Cene lesnih goriv

Spremljanje cen lesnih goriv

Z razvojem trga z lesnimi gorivi v Sloveniji se povečuje tudi zanimanje za spremljanje njihovih cen. Za uspešen in učinkovit razvoj trgovanja z lesno biomaso so potrebne natančne in aktualne informacije o stanju trga. Nerazpoložljivost podatkov o količinah, tržnih tokovih ali cenah pomeni veliko oviro pri trgovanju, saj je treba sprejemati pomembne strateške odločitve brez ustreznega znanja ali informacij o stanju na trgu. Razpoložljivost informacij je torej ključna za zagotavljanje transparentnega, konkurenčnega in učinkovitega trga. Medtem ko so cene naftnih derivatov izjemno hitro in lahko dostopne, cene lesnih goriv niso objavljene na spletnih straneh ministrstva ali kateri drugi uradni strani državnih organov. Zbiranje cen lesnih goriv je namreč obsežnejše saj so cene odvisne od količine, kakovosti, regije, ponudnika, časa itn. Statistični urad Slovenije spremlja le odkupne cene okroglega lesa iz zasebnega sektorja, kjer je med navedenimi gozdno-lesnimi sortimenti tudi les za kurjavo. Cen drv, lesnih sekancev in pelet se sistematično ne spremlja. Povpraševanje po cenah posameznih lesnih goriv ter želja po primerjavi med posameznimi državami EU je rodila idejo o periodičnem zbiranju cen posameznih lesnih goriv pri proizvajalcih. Podoben sistem zbiranja cen lesnih goriv ima organizacija C.A.R.M.E.N. (http://www.carmen-ev.de), ki redno spremlja cene lesnih goriv v Nemčiji.

Gozdarski Inštitut Slovenije od leta 2011 spremlja cene lesnih goriv na slovenskem trgu. Do leta 2014 smo v okviru projekta BiomassTradeCentreII (www.biomasstradecentre2.eu) cene lesnih energentov spremljali tudi v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Španiji, Romuniji, Grčiji in na Irskem in Hrvaškem. Cene lesnih goriv spremljamo dvakrat letno, na začetku in koncu kurilne sezone. V analizo so vključene najpogostejše kategorije trdih biogoriv: polena, sekanci, peleti in briketi.  Podatke pridobivamo s spletnim ali telefonskim anketiranjem ter analizo drugih virov, kot so spletne strani proizvajalcev in distributerjev ter iz tiskanih oglasov.

Pri zbiranju podatkov se velikokrat srečamo z različnimi količinskimi enotami; v primeru drv in sekancev ponudniki največkrat navajajo kubične metre (m3), prostorninske metre (prm) ali nasute kubične metre (nm3), medtem ko pelete in brikete največkrat trgujejo glede na maso (v tonah). Za lažjo primerjavo cen različnih lesnih energentov zato vse cene navajamo glede na maso (v EUR na tono), v vseh navedenih cenah pa je že vključen DDV. Ker je preračunavanje različnih enot velika težava pri trgovanju z lesnimi gorivi, smo razvili spletni kalkulator, ki omogoča enostavno preračunavanje različnih enot, kot so m3 v prm, MWh ali tone. Kalkulator je dostopen na - KLIKNI TUKAJ

Cene lesnih goriv

Cene energentov se spreminjajo glede na lastnosti ali kakovost, različne navedbe ter neustrezne deklaracije pa potrošnike hitro zavedejo. V nadaljevanju zato navajamo, katere vrste lesnih goriv prevladujejo v Sloveniji in kakšne so njihove cene. Med različnimi oblikami lesnih goriv še vedno prevladujejo drva, sledijo peleti ter lesni sekanci. Med proizvajalci se precej razlikujejo oblika in lastnosti lesnih goriv. S tega vidika je trg precej pester, saj imajo potrošniki veliko izbiro. V primeru drv so na voljo različne drevesne vrste, različne velikosti (dolžina je lahko od 20 do 100 cm, premer pa od 2 do 15 cm ali več) ter različna vsebnost vode (zračno suh ali vlažen les). Tudi sekanci se razlikujejo po stopnji predelave (oz. velikosti prevladujoče frakcije) ter vsebnosti vode (sušeni in zeleni sekanci). Pri peletih in briketih so poleg omenjenih lastnosti pomembne tudi: ustrezna gostota delca oz. gostota nasutja, mehanska obstojnost in vsebnost pepela.

