Metode skladiščenja

Metode skladiščenja

V preglednici so predstavljene različne možnosti skladiščenja lesa, ki so bile uporabljene v različnih primerih v Evropi. V preglednici je opredeljena metodologija, skladišča pa so razdeljena glede na skladiščne razmere (v gozdu, mokro, suho …). Gre za izbor metod ne glede na to, kako pogosto jih uporabljamo. Lahko jih uporabljamo tudi v kombinacijah, odvisno od potreb, vendar pa so lahko učinkovite le določene kombinacije, medtem ko so določene celo zakonsko prepovedane.



Preglednica: Metode skladiščenja hlodovine (Stodafor, 2004)

Način

Metoda

Opis

Skladiščenje v gozdu

Ohranjanje živih prevrnjenih dreves

Drevesa z zadostno povezavo med koreninami in vlago v zemlji je mogoče skladiščiti na mestu prevrnitve. Metoda ni primerna za prisojne lege  z neposrednim sončnim obsevanjem. Za uspešnost metode je pomembno, da 20 % do 25 % koreninskega sistema ostane povezanega s tlemi.

Sečnja na suš

Drevo odrežemo pri dnišču (kot pri podiranju)in ga in ga pustimo ležati v sestoju. Krošnja črpa vodo navzgor zaradi evapotranspiracije ter  tako  zmanjšuje vlažnost lesa. Metoda je uporabna le pri določenih drevesnih vrstah (npr. bukev, smreka).

Mokro skladiščenje

Škropljenje z vodo

Sortimente, zložene v tesen kup, škropimo z vodo in tako zaustavimo proces sušenja lesa (metoda je primerna za sortimente s skorjo). Glavni cilj skladiščenja s škropljenjem je  povečati vlažnost lesa nad mejo, ugodno za razkroj gliv.

Potopitev v sladki vodi

Skladiščenje sortimentov v tekoči ali stoječi vodi (metoda, primerna za sortimente s skorjo). Sušenje hlodovine preprečimo s potopitvijo v vodo, s čimer ohranjamo ali povečujemo vlažnost lesa.

Skladiščenje v suhem okolju

Navzkrižno zloženi sortimenti v pokritem okolju

Les skladiščimo v dobro prezračenih skladovnicah. Pomembno je izbrati primeren prostor za sestavo skladovnice; priporočena so vetru izpostavljena mesta. Skladovnico moramo zgraditi iz olupljene hlodovine in pri zlaganju zagotoviti dobro kroženje zraka. Priporočljivo je, da čela hlodov premažemo s pasto stipol. Takšen način skladiščenja omogoča zmerno sušenje lesa z relativno majhnim tveganjem okužb.

Navzkrižno zloženi sortimenti v nepokritem okolju

S hitrim sušenjem hlodov v nepokritem okolju (z navzkrižno zloženimi sortimenti) lahko vlažnost lesa spravimo na raven, ko ni več tveganja za glivno okužbo (metoda, primerna za olupljene sortimente).

Skladiščenje v vlažnem okolju

Običajno skladišče

Velike skladovnice hlodov, kjer se hlodi v sredini sušijo precej počasneje. Nenadzorovane vlažnostne razmere  so potencialna nevarnost za les (razkroj lesa).

Sortimenti, zaščiteni s folijo PVC

Cilj metode je ohraniti vlažnost lesa na čim višji ravni. To storimo tako, da hlode zložimo zelo tesno skupaj v čim lepše oblikovano skladovnico. Tako prekrite skladovnice predstavljajo dobro zaščito pred izsušitvijo lesa in napadi žuželk, obstaja pa nevarnost okužbe z glivami mehke trohnobe.

Posebne metode skladiščenja

Skladiščenje z izločitvijo kisika

Ohranjanje hlodovine z izločitvijo kisika. Skladovnice zavijemo s folijo PVC, ki jo na robovih spojimo in tako popolno onemogočimo dostop svežega zraka. Metoda ni odvisna od  podnebnih razmer in omogoča dobro zaščito pred glivami in žuželkami, po drugi strani pa s tem ne zaustavimo gliv mehke trohnobe.

Sortimenti, zaščiteni s »geotekstilno« tkanino

V  bistvu je to skladiščenje v vlažnem okolju, kjer je "geotekstilna" tkanina mehanska zaščita pred žuželkami.

Sortimenti, prekriti z mineralno suspenzijo

Skladovnico hlodov poškropimo s tanko plastjo mineralne suspenzije, ki jo  sestavljata apnenčev prah in  voda. Tanka plast suspenzije  je zaščita pred žuželkami in upočasni  proces sušenja lesa.

Skladiščenje v gramoznicah

Kup sortimentov, zakopanih v jamo oz. prekritih z debelejšim slojem gline ali zemlje. Tako je les zaščiten pred delovanjem gliv razkrojevalk in insektov, ne pa pred glivami mehke trohnobe.

Skladiščenje v rudnikih

Cilj skladiščenja v odsluženih rudniških rovih je vzdrževati vlago v lesu. Nizke temperature v rudniku so pogoj za uspešno skladiščenje. Nevarnost predstavlja star, okužen jamski les.

Skladiščenje nad gozdno mejo

S skladiščenjem v visokogorskih  podnebnih okoljih (nizke temperature in dolga zimska sezona) precej zmanjšamo tveganje za napad žuželk in okužbo z glivami.

Skladiščenje v snegu

Skladovnica hlodov, prekrita s snežno odejo, je dobra zaščita pred insekti in glivami.

Sortimenti, prekriti z organskim materialom

Kup sortimentov, prekrit s skorjo, sekanci ali žaganjem. Organska plast ohranja les vlažen, vendar je organski material  morebiti  vir okužbe z glivami, predvsem glivami mehke trohnobe.

Druge možnosti skladiščenja

Biocidna zaščita

Zaščita lesa pred okužbo z glivami in napadom žuželk z biocidnimi proizvodi.

Biotehnična zaščita

Zaščita lesa z biokontrolnimi organizmi je učinkovita zaščita pred glivami in insekti. Omejitve predstavlja vnos tujerodnih in gensko spremenjenih organizmov.

Fizična zaščita

Zaščita lesa s tesnjenjem prepreči prehod zraka in vode v okolje.   Tako preprečimo sušenje hloda (poveča se vsebnost ogljikovega dioksida v hlodu).

Omenjene metode niso vedno primerne, izbira ustrezne je odvisna od več dejavnikov, kot so: vrsta ujme, poškodbe dreves, obdobja skladiščenja, količine lesne mase, zakonske omejitve in ekonomski vidiki. V nadaljevanju bomo podrobneje spoznali metode, ki so uporabne tudi v naših razmerah, in se seznanili z njihovimi prednostmi in slabostmi.

Med najcenejše metode sodijo metode skladiščenja v gozdu z ohranjanjem živih dreves. V tem primeru pravzaprav ne gre za skladiščenje, saj drevo pustimo nedotaknjeno v poškodovanem sestoju. Pomembno je pridobivanje časa v primerih, ko drevo še lahko ohrani rastne funkcije in ga zato ne napadejo škodljivi organizmi. To je mogoče zgