FOTO: 13. licitacija vrednejših sortimentov lesa v Slovenj Gradcu

V sredo, 13. februarja 2019, je v Slovenj Gradcu ob lepem vremenu že tradicionalno potekala licitacija vrednejših sortimentov. Tudi letošnja je postregla z rekordi. Hlode je ponudilo kar 566 lastnikov, tokrat prvič tudi družba Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG). Pripeljanih je bilo 3706 hlodov v skupni izmeri 3724 m3. Prav tako je bilo rekordno število kupcev: 39 (18 iz Slovenije, 10 iz Avstrije, 4 iz Nemčije, 4 iz Italije, 1 iz Madžarske, 2 iz Hrvaške). Glas o licitaciji v Sloveniji je segel vse do Kitajske, tako je kitajski kupec preko slovenskega podjetja odkupil kar 900 m3, največ hrasta, javorja in jesena. Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, ki licitacijo organizira v sodelovanju z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS), je povedal, da so z njim navezali stik tudi Japonci, ki pa so oddajo ponudb letos žal zamudili. Kupec Hans Hahn iz Nemčije, ki je lani dal najvišjo ponudbo, letos z lastnimi ponudbami ni sodeloval, ker mu je proizvodnja žal pogorela. Na licitacijah sicer sodeluje že nekaj stalnih kupcev, vsako leto pa je tudi nekaj novih. Presenetljivo med ponudniki hlodov ne prevladujejo lastniki večjih gozdnih posesti, ampak gre za manjše lastnike. Največ hlodov je pripeljanih z območij Štajerske in Koroške.



Slika 1: Licitacija 2019


Čeprav ni dosegel lanskega rekorda, je bil najvrednejši hlod gorskega javorja, letos od lastnika iz Velikih Lašč, prodan po ceni 15.389 EUR za hlod. Kupil ga je Italijan, ki se ukvarja s proizvodnjo vrhunskega furnirja. Najvišjo ceno po m3 je prav tako dosegel gorski javor, in sicer 9.275 EUR/m3. Kupil ga je isti Italijnski kupec, lastnik hloda pa prihaja iz Preserja. Pri macesnu in gorskem brestu so bile tokrat dosežene rekordne cene, pri ostalih drevesnih vrstah pa nekje v rangu prejšnjih let. Sama dosežena cena je sicer odvisna tako od kakovosti hloda, krojenja kot tudi od trendov na trgu.



Slika 2: Po najvišji ceni prodan macesen


Podatki vseh trinajstih licitacij.


Primerjava doseženih najvišjih cen po drevesnih vrstah


Gorski javorji, ki dosegajo najvišje cene, so običajno rebraši. To so javorji s posebno obliko rasti, imajo namreč kratka valovita vlakna, ki jih lahko jasno prepoznamo, šele ko odstranimo lubje. Tak les je zelo zaželen v proizvodnji glasbil. Točnega vzroka nastanka takšnih rebrastih struktur pri javorju zaenkrat še ne poznamo.



Slika 3: Rebraš z značilnimi valovitimi (rebrastimi) vlakni


Letos je brez ponudb ostalo 285 hlodov. Gre predvsem za hlode povprečne in podpovprečne kakovosti. Organizatorji tovrstnih ne zavrnejo, saj so pomemben pokazatelj razlik, ki vplivajo na razlike v ceni. Obiskovalci si lahko tako na konkretnih primerih ogledajo, kaj kakovostnejše hlode, ki so dosegli višje cene, loči od manj kakovostnih. Neprodane hlode organizatorji sicer ponudijo kupcem v še enem krogu, lahko pa jih lastniki na lastne stroške odpeljejo nazaj domov, kar pa se zgodi zelo redko.

Licitacija v Slovenj Gradcu je največja licitacija v alpskem prostoru, organizirajo jih tudi v Švici, Avstriji, J Nemčiji. Letos se je na njej preprodalo za preko 1.200.000 EUR visoko kakovostne hlodovine. Veliko truda zahteva tudi sama organizacija licitacije. Organizatorji zanjo zaračunajo 14 EUR/m3 za doseženo ceno pod 400 EUR/m3 ter 5 % vrednosti za hlode z doseženo ceno nad 400 EUR/m3. Največ tega denarja se porabi za skladiščno manipulacijo, pripravo prostora, pripravo katalogov, nabavo ploščic, strokovno delo, na koncu za sanacijo prostora ipd.

