Cene lesnih goriv

Spremljanje cen lesnih goriv

Z razvojem trga z lesnimi gorivi v Sloveniji se povečuje tudi zanimanje za spremljanje njihovih cen. Za uspešen in učinkovit razvoj trgovanja z lesno biomaso so potrebne natančne in aktualne informacije o stanju trga. Nerazpoložljivost podatkov o količinah, tržnih tokovih ali cenah pomeni veliko oviro pri trgovanju, saj je treba sprejemati pomembne strateške odločitve brez ustreznega znanja ali informacij o stanju na trgu. Razpoložljivost informacij je torej ključna za zagotavljanje transparentnega, konkurenčnega in učinkovitega trga. Medtem ko so cene naftnih derivatov izjemno hitro in lahko dostopne, cene lesnih goriv niso objavljene na spletnih straneh ministrstva ali kateri drugi uradni strani državnih organov. Zbiranje cen lesnih goriv je namreč obsežnejše saj so cene odvisne od količine, kakovosti, regije, ponudnika, časa itn. Statistični urad Slovenije spremlja le odkupne cene okroglega lesa iz zasebnega sektorja, kjer je med navedenimi gozdnimi lesnimi sortimenti tudi les za kurjavo. Cen drv, lesnih sekancev in pelet se sistematično ne spremlja. Povpraševanje po cenah posameznih lesnih goriv ter želja po primerjavi med posameznimi državami EU je rodila idejo o periodičnem zbiranju cen posameznih lesnih goriv pri proizvajalcih. Podoben sistem zbiranja cen lesnih goriv ima organizacija C.A.R.M.E.N. (http://www.carmen-ev.de), ki redno spremlja cene lesnih goriv v Nemčiji.

Gozdarski Inštitut Slovenije od leta 2011 spremlja cene lesnih goriv na slovenskem trgu. Do leta 2014 smo v okviru projekta BiomassTradeCentreII (www.biomasstradecentre2.eu) cene lesnih energentov spremljali tudi v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Španiji, Romuniji, Grčiji in na Irskem in Hrvaškem. Cene lesnih goriv spremljamo dvakrat letno, na začetku in koncu kurilne sezone. V analizo so vključene najpogostejše kategorije trdih biogoriv: polena, sekanci, peleti in briketi.  Podatke pridobivamo s spletnim ali telefonskim anketiranjem ter analizo drugih virov, kot so spletne strani proizvajalcev in distributerjev ter iz tiskanih oglasov.

Pri zbiranju podatkov se velikokrat srečamo z različnimi količinskimi enotami; v primeru drv in sekancev ponudniki največkrat navajajo kubične metre (m3), prostorninske metre (prm) ali nasute kubične metre (nm3), medtem ko se peleti in briketi največkrat trgujejo glede na maso (v tonah). Za lažjo primerjavo cen različnih lesnih energentov vse cene navajamo glede na maso (v EUR na tono), v vseh navedenih cenah pa je že vključen DDV. Ker je preračunavanje različnih enot velika težava pri trgovanju z lesnimi gorivi, smo razvili spletni kalkulator, ki omogoča enostavno preračunavanje različnih enot, kot so m3 v prm, MWh ali tone. Kalkulator je dostopen na - KLIKNI TUKAJ

Cene lesnih goriv

Cene energentov se spreminjajo glede na lastnosti ali kakovost, različne navedbe ter neustrezne deklaracije pa potrošnike hitro zavedejo. V nadaljevanju zato navajamo, katere vrste lesnih goriv prevladujejo v Sloveniji in kakšne so njihove cene. Med različnimi oblikami lesnih goriv še vedno prevladujejo drva, sledijo peleti ter lesni sekanci. Med proizvajalci se precej razlikujejo oblika in lastnosti lesnih goriv. S tega vidika je trg precej pester, saj imajo potrošniki veliko izbiro. V primeru drv so na voljo različne drevesne vrste, različne velikosti (dolžina je lahko od 20 do 100 cm, premer pa od 2 do 15 cm ali več) ter različna vsebnost vode (zračno suh ali vlažen les). Tudi sekanci se razlikujejo po stopnji predelave (oz. velikosti prevladujoče frakcije) ter vsebnosti vode (sušeni in zeleni sekanci). Pri peletih in briketih so poleg omenjenih lastnosti pomembne tudi: ustrezna gostota delca oz. gostota nasutja, mehanska obstojnost in vsebnost pepela.