Cena drv, vlažnosti okoli 20 % in dolžine med 25 in 33 cm, trenutno znaša 136 evrov in je za 4 % višja kot ob koncu kurilne sezone 2016/17. Cena svežih drv ali vlažnosti nad 30 % istih dimenzij, pa je nekoliko nižja in trenutno znaša 138 evrov na tono.

Lesni sekanci
so najcenejša oblika lesnih goriv na trgu, cene pa se razlikujejo glede na vlažnost in prevladujočo frakcijo delcev; zaradi višjih stroškov proizvodnje so praviloma sekanci z nižjo vsebnostjo vode in manjšimi delci dražji. Za najbolj prodajano obliko sekancev tj. vlažnosti okoli 30 % in velikostjo delcev okoli 31 mm bomo trenutno odšteli 76 evrov za tono, kar je približno 2,5 % več kot ob koncu pretekle kurilne sezone 2016/17 in približno 3 % manj kot v enakem obdobju lansko leto. 

Cena pelet pakiranih v 15 kg vreče v povprečju stane 256 €/tono. Če pelete kupimo v razsutem stanju ali v tako imenovanih vrečah Big-Bag, lahko privarčujemo do 25 ali do 12 evrov na tono. Po navadi so peleti najcenejši neposredno pri proizvajalcu, medtem ko so pri distributerjih trenutno do 13 % dražji.


Cene briket so se v primerjavi z obdobjem po kurilni sezoni 2016/17 zvišale za skoraj 5 %. V povprečju bomo za tono briket pakiranih v 10 kg PVC embalaži odšeteli 207 €. V primerjavi z enakim obdobjem v letu 2016 se je cena briket v povprečju le za nekaj centov znižala.

Cena kurilnega olja se je v oktobru 2017 gibala okoli 82 €/MWh in se je v primerjavi z aprilom 2017 povečala za 3 %, v primerjavi z enakim obdobjem lansko leto pa zvišala za 5 %. Če primerjamo cene glede na MWh so sekanci kot najcenejši med lesnimi energenti kar 73 odstotkov cenejši (22,4 €/MWh), peleti kot najdražja oblika lesne biomase pa 34 odstotkov cenejši (54,5 €/MWh) od kurilnega olja.





Slika 1: Cene različnih lesnih goriv (v €/MWh) v primerjavi s cenami kurilnega olja.

Med letoma 2011 in 2017 so najnižjo in najvišjo ceno med lesnimi gorivi dosegali sekanci oziroma peleti. Podobno stanje smo zaznali tudi pred kurilno sezono 2017/2018. Primerjava cen najpogostejših oblik lesnih goriv in kurilnega olja kaže razmeroma konstanten potek cen (predvsem od leta 2013), in sicer z višjimi cenami na začetku kurilne sezone in nižjimi ob koncu. Največjo razliko med ceno pelet in kurilnega olja smo zabeležili v drugi polovici leta 2012, ko so bili peleti za skoraj 50 % cenejši glede na ceno kurilnega olja, trenutno pa je zaznaven trend zmanjševanja razlike, predvsem zaradi nižjih cen kurilnega olja.

Cene pelet v drugi polovici leta 2017

Za tono pelet pakiranih v 15 kg vreče bomo trenutno odšteli v povprečju 256 €, kar je 1 % več kot v prvi polovici leta 2017. V primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu pa so cene za skoraj 5 % višje. V zadnjih letih (2013 do 2017) so cene pelet relativno konstantne in znašajo od 250 €/t do 270 €/t. Cene peletov naj bi bile odvisne predvsem od kakovosti, vendar analize kakovosti peletov na slovenskem trgu, opravljene letos (celotna študija je objavljena na www.s4q.si), kažejo, da cena ni vedno odraz njihove dejanske kakovosti.

