Cene okroglega lesa

Cene gozdno lesnih sortimentov

V Pravilniku o merjenju in razvrščanju gozdno lesnih sortimentov (UrL RS, št. 79/2011) so gozdni lesni sortimenti (GLS) definirani kot ves posekan les gozdnih drevesnih vrst, in sicer s skorjo ali brez nje, in obsegajo: les v okrogli obliki, razcepljen ali v drugi obliki (veje, korenine, panji in tvorbe) ter lesne sekance iz lesa, pridobljenega neposredno v gozdu. Cene GLS so prav tako kot gozdarske storitve odvisne od številnih dejavnikov, dodatno pa na cene vplivajo razmere na trgu - ponudba in povpraševanje, ki se spreminja skozi čas. Med dejavnike, ki določajo ceno GLS, sodijo: kakovost, dimenzije, drevesna vrsta in čas poseka.

Cene gozdo lesnih sortimentov v veliki meri vplivajo na odločitve lastnikov gozdov pri gospodarjenju. Pri zbiranju cen GLS je glavni cilj, da v omejenem času zajamemo zadostno količino podatkov. Težava je predvsem v razvrstitvi sortimentov v kakovostne razrede, ki se določajo posebej za listavce in iglavce, saj na državni ravni nimamo enotnega sistema razvršanja in poimenovanja. Prav tako se pojavi težava pri enoti, v kateri se podaja cena GLS.

Za GLS zbiramo cene ločeno za iglavce in listavce, ter za les za kurjavo. Vse cene zbiramo v evrih na kubični meter (€/m3) brez upoštevanega DDV. Pri podajanju cen se izvajalci opredelijo v eno izmed velikostnih skupin glede na letni obseg odkupa:

CENE SORTIMENTOV IGLAVCEV

V nadaljevanju podajamo cene, ki so jih podjetja posredovala za sortimente iglavcev.

Odkupne cene hlodovine iglavcev

* A (brez napak, "mizarska roba"), B (I. klasa),C (II. klasa), D1 (III. klasa), D2 (embalaža)

Odkupne cene lesa za celulozo in plošče, brusni les

CENE SORTIMENTOV LISTAVCEV

V nadaljevanju podajamo povprečne cene s standardnim odklonom, ki so jih podjetja posredovala za listavce. V primerjavi s preteklim obdobjem (jesen 2017) so največje razlike v ceni opazne predvsem pri cenah hrasta in bukve ter lesa listavcev slabše kakovosti.

Odkupne cene hlodovine bukve

* Kakovostni razredi B, C in D sledijo nekdanji delitvi JUS za hlodovino (I, II. in III).
** Bukev: kakovostni razred A1: hlodi za proizvodnjo rezanega furnirja; kakovostni razred A2: hlodi za proizvodnjo luščenega furnirja (''luščenci'')

Odkupne cene hlodovine hrasta (graden, dob)

* Hrast (graden, dob): hrast s srednjim premerom nad 50 cm, hrast s srednjim premerom do 50 cm
** Kakovostni razredi B, C in D sledijo nekdanji delitvi JUS za hlodovino (I, II. in III).
*** Graden/Dob: kakovostni razred A1: hlodi za proizvodnjo furnirja prve kakovosti (nekdanji JUS F1); Kakovostni razred A2: hlodi za proizvodnjo furnirja druge kakovosti (nekdanji JUS F2).

Odkupne cene lesa za celulozo in plošče

Brusni les topola

Cene za brusni les topola so posredovala 4 podjetja, katerih povprečna odkupna cena je znašala 30,75 €/m3.



CENE LESA ZA KURJAVO

V spletni anketi smo podjetja vprašali o cenah lesa listavcev za kurjavo. Cene je podalo 14 podjetji, katerih povprečna cena je znašala 46,5 €/m3.

Cene okroglega lesa (SURS)

Statistični urad RS (v nadaljevanju SURS) mesečno spremlja odkupne cene in jih objavlja na spletnem portalu SI-STAT. V metodoloških pojasnilih SURS je opisan celoten sistem za odkupne cene GLS v zasebnih gozdovih:

Podatki se zbirajo mesečno in so koristen pripomoček pri spremljanju trendov gibanja odkupnih cen in orientacijskih cen za skupine sortimentov (hlodovina , les slabše kakovosti, les za kurjavo). Podatke o doseženih odkupnih cenah in količinah odkupa poročajo gozdarska podjetja, kmetijsko-gozdarske zadruge in druge organizacije, ki odkupujejo les iz gozdov v zasebni lasti. Ocenjujemo, da je v sistemu poročanja Statistični Urad RS tako pri iglavcih kot tudi pri listavcih v zadnjih letih zajetih nad polovico količin lesa, ki iz zasebnih gozdov pridejo na trg. Količine gozno lesnih sortimentov v sistemu poročanja so bile v obdobju 2006-2013 povprečno 540.000 m3/leto, v letu 2014 (žled in delno podlubniki) 870.000 m3, v letu 2015 (podlubniki in nadaljevanje sanacije po žledu) 1.050.000 m3 ter v letu 2016 (podlubniki) 1.310.000 m3.