Cena drv, vlažnosti okoli 20 % in dolžine med 25 in 33 cm, trenutno znaša 164 evrov na tono in je za 3 % višja kot ob koncu pretekle kurilne sezone. Cena svežih drv ali vlažnosti nad 30 % istih dimenzij, pa se je zvišala za 1 % glede na preteklo zbiranje cen in trenutno znaša 161 evrov na tono.

Lesni sekanci
so najcenejša oblika lesnih goriv na trgu, cene pa se razlikujejo glede na vlažnost in prevladujočo frakcijo delcev; zaradi višjih stroškov proizvodnje so praviloma sekanci z nižjo vsebnostjo vode in manjšimi delci dražji. Za najbolj prodajano obliko sekancev tj. vlažnosti okoli 30 % in velikostjo delcev okoli 31 mm bomo trenutno odšteli 69 evrov za tono, kar je 8 % manj kot ob koncu pretekle kurilne sezone in kar 19 % manj kot v jeseni lansko leto. 

Cena pelet pakiranih v 15 kg vreče v povprečju znaša 267 €/tono. Če pelete kupimo v razsutem stanju, lahko v povprečju privarčujemo do 18 €/t, ali v tako imenovanih vrečah Big-Bag, lahko privarčujemo do 23 €/t v primerjavi s peleti pakiranimi v 15 kg vreče. Po navadi so peleti najcenejši neposredno pri proizvajalcu, medtem ko so pri distributerjih trenutno do 16 % (ali 40 €/t) dražji.


Cene briket so se v primerjavi z obdobjem ob koncu kurilne sezone 2019/20 znižale za 4 %. V povprečju bomo za tono briket pakiranih v 10 kg embalaži odšteli 227 €. V primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019 je cena briket v povprečju za 10 % nižja.

Cena kurilnega olja se je v aprilu 2020 gibala okoli 78 €/MWh in se je v primerjavi z aprilom 2020 dvignila, in sicer za 9 %. Če primerjamo cene glede na MWh (cene lesnih goriv v primerjavi s kurilnim oljem) so sekanci kot najcenejši med lesnimi energenti 74 odstotkov cenejši (njihova cena znaša 20,5 €/MWh), peleti kot najdražja oblika lesne biomase pa 27 odstotkov cenejši (njihova cena znaša 57 €/MWh) od kurilnega olja.





Slika 1: Cene lesnih goriv (v €/MWh) v primerjavi s cenami kurilnega olja.

Med letoma 2011 in 2020 so najnižjo in najvišjo ceno med lesnimi gorivi dosegali sekanci oziroma peleti. Podobno stanje smo zaznali tudi ob začetku kurilne sezone 2020/2021. Primerjava cen najpogostejših oblik lesnih goriv kaže razmeroma konstanten potek cen (predvsem od leta 2013 naprej). Običajno so cene višje na začetku kurilne sezone in nižje ob koncu. Vendar tokrat temu ni tako, saj so cene ob začetku kurilne sezone nižje kot ob koncu pretekle kurilne sezone. Zanimivo bo spremljati cene v prihodnje, saj se tudi v gozdarskem sektorju spopadamo z vplivom in posledicami koronavirusa. Nekoliko večja je dinamika pri cenah kurilnega olja, kar kaže, da so cene fosilnih goriv bolj nestabilne kot cene lesnih goriv.

Cene pelet v drugi polovici leta 2020

Za tono pelet pakiranih v 15 kg vreče bomo trenutno odšteli v povprečju 267 €, kar je slabe 3 odstotke manj kot ob koncu pretekle kurilne sezone. V primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu je cena pet odstotkov nižja. V preteklih dveh kurilnih sezonah so bile cene pelet nekoliko višje in so se gibale med 275 in 283 €/t. Že ob koncu pretekle kurilne sezone so cene padle in tokrat, ob začetku nove kurilne sezone, smo ponovno zabeležili padec. Cene peletov naj bi bile odvisne predvsem od kakovosti, vendar analize kakovosti peletov na slovenskem trgu (celotna študija je objavljena na www.s4q.si), kažejo, da cena ni vedno odraz njihove dejanske kakovosti. So pa trenutno cene pelet pakiranih v 15 kg vreče kakovostnega razreda A1 v povprečju 272 €/t, kakovostnega razreda A2 pa 7 % manj, kar znaša 253 €/t.