Licitacija je vse vsako leto bolje obiskana tudi s strani splošne javnosti, ki dan odprtih vrat izkoristi za različne namene. Nekateri se udeležijo zgolj zaradi druženja s prijatelji. Lastniki gozdov si vestno ogledujejo hlodovino in ob pregledovanju kataloga prodanih sortimentov vsaj skušajo razumeti filozofijo dražiteljev. Tako kot v preteklih letih so se tudi letos predstavili številni slovenski proizvajalci gozdarske mehanizacije in trgovci s gozdarsko opremo. S svojimi stojnicami pa sta svoje delo predstavljala tudi Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije. Dogodek pa je iz leta v leto tudi vse bolj medijsko pokrit, tako so se tudi letos licitacije udeležili številni novinarji.



Slika 4: Organizatorji so bili ves čas zaposleni z izjavami za novinarje


Na dosedanji lokaciji pa je licitacija potekala zadnjič, saj so ta zemljišča predvidena za gradnjo stanovanj. Pogovori o iskanju nove ustrezne površine so se že začeli, ena izmed možnosti je površina pri toplarni v Slovenj Gradcu, ki je v neposredni bližini mesta in načrtovane obvoznice ter zato lokacijsko idealna. Za prihodnost licitacije se torej ni bati, v slovenskih gozdovih je še veliko visokokakovostnega lesa, česar se lastniki, tudi s pomočjo tovrstnih dogodkov, vedno bolj zavedajo.



Nina Škrk in Matevž Triplat, Gozdarski inštitut Slovenije.




Za ogled celotne fotogalerije kliknite na spodnje slike:


Sorodne vsebine:


Oblike in način prodaje lesa

Okrogli les lahko prodajamo na panju ali kot izdelane gozdne lesne sortimente. Pri prodaji lesa na panju je predmet prodaje odkazano stoječe drevje ali izjemoma celoten sestoj. Pri prodaji lesa na panju se kupoprodajna pogodba sklepa pred posekom drevja, kupnina se določa za enoto pričakovanih sortimentov, posek in spravilo lesa opravi kupec na svoj račun, pred prodajo je treba točno oceniti količino in sortimentacijo drevja, ki je označeno za posek. Za prodajo lesa na panju je potrebno predhodno označiti drevje za posek in predvideti potrebne tehnične omejitve pri pridobivanju.

 

PRIKAZ CELOTNE VSEBINE

Lesni sekanci

Cene okroglega lesa

Statistični urad RS (v nadaljevanju SURS) mesečno spremlja odkupne cene in jih objavlja na spletnem portalu SI-STAT. V metodoloških pojasnilih SURS je opisan celoten sistem za odkupne cene GLS v zasebnih gozdovih. Enote opazovanja so gozdarska podjetja, kmetijsko-gozdarske zadruge in druge organizacije, ki odkupujejo les iz gozdov v zasebni lasti. V odkup lesa je zajet odkup, ki poteka neposredno od zasebnih lastnikov preko pooblaščenih organizacij. Zajetih je približno 50 poročevalskih enot. Vrednost odkupljenega lesa: je obračunana vrednost prevzetega lesa po odkupni ceni na kamionski cesti. Stroški organizacije v zvezi s prevzemom, prevozom do skladišča, hrambo ali uskladiščenjem ne spadajo v vrednost odkupljenega blaga. Vrednost blaga ne vključuje DDV. Podatki se zbirajo mesečno in so koristen pripomoček pri spremljanju trendov gibanja odkupnih cen in orientacijskih cen za skupine sortimentov (hlodovina , les slabše kakovosti, les za kurjavo). Podatke o doseženih odkupnih cenah in količinah odkupa poročajo gozdarska podjetja, kmetijsko-gozdarske zadruge in druge organizacije, ki odkupujejo les iz gozdov v zasebni lasti.

 

PRIKAZ CELOTNE VSEBINE

Skladiščenje lesa pri sanaciji velikih poškodb

Sorodne novice:

Rekordna prodaja na 12. licitaciji visokokakovostne hlodovine

Organizatorji Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline v sodelovanju z Zvezo lastnikov gozdov in Zavodom za gozdove Slovenije so uspešno izpeljali že 12. licitacijo lesa v Slovenj Gradcu. Tokratna licitacija je bila v celoti v znamenju rekordov. Poleg rekordne količine, so letos rekordne tudi cene, saj ...

Odkupne cene gozdno lesnih sortimentov - jesen 2017

Med 4. in 24. 10. 2017 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvedli spletno anketo namenjeno zbiranju odkupnih cen gozdno lesnih sortimentov (GLS). Podatke je posredovalo 26 podjetij, ki se ukvarjajo z odkupom gozdno lesnih sortimentov.

Nova pravila o merjenju in razvrščanju

V Uradnem listu RS, št. 30/2017, je bil objavljen Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije, ki začne veljati s 1. 7. 2017. Pravilnik opredeljuje način merjenja in razvrščanja po dimenzijah, kakovosti in namenu rabe gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije za namen njihove prodaje. Velja le za les iz državnih gozdov in ne posega na trg z lesom iz zasebnih gozdov.