Kdo so izvajalci gozdarskih storitev?

V Sloveniji trg gozdarskih storitev ureja širok nabor zakonov, uredb in pravilnikov. Poleg Zakona o gozdovih se izvedbe gozdarskih storitev posredno ali neposredno dotikajo še z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu, Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, Zakon o kmetijstvu, Zakon o gospodarskih družbah, Pravilnik o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih, Pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu itd.

Kdo lahko opravlja gozdarske storitve?

19. člen Zakon o gozdovih (ZG) opredeljuje, da dela v gozdu lahko opravljajo:

  • lastnik gozda, pri tem pa mu lahko pomagajo njegovi zakoniti dediči ter njihovi zakonci in druge fizične osebe v obliki medsosedske pomoči.
  • tudi za ta dela registrirane fizične ali pravne osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne usposobljenosti.

Pridobitno dejavnost v gozdovih lahko opravljajo:

  • Gospodarske družbe. To so pravne osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Pridobitna dejavnost je vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička. Gospodarske družbe se organizirajo kot:
    • kot osebne družbe: družba z neomejeno odgovornostjo in komanditna družba, ali
    • kot kapitalske družbe: družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba in evropska delniška družba.
  • Podjetniki ali podjetnice so fizične osebe, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja;
  • Ter fizične osebe ali osebe, ki imajo registrirano ali priglašeno dejavnost storitev z gozdarsko mehanizacijo (priglasitev na UE, ki izda dovoljenje za opravljanje) in tudi osebe vključene v strojne krožke.

Registracija pravnega subjekta je možna na katerikoli organizacijski enoti Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storiteve (AJPES) ali točki VEM. AJPES ima 13 organizacijskih enot, določenih v Sklepu o ustanovitvi AJPES. Centrala ima sedež v Ljubljani, izpostave pa v naslednjih krajih: Ljubljana, Celje, Koper, Kranj, Krško, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna, Trbovlje in Velenje.

Dopolnilna dejavnosti na kmetiji

Po Zakonu o kmetijstvu lahko dela v gozdu kot dodatno storitev na kmetiji (po pogojih 99. člena tega zakona) opravljajo tudi kmetje v okviru »Dopolnilne dejavnost na kmetiji (DDK)«. Poleg nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji lahko DDK na kmetiji izvajajo še:

  • nosilec kmetije ali
  • član kmetije, ki ima za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji soglasje nosilca kmetije,
  • zaposleni na kmetiji, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev
  • osebe, ki opravljajo delo, ki ni opredeljeno kot zaposlovanje na črno v skladu s predpisom, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno (na podlagi podjemne pogodbe ali pogodbe o začasnem ali občasnem delu upokojencev ter preko študentske napotnice.)

Nosilec DDK mora pred začetkom opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji pridobiti dovoljenje upravne enote za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Osebe, ki poleg nosilca DDK, opravljajo DDK morajo biti vpisane na odločbi UE.

Zgolj registracija pravnega subjekta ne zadošča

Zakon o gozdovih določa, da minister, pristojen za gozdarstvo, predpiše minimalne pogoje, ki jih morajo za opravljanje del v gozdovih izpolnjevati izvajalci. Trenutno veljavni minimali pogoji so predpisani s "Pravilnikom o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih", ki je bil pripravljen leta 1994 in medtem večkrat spremenjen in dopolnjen. Zadnje spremembe in dopolnitve so v veljavi od leta 2012.

Izvajalci, ki so pridobili dovoljenje za opravljanje dejavnosti izvajanja del v gozdovih pred 17. 5. 2006 ter izvajalci, ki prvič začnejo izvajati dela v gozdovih, za katera so pridobili dovoljenje, morajo pristojni gozdarski inšpekciji priložiti dokazila o izpolnjevanju minimalnih pogojev za opravljanje del v gozdovih. Minimalni pogoji za opravljanje del v gozdovih so pogoji o strokovni usposobljenosti delavcev in dokazila, potrebna za izvajanje del po predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu za delavce, delovno opremo in osebno varovalno opremo.

Izvajalci morajo zagotoviti, da posamezna spodaj navedena dela opravljajo delavci, ki imajo najmanj naslednjo izobrazbo oziroma usposobljenost:

  • projektiranje gozdnih cest: izobrazba podravni 6/2 s področja gozdarstva (tj. Visokošolsko izobraževanje prve stopnje, visokošolsko strokovno izobraževanje (prejšnje) in podobno izobraževanje/visokošolska izobrazba prve stopnje, visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) in podobna izobrazba) in usposobljenost za opravljanje te dejavnosti, ki je določena z zakonom, ki ureja graditev objektov;
  • projektiranje spravila lesa z gozdnimi žičnicami: izobrazba podravni 6/1 (tj. Višješolsko in višje strokovno izobraževanje/višješolska, višja strokovna in podobna izobrazba) s področja gozdarstva z opravljenim tečajem, katerega vsebina in obseg sta v skladu s katalogom strokovnih znanj in spretnosti za poklicni standard gozdarski žičničar;
  • sečno-spravilno načrtovanje v zahtevnejših delovnih razmerah oziroma na območjih z več možnostmi za spravilo, organiziranje del in nadzor: izobrazba podravni 6/1 (tj. Višješolsko in višje strokovno izobraževanje/višješolska, višja strokovna in podobna izobrazba) s področja gozdarstva;
  • vodenje delovnih skupin delavcev, sečno-spravilno načrtovanje v ustaljenih, manj zahtevnih razmerah: 5. raven izobrazbe s področja gozdarstva (tj. Srednje tehniško in drugo strokovno ter splošno izobraževanje/srednja strokovna in splošna izobrazba);
  • miner, strojna gradnja in strojno vzdrževanje gozdnih prometnic, strojna sečnja, nakladanje, razkladanje in prevoz lesa: 4. raven izobrazbe (tj. Srednje poklicno in podobno izobraževanje/srednja poklicna in podobna izobrazba) in tečaj za usposobitev za konkretno delo ali pridobljen ustrezen certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji;
  • žično spravilo: ustrezen certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji;
  • traktorsko spravilo, sečnja z motorno žago, izdelava in dodelava gozdnih lesnih sortimentov ter nega mladovja: 4. raven (tj. Srednje poklicno in podobno izobraževanje/srednja poklicna in podobna izobrazba) izobrazbe s področja gozdarstva ali pridobljen ustrezen certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji;
  • sajenje sadik gozdnega drevja, varstvo pred divjadjo, obžetev v lahkih delovnih razmerah, priprava tal za naravno nasemenitev, druga nezahtevna dela z ročnim orodjem: podučitev s strani delavca, ki izpolnjuje pogoje za nego mladovja iz prejšnje točke.

