NE ZAMUDITE: Licitacija vrednejšega lesa 2019

V Slovenj Gradcu bo tudi letos potekala licitacija vrednejših sortimentov lesa v organizaciji Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveze lastnikov gozdov Slovenije s sodelovanjem Zavoda za gozdove Slovenije. Licitacija postaja že tradicionalna, saj bo letos organizirana že trinajstič. Lastniki gozdov so na prizorišče licitacije (poslovna cona Ozare) pripeljali svojo najkakovostnejšo hlodovino. Ogled za kupce bo od 26. januarja do 4. februarja 2019, ko bodo prispele ponudbe tudi odprli. Širša javnost si bo hlode lahko ogledala na dnevu odprtih vrat, ki bo 13. februarja.

 

V lanskem letu je na licitaciji sodelovalo kar 447 lastnikov, ponudilo pa je 3094 hlodov v skupni izmeri 3006 m3. Najvišjo ceno je dosegel hlod gorskega javorja rebraša avstrijskega lastnika – nemški kupec je zanj ponudil kar 17.912 EUR. Najvišjo ceno po kubiku pa je dosegel hlod gorskega javorja tolminskega lastnika – 11.833 EUR/m3. Kupil ga je prodajalec furnirja Hans Hahn iz Nemčije. Najdražji prodani hlodi so večinoma namenjeni za predelavo v glasbila, opremo jaht in letal. Poleg javorja je veliko zanimanje tudi za hrast, oreh, smreko in različne sadne vrste. Višina cene variira tako od kakovosti hloda, krojenja kot tudi od trendov na trgu. Predelovalci žaganega lesa običajno odkupujejo večje količine lesa po nižji ceni, predelovalci furnirja pa manjše količine po višji ceni. Na spodnjem grafu so zbrani podatki vseh preteklih dvanajstih licitacij.



Podatki vseh dvanajstih licitacij.

Primerjava doseženih najvišjih cen po drevesnih vrstah

Po številu kupcev Slovencem sledijo Avstrijci, Nemci, Italijani, Madžari in Hrvati. Avstrijci in Hrvati sodelujejo tudi kot prodajalci. Letos bo na licitaciji prvič prisotna tudi družba Slovenski državni gozdovi s hlodi iz državnih gozdov.

Na licitaciji sicer lahko sodeluje vsak lastnik kakovostnega lesa. S pomočjo revirnega gozdarja izbere najprimernejša drevesa in jih pripravi na prevzem, ki poteka ob kamionski cesti. Stroške prevoza lesa in organizacijo krije lastnik sam oziroma v dogovoru z društvom lastnikov gozdov, v katerega je vključen. Organizatorji prispel les ponovno izmerijo in ga označijo s pripadajočimi podatki (zaporedna številka, dolžina, premer, volumen). Seznam je poslan kupcem, ki si hlode ogledajo in oddajo pisne ponudbe. Oddane ponudbe ni možno naknadno zvišati. Na koncu je izbran tisti ponudnik, ki je ponudil najvišjo ceno. Ta kupljeni hlod tudi odpelje. Najkasneje v osmih dneh je prodajalcu nakazan denar.

Licitacija predstavlja odlično priložnost za prodajo zelo kakovostnega lesa. Na njej lahko prodajalci, zaradi velikega števila kupcev, dosežejo večji izkupiček kot pri prodaji posameznim odkupovalcem. Kupci pa pridejo, ker vedo, da bo na voljo velika količina kakovostne hlodovine. Kljub temu se je potrebno zavedati, da obstaja možnost, da se hlodi na licitaciji prodajo tudi po nižji ceni, ki pokrije le stroške sečnje, spravila in prevoza. Vsako leto nekaj hlodov ostane tudi brez ponudb.

Dolgoletno organiziranje licitacij prinaša vedno več izkušenj, kar organizatorjem omogoča vsakič boljšo izvedbo. Zanimanje je vedno večje, prav tako rastejo tudi pričakovanja. Lansko leto je licitacija dosegla največji uspeh do sedaj in organizatorji upajo, da se bo letos uspeh ponovil.



Nina Škrk, Gozdarski inštitut Slovenije.

Sorodne vsebine:


Oblike in način prodaje lesa

Okrogli les lahko prodajamo na panju ali kot izdelane gozdne lesne sortimente. Pri prodaji lesa na panju je predmet prodaje odkazano stoječe drevje ali izjemoma celoten sestoj. Pri prodaji lesa na panju se kupoprodajna pogodba sklepa pred posekom drevja, kupnina se določa za enoto pričakovanih sortimentov, posek in spravilo lesa opravi kupec na svoj račun, pred prodajo je treba točno oceniti količino in sortimentacijo drevja, ki je označeno za posek. Za prodajo lesa na panju je potrebno predhodno označiti drevje za posek in predvideti potrebne tehnične omejitve pri pridobivanju.

 

PRIKAZ CELOTNE VSEBINE

Lesni sekanci

Cene okroglega lesa

Statistični urad RS (v nadaljevanju SURS) mesečno spremlja odkupne cene in jih objavlja na spletnem portalu SI-STAT. V metodoloških pojasnilih SURS je opisan celoten sistem za odkupne cene GLS v zasebnih gozdovih. Enote opazovanja so gozdarska podjetja, kmetijsko-gozdarske zadruge in druge organizacije, ki odkupujejo les iz gozdov v zasebni lasti. V odkup lesa je zajet odkup, ki poteka neposredno od zasebnih lastnikov preko pooblaščenih organizacij. Zajetih je približno 50 poročevalskih enot. Vrednost odkupljenega lesa: je obračunana vrednost prevzetega lesa po odkupni ceni na kamionski cesti. Stroški organizacije v zvezi s prevzemom, prevozom do skladišča, hrambo ali uskladiščenjem ne spadajo v vrednost odkupljenega blaga. Vrednost blaga ne vključuje DDV. Podatki se zbirajo mesečno in so koristen pripomoček pri spremljanju trendov gibanja odkupnih cen in orientacijskih cen za skupine sortimentov (hlodovina , les slabše kakovosti, les za kurjavo). Podatke o doseženih odkupnih cenah in količinah odkupa poročajo gozdarska podjetja, kmetijsko-gozdarske zadruge in druge organizacije, ki odkupujejo les iz gozdov v zasebni lasti.

 

PRIKAZ CELOTNE VSEBINE

Skladiščenje lesa pri sanaciji velikih poškodb

Sorodne novice:

Rekordna prodaja na 12. licitaciji visokokakovostne hlodovine

Organizatorji Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline v sodelovanju z Zvezo lastnikov gozdov in Zavodom za gozdove Slovenije so uspešno izpeljali že 12. licitacijo lesa v Slovenj Gradcu. Tokratna licitacija je bila v celoti v znamenju rekordov. Poleg rekordne količine, so letos rekordne tudi cene, saj ...

Odkupne cene gozdno lesnih sortimentov - jesen 2017

Med 4. in 24. 10. 2017 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvedli spletno anketo namenjeno zbiranju odkupnih cen gozdno lesnih sortimentov (GLS). Podatke je posredovalo 26 podjetij, ki se ukvarjajo z odkupom gozdno lesnih sortimentov.

Nova pravila o merjenju in razvrščanju

V Uradnem listu RS, št. 30/2017, je bil objavljen Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije, ki začne veljati s 1. 7. 2017. Pravilnik opredeljuje način merjenja in razvrščanja po dimenzijah, kakovosti in namenu rabe gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije za namen njihove prodaje. Velja le za les iz državnih gozdov in ne posega na trg z lesom iz zasebnih gozdov.