Peleti so kot najdražja oblika lesne biomase 34 % cenejši (54,5 €/MWh) od cene kurilnega olja, ki se je v drugi polovici leta 2017 gibala okoli 82 €/MWh (slika 5 in 1). Največjo razliko med ceno pelet in kurilnega olja smo zabeležili v drugi polovici leta 2012, ko so bili peleti za skoraj 50 % cenejši glede na ceno kurilnega olja, najmanjšo razliko (23 %) pa v prvi polovici leta 2016 zaradi padca cen kurilnega olja.





Slika 2: Cene pelet (v €/t z DDV) med 2011 in 2017.

Cene pelet se razlikujejo glede na količino ter obliko embalaže; v primeru da pelete kupimo v razsutem stanju, lahko privarčujemo v povprečju do 25 €/tono, ali v tako imenovanih »Big-Bag« vrečah, lahko privarčujemo v povprečju do 12 €/tono. Največje je povpraševanje po peletih pakiranih v 15 kg PVC vreče ter zložene na paleto, zato je tudi cena nekoliko višja.

Cene pelet se razlikujejo tudi med različnimi skupinami ponudnikov; najcenejši so običajno peleti neposredno pri proizvajalcu, medtem ko so lahko pri distributerjih dražji. Trenutno so cene pri distributerjih za 13 % višje kot neposredno pri slovenskih proizvajalcih, pri spletnih ponudnikih pa so cene za 5 % višje kot neposredno pri proizvajalcih. V drugi polovici letošnjega leta cene pri proizvajalcih in distributerjih glede na prvo polovico leta v povprečju ostajajo enake, medtem ko so se pri spletnih ponudnikih zvišale (za 2,5 %).

Slika 3: Cene pelet (v €/t) glede na način pakiranja ter mesta nakupa.

Cene drv (polen) v drugi polovici leta 2017

Na slovenskem trgu so v prodaji drva različnih drevesnih vrst, različne vlažnosti (od svežih do zračno suhih) ter dimenzij; prevladujejo bukova drva, vlažnosti okoli 20 % ter dolžine 25 cm. Zbrani podatki kažejo, da so drva z vlažnostjo 20 % v povprečju dražja od drv z višjo vlažnostjo. Cene drv dolžine od 25 do 33 cm so približno enake, metrska drva pa so v povprečju do 20 % cenejša.

V obdobju zbiranja cen smo najvišjo povprečno ceno (179 €/t) za najpogostejšo skupino drv zabeležili v drugi polovici leta 2012 oz. pred kurilno sezono 2012/2013. Pričakovano smo najnižje povprečne cene (okoli 126 €/t) zabeležili v prvi in drugi polovici leta 2014, po žledolomu. Od takrat so se cene zopet dvignile. Pred letošnjo kurilno sezono (2017/2018) so dosegle vrednost 140 €/t, kar pomeni, da se je cena glede na prvo polovico leta 2017 zvišala za 3 %.





Slika 4: Cene polen (v €/t z DDV) med 2011 in 2017.

Cene sekancev v drugi polovici leta 2017

Glede na rezultate anket, opravljenih v prejšnjih letih na slovenskem trgu prevladujejo sekanci velikostnega razreda P31, sledita razreda P45 in P100, sekanci s prevladujočo frakcijo od 3,15 mm do 16 mm (P16) pa so redkost. Na trgu so najštevilčnejši sekanci z vsebnostjo vode od 10 do 25 % (lastnostni razred M20 in M25), sledijo tisti z vlažnostjo od 25% do 35% oz. več kot 35%. Od procesa proizvodnje sta najbolj odvisna prevladujoča velikost delcev in vsebnost vode, medtem ko so preostali parametri kakovosti odvisni predvsem od uporabljene surovine. Posledično omenjena parametra najbolj vplivata na končno ceno proizvoda. Po navadi velja, da so sekanci z manjšimi delci v prevladujoči frakciji ter z manjšo vsebnostjo vode dražji, saj je za drobljenje in sušenje lesne biomase potrebne več energije. Zato je razumljivo, da so sekanci s prevladujočo frakcijo od 3,15 do 16 mm (P16) ter vsebnostjo vode manj kot 10 % (M10) praviloma dražji od sekancev z velikostjo delcev P100 in vlažnostjo M50.

