 %. Tona briketov, pakiranih v PVC-embalažo po 10 kg ob koncu kurilne sezone 2017/2018, stane okoli 236 evrov, kar je 9 odstotkov več kot ob začetku kurilne sezone. V primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta je cena briketov kar 14 odstotkov višja. Povprečne cene briket so med leti 2011 in 2018 nihale od 203 €/t do 250 €/t. Razlike v ceni lahko opazimo tudi med različnimi načini pakiranja; najcenejši so v razsutem stanju in najdražji pakirani po 10 kg v vrečah ali škatlah.





Slika 6: Cene briket (v €/t z DDV) med 2011 in 2018.

Primerjava cen lesnih energentov s preostalimi evropskimi državami

V Avstriji statistike o cenah lesnih goriv zbirajo in poročajo agencije na deželni in zvezni ravni (Vinterbäck in Porsö, 2011). Cene lesnih goriv zbirajo mesečno; Kmetijsko gozdarska zbornica Avstrije (Landwirtschafkammer Österreich) objavlja cene sekancev ter indeks cen lesnih energentov (Energieholzindex). Slednjega sestavlja »košarica« ključnih lesnih sortimentov, kot je les za kurjavo, industrijski okrogli les in stranski proizvodi žagarskih obratov. Cene peletov beleži združenje proizvajalcev peletov proPellets Austria. V Nemčiji statistike o cenah sekancev in peletov vodi agencija C.A.R.M.E.N, cene peletov mesečno spremlja tudi Nemško združenje proizvajalcev peletov (DEPV). Statistični urad pa poroča o indeksu cen lesnih goriv, ki upošteva sekance, pelete, brikete in industrijski okrogel les.

Zbiranje cen v okviru projekta EU BiomassTradeCentres II med letoma 2011 in 2014 je pokazalo, da se cene med državami bolj ali manj razlikujejo, odvisno predvsem od vrste lesnega goriva (slika 6). Največje razlike lahko opazimo v primeru sekancev; najcenejši so bili v povprečju v Sloveniji (72 €/t), najdražji pa v Avstriji (126 €/t). V primeru peletov so razlike v cenah med državami bistveno manjše; najcenejši peleti so bili v povprečju v Avstriji in Sloveniji (okoli 246 €/t), najdražji pa v Italiji (276 €/t).


Povprečne cene (a) sekancev in (b) peletov med letoma 2011 in 2014 v Sloveniji, Italiji, Nemčiji in Avstriji

Slika: Povprečne cene (a) sekancev in (b) peletov med letoma 2011 in 2014 v Sloveniji, Italiji, Nemčiji in Avstriji




Več o lesnih goriv in sistemu za zagotavljanje kakovosti lesnih pelet si lahko ogledate na spletni strani S4Q.