Strokovna usposobljenost

Strokovno usposobljenost izvajalci izkazujejo z enim od navedenih dokazil:

  • Dokazilo o opravljenem tečaju za dela v gozdu, ki ga je organizirala gozdnogospodarska organizacija do 25. 06. 1993,
  • Opravljen preizkus znanja pri pooblaščeni gozdarski strokovni organizaciji do 01. 01. 1996,
  • Spričevali o ustrezni stopnji in smeri izobraževanja ali
  • Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji

Usposobljenosti za varno in zdravo delo delavca, delovne opreme in osebne varovalne opreme

Področje usposobljenosti za varno in zdravo delo delavca, delovne opreme in osebne varovalne opreme urejata Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki velja od 03. 12. 2011 in Pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu. Zakon določa dolžnosti tako delodajalcem kot samozaposlenim osebam. Vsak, ki izvaja dela v gozdu (tudi tisti,ki je zavarovan kot kmet), mora imeti izdelano izjavo o varnosti z oceno tveganja. V tej izjavi se določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ki so obvezni, saj Pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu opredeljuje dela v gozdu, ki se štejejo za dela z večjo nevarnostjo za poškodbe in zdravstvene okvare.

Usposobljenost za varno in zdravo delo delavca, delovne opreme in osebne varovalne opreme:

  • Izjava o varnosti z oceno tveganja
  • Zdravniška spričevala
  • Dokazila o preizkusu znanja za varno opravljanje dela
  • Dokazila o pregledu in preizkusu delovne opreme
  • Evidenco zagotavljanja osebne varovalne opreme

Kateri izvajalci so ustrezni?

Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na svojih spletnih straneh objavlja seznam ustreznih izvajalec del v gozdovih, kot tudi seznam izvajalcev del v gozdovih, ki jim je bilo z odločbo prepovedano opravljati dela v gozdovih. Seznam pravno formalno ustreznih in neustreznih izvajalcev je objavljen tudi na spletnem informacijskem sistemu MojGozdar. Izdelali smo enostaven sistem meril za samodejno vrednotenje posameznega izvajalca po načelu semaforja na podlagi podatkovnih baz Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) in Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IKGLR).



Sistem ocene izvajalce ustrenih in neustreznih
Slika 4: Primer prikaza ocene po načelu semaforja v sistemu MojGozdar


Uporabniška ocena kakovosti izvajalcev storitev

Na sistemu MojGozdar svoje izkušnje ter mnenje o kakovosti opravljenih storitev podajate tudi naročniki gozdarskih storitev. Prav naročniki gozdarskih storitev lahko kot uporabniki Sistema MojGozdar s svojimi ocenami aktivno pripomoremu k povečanju motivacije med izvajalci gozdarskih del za konkurenčno delovanje na trgu in kakovostno izvedbo del v gozdovih. Povprečna ocena zadovoljstva naročnika storitve z opravljeno storitvijo, bo v razširjenem profilu izvajalca objavljena poleg strokovne ocene izvajalca. Pri tem pa se lahko uporabnik samostojno odloči ali bo oceno podal v celoti anonimno ali ne. Ocenjevanje je mogoče z uporabo spletnega vprašalnika.



ocena izvajalcev
Slika: Vprašalnik za ocenjevanje izbranih podjetij na spletnem informacijskem sistemu MojGozdar


Zahvala

Za pomoč pri pripravi vsebini se zahvaljujemo vsem pristojnim za področje nadzora del v gozdovih na Inšpektoratu RS za kmetijsktvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Posebna zahvala gre mag. Urška AHAČIČ POGAČNIK, ki nam je pomagala z internimi gradivi, da smo se hitreje prebili skozi vse zakonodajne okvire in jih med drugim v veliki meri uporabili tudi za pripravo tega prispevka. Na gozdarskem inšpektoratu so nam zatrdili, da so pri njih dobrodošli vsi, ki bi si želeli več informacij o pogojih in dokazilih. Kmalu bomo več informacij objavili tudi v sklopu spletnega informacijskega sistema MojGozdar.



Vabimo vas, da si ogledate MojGozdar.si, preverite svoje izvajalce in ocenite storitve, ki jo jih opravili za vas



Logotip MojGozdar.siKLIKNITE ZA POVEZAVO



Matevž Triplat, Gozdarski inštitut Slovenije