Za sekance, ki jih prodajo največ, t. j. z vlažnostjo okoli 30 % in velikostjo delcev okoli 31 mm, je cena ob začetku kurilne sezone 2017/2018 76 €/t, kar je približno 2,5 % več kot v prvi polovici leta 2017. Na ceno dostavljenih sekancev vplivajo tudi stroški prevoza, ki se zaračunavajo bodisi na število prevoženih kilometrov ali na količino dostavljenih sekancev. Po navadi je cena sekancev brez dostave do 20 % nižja.





Slika 5: Cene sekancev (v €/t z DDV) med 2011 in 2017.


Cene briket v drugi polovici leta 2017

Kot nadomestilo za drva so (predvsem v kaminih) velikokrat v rabi briketi. Njihova prednost pred drvmi je večja gostota energije (kar se odraža v daljšem času izgorevanja). Zaradi uporabljene surovine in postopka izdelave je vsebnost vode briketov od 12 do 15 %. Tona briketov, pakiranih v PVC-embalažo po 10 kg ob začetku kurilne sezone 2017/2018, stane okoli 216,5 evrov, kar je 5 odstotkov več kot ob koncu pretekle kurilne sezone. V primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta je cena briketov 6 odstotkov višja. Povprečne cene briket so med leti 2011 in 2017 nihale od 203 €/t do 250 €/t. Razlike v ceni lahko opazimo tudi med različnimi načini pakiranja; najcenejši so v razsutem stanju in najdražji pakirani po 10 kg v vrečah ali škatlah.





Slika 6: Cene briket (v €/t z DDV) med 2011 in 2017.

Primerjava cen lesnih energentov s preostalimi evropskimi državami

V Avstriji statistike o cenah lesnih goriv zbirajo in poročajo agencije na deželni in zvezni ravni (Vinterbäck in Porsö, 2011). Cene lesnih goriv zbirajo mesečno; Kmetijsko gozdarska zbornica Avstrije (Landwirtschafkammer Österreich) objavlja cene sekancev ter indeks cen lesnih energentov (Energieholzindex). Slednjega sestavlja »košarica« ključnih lesnih sortimentov, kot je les za kurjavo, industrijski okrogli les in stranski proizvodi žagarskih obratov. Cene peletov beleži združenje proizvajalcev peletov proPellets Austria. V Nemčiji statistike o cenah sekancev in peletov vodi agencija C.A.R.M.E.N, cene peletov mesečno spremlja tudi Nemško združenje proizvajalcev peletov (DEPV). Statistični urad pa poroča o indeksu cen lesnih goriv, ki upošteva sekance, pelete, brikete in industrijski okrogel les.

Zbiranje cen v okviru projekta EU BiomassTradeCentres II med letoma 2011 in 2014 je pokazalo, da se cene med državami bolj ali manj razlikujejo, odvisno predvsem od vrste lesnega goriva (slika 6). Največje razlike lahko opazimo v primeru sekancev; najcenejši so bili v povprečju v Sloveniji (72 €/t), najdražji pa v Avstriji (126 €/t). V primeru peletov so razlike v cenah med državami bistveno manjše; najcenejši peleti so bili v povprečju v Avstriji in Sloveniji (okoli 246 €/t), najdražji pa v Italiji (276 €/t).


Povprečne cene (a) sekancev in (b) peletov med letoma 2011 in 2014 v Sloveniji, Italiji, Nemčiji in Avstriji

Slika: Povprečne cene (a) sekancev in (b) peletov med letoma 2011 in 2014 v Sloveniji, Italiji, Nemčiji in Avstriji




Več o lesnih goriv in sistemu za zagotavljanje kakovosti lesnih pelet si lahko ogledate na spletni strani S4Q.