Peleti so kot najdražja oblika lesne biomase trenutno 27 % cenejši od kurilnega olja. Cena kurilnega olja se je od aprila 2020 dvignila za 9 % in trenutno (druga polovica oktobra 2020) znaša 78 €/MWh, cena pelet pa trenutno znaša 57 €/MWh. V aprilu 2020 je bila zaradi padca cen kurilnega olja, razlika med ceno pelet in kurilnega olja najmanjša, kar smo jih zabeležili od začetka zbiranja cen v letu 2011. Največjo razliko med ceno pelet in kurilnega olja pa smo zabeležili v drugi polovici leta 2012, ko so bili peleti za skoraj 50 % cenejši glede na ceno kurilnega olja.





Slika 2: Cene pelet (v €/t z DDV) med 2011 in 2020.

Cene pelet se razlikujejo glede na količino ter obliko embalaže; v primeru da pelete kupimo v razsutem stanju, lahko privarčujemo v povprečju do 18 €/tono, ali v tako imenovanih »Big-Bag« vrečah, lahko privarčujemo v povprečju do 23 €/tono. Največje je povpraševanje po peletih pakiranih v 15 kg PVC vreče ter zložene na paleto, zato je tudi cena nekoliko višja.

Cene pelet se razlikujejo tudi med različnimi skupinami ponudnikov; najcenejši so običajno peleti neposredno pri proizvajalcu, medtem ko so lahko pri distributerjih dražji. Trenutno so cene pri distributerjih za 16 % (ali 40 €/t) višje kot neposredno pri slovenskih proizvajalcih, pri spletnih ponudnikih pa so cene za 8 % (ali 19 €/t)  višje kot neposredno pri proizvajalcih. Ob začetku kurilne sezone 2020/21 so se cene glede na konec pretekle kurilne sezone znižale; pri slovenskih proizvajalcih za 2 %, spletnih ponudnikih za 1 %, pri distributerjih pa za skoraj 4 %.

Slika 3: Cene pelet (v €/t) glede na način pakiranja ter mesto nakupa.

Cene drv (polen) v drugi polovici leta 2020

Na slovenskem trgu so v prodaji drva različnih drevesnih vrst, različne vlažnosti (od svežih do zračno suhih) ter dimenzij; prevladujejo bukova drva, polsuha oz. vlažnosti okoli 30 % ter dolžine 25 do 33 cm. Cene drv dolžine od 25 do 33 cm so približno enake, metrska drva pa so v povprečju do 20 % cenejša.

Trenutno znaša cena drv vlažnosti 20 % in dolžine 25 cm v povprečju 164 €/t (oz. 82 €/prm) in je za 3 % višja kot ob koncu pretekle kurilne sezone, vendar kar 8 % nižja kot v enakem obdobju lansko leto. Pričakovano smo najnižje povprečne cene (okoli 126 €/t) zabeležili v prvi in drugi polovici leta 2014, po žledolomu. Od takrat so se cene zopet dvignile. Cena svežih drv, (vlažnosti 30 % ali več), dolžine 25 cm, pa v povprečju znaša 161 €/t.





Slika 4: Cene polen (v €/t z DDV) med 2011 in 2020.

Cene sekancev v drugi polovici leta 2020

Glede na rezultate anket opravljenih v prejšnjih letih, na slovenskem trgu prevladujejo sekanci velikostnega razreda P31, sledijo razreda P45, sekanci s prevladujočo frakcijo od 3,15 mm do 16 mm (P16) pa so redkost. Na trgu so najštevilčnejši sekanci z vsebnostjo vode od 25 do 35 %, oz. več kot 35%. Od procesa proizvodnje sta najbolj odvisna prevladujoča velikost delcev in vsebnost vode, medtem ko so preostali parametri kakovosti odvisni predvsem od uporabljene surovine. Posledično omenjena parametra najbolj vplivata na končno ceno proizvoda. Po navadi velja, da so sekanci z manjšimi delci v prevladujoči frakciji ter z manjšo vsebnostjo vode dražji, saj je za drobljenje in sušenje lesne biomase potrebne več energije. Zato je razumljivo, da so sekanci s prevladujočo frakcijo od 3,15 do 16 mm (P16) ter vsebnostjo vode manj kot 10 % (M10) praviloma dražji od sekancev z večjo velikostjo delcev in vlažnostjo M50.