Odkupne cene, ki jih spremlja Statistični Urad RS, so združene po skupinah gozdno lesnih sortimentov in predstavljajo povprečno odkupno ceno na kamionski cesti. Na primer, odkupna cena hlodovine iglavcev je dosežena povprečna cena za hlodovino iglavcev na ravni Slovenije in je sestavljena iz odkupnih cen po kakovostnih razredih hlodovine (npr. A, B, C, D ali drugi načini določanja in označevanja kakovostnih razredov) in strukture hlodovine po kakovostnih razredih. Tako je v času ujm cena nižja zaradi znižanja cen po kakovostnih razredih in dodatno zaradi slabše strukture z večjim deležem slabše hlodovine.

Kako se na trgu odražajo posledice naravnih ujm - primer vpliva ujm in dogajanj v tujini na odkupne cene v letu 2015?

e je leto 2014 zaznamoval žled, je bil leto 2015 poleg nadaljevanja sanacije žledoloma ključni dejavnik gradacija (prenamnožitev) podlubnikov, ki se je nadaljevala tudi v letu 2016. Že konec prve četrtine leta 2015 je nastala neuravnoteženost med ponudbo in povpraševanjem tako doma kot tudi v tujini. Na nenavaden način je sovpadlo več dejavnikov: visoke zaloge lesa v industriji, zmanjšanje porabe lesa slabše kakovosti v Avstriji zaradi zaprtja tovarne MDF plošč in okvar v tovarnah celuloze ter toplarni in elektrarni na lesno biomaso. Tako velika neuravnovešenost med ponudbo in povpraševanjem logično privede do nižanja cen, kar se je v preteklosti dogajalo tudi v drugih evropskih državah po ujmah.

V letu 2015 je tako na vrednost lesa vplivalo več dejavnikov, tako doma kot v Avstriji. Povečane količine lesa zaradi prenamnožitve podlubnikov so bile prisotne v Avstriji in Nemčiji, kar je povzročilo padanje cen predvsem hlodovine iglavcev. Padec cen je bil v Avstriji za referenčno kakovost in dimenzije (B, 2b) od začetka leta 2014 do konca leta 2015 okrog 10 %. Podatki za Slovenijo niso povsem primerljivi s temi podatki, ker odkupne cene hlodovine iglavcev pri nas zajemajo vse kakovostne razrede. Zaradi podlubnikov (''sušice'') je bila kakovostna struktura slabša (večji deleži kakovostnega razreda D oz. ''III. klase'' ter ''embalažnega lesa'') in to je tudi izrazito vplivalo na povprečne odkupne cene hlodovine iglavcev.

Če primerjamo gibanje povprečnih odkupnih cen glede na cene, ki so bile dosežene v letu 2013, so bili padci odkupnih cen izraziti. V letu 2015 je bila na primer oktobra odkupna cena hlodovine iglavcev za 24 % nižja kot januarja. Če primerjamo odkupne cene leta 2015 z letom 2013, je slika nekoliko popačena, saj so bile leta 2013 pri nas in tudi v Evropi dosežene rekordno visoke cene lesa iglavcev. Če bi vzeli kot osnovo cene iz leta 2010, bi opazili, da sta bili povprečni letni ceni za leto 2014 in leto 2015 praktično na podobnem nivoju, kot leta 2010. Zavedati se je namreč treba dejstva, da so cene po letu 2010 strmo naraščale tako v Sloveniji kot tudi v Avstriji. V Avstriji se je tako za prej omenjene sortimente (B, 2b) cena povišala iz cca. 75 EUR/m3 na prehodu med letoma 2009 in 2010 na nad 100 EUR/m3 konec leta 2013 (po ÖSTAT). Zelo podobna rast odkupnih cen je bila prisotna v tem obdobju tudi v Sloveniji.



Grafikon prikazuje cene odkupa lesa (€/m3) za vse podatkovne sklope. S klikom v legendi izklopimo (in vklopimo) posamezne podatkovne sklope.


Grafikon prikazuje cene odkupa lesa (€/m3) za vse podatkovne sklope. S klikom v legendi izklopimo (in vklopimo) posamezne podatkovne sklope.


Količine odkupa okroglega lesa

Odkup iz zasebnih gozdov dobro prikazuje netipično dinamiko dotoka lesa na trg v zadnjih letih. V letih 2014 (žled), 2015 (žled in podlubniki) ter 2016 (podlubniki) je bilo povečanje odkupa izrazito pod vplivom sanacije škod zaradi naravnih motenj v gozdovih. Leta 2016 je bil odkup iglavcev rekorden in je presegel milijon m3. Zaradi narave razvoja podlubnikov in posledičnih škod na drevju je bil tudi odkup največji v obdobju od avgusta do oktobra, kar je povzročilo logistične težave pri prodaji lesa in dodaten pritisk na cene. Odkup iz zasebnih gozdov je tudi odraz proizvodnje v gozdovih. Proizvodnja okroglega lesa v letu 2016 je bila pod močnim vplivom sanitarnega poseka zaradi gradacije (prenamnožitve) podlubnikov – v začetku leta še pod vplivom sanacije napadenih dreves iz leta 2015. Iz podatkov se že nakazuje zmanjšan obseg poseka listavcev, ki je bil v letih 2014 in 2015 zaradi sanacije škod po žledolomu izjemen.

 

PRIKAZ CELOTNE VSEBINE

Spletno orodje WoodChainManager

Cene lesnih goriv in cene gozdarskih storitev