Za sekance, ki se prodajo največ, t. j. z vlažnostjo okoli 30 % in velikostjo delcev okoli 31 mm, je cena ob začetku kurilne sezone 69 €/t, kar je približno 8 % manj kot ob koncu pretekle kurilne sezone. Za sekance istega velikostnega razreda z vlažnostjo okoli 20 %, pa je cena trenutno 82 €/t. Na ceno dostavljenih sekancev vplivajo tudi stroški prevoza, ki se zaračunavajo bodisi na število prevoženih kilometrov ali na količino dostavljenih sekancev. Po navadi je cena sekancev z dostavo 10 do 20 % višja.





Slika 5: Cene sekancev (v €/t z DDV) med 2011 in 2020.


Cene briket v drugi polovici leta 2020

Kot nadomestilo za drva so (predvsem v kaminih) velikokrat v rabi briketi. Njihova prednost pred drvmi je večja gostota energije (kar se odraža v daljšem času izgorevanja). Zaradi uporabljene surovine in postopka izdelave je vsebnost vode briketov od 12 do 15 %. Tona briketov, pakiranih v embalažo po 10 kg ob začetku kurilne sezone 2020/21, stane okoli 227 evrov, kar je 4 odstotke manj kot ob koncu pretekle kurilne sezone. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta je cena briketov 10 odstotkov nižja. Povprečne cene briket so med leti 2011 in 2020 nihale od 200 €/t do 265 €/t. Najvišje cene smo zabeležili ob začetku kurilne sezone 2018/19, od takrat pa cene briket padajo.
Razlike v ceni lahko opazimo tudi med različnimi načini pakiranja; najcenejši so v razsutem stanju in najdražji pakirani po 10 kg v vrečah ali škatlah. Cena briket pakiranih v 14 kilogramsko embalažo v povprečju znaša 221 €/t, pakiranih v 20 kilogramsko embalažo pa v povprečju znaša 212 €/t. Trenutno na trgu nismo našli ponudnika, ki bi prodajal brikete v razsutem stanju, dobijo pa se v "Big-Bag" vrečah, skupne teže 1000 kg, katerih trenutna cena znaša 155 €/t.





Slika 6: Cene briket (v €/t z DDV) med 2011 in 2020.

Primerjava cen lesnih energentov s preostalimi evropskimi državami

V Avstriji statistike o cenah lesnih goriv zbirajo in poročajo agencije na deželni in zvezni ravni (Vinterbäck in Porsö, 2011). Cene lesnih goriv zbirajo mesečno; Kmetijsko gozdarska zbornica Avstrije (Landwirtschafkammer Österreich) objavlja cene sekancev ter indeks cen lesnih energentov (Energieholzindex). Slednjega sestavlja »košarica« ključnih lesnih sortimentov, kot je les za kurjavo, industrijski okrogli les in stranski proizvodi žagarskih obratov. Cene peletov beleži združenje proizvajalcev peletov proPellets Austria. V Nemčiji statistike o cenah sekancev in peletov vodi agencija C.A.R.M.E.N, cene peletov mesečno spremlja tudi Nemško združenje proizvajalcev peletov (DEPV). Statistični urad pa poroča o indeksu cen lesnih goriv, ki upošteva sekance, pelete, brikete in industrijski okrogel les.

Zbiranje cen v okviru projekta EU BiomassTradeCentres II med letoma 2011 in 2014 je pokazalo, da se cene med državami bolj ali manj razlikujejo, odvisno predvsem od vrste lesnega goriva (slika 6). Največje razlike lahko opazimo v primeru sekancev; najcenejši so bili v povprečju v Sloveniji (72 €/t), najdražji pa v Avstriji (126 €/t). V primeru peletov so razlike v cenah med državami bistveno manjše; najcenejši peleti so bili v povprečju v Avstriji in Sloveniji (okoli 246 €/t), najdražji pa v Italiji (276 €/t).


Povprečne cene (a) sekancev in (b) peletov med letoma 2011 in 2014 v Sloveniji, Italiji, Nemčiji in Avstriji

Slika: Povprečne cene (a) sekancev in (b) peletov med letoma 2011 in 2014 v Sloveniji, Italiji, Nemčiji in Avstriji




Več o lesnih goriv in sistemu za zagotavljanje kakovosti lesnih pelet si lahko ogledate na spletni strani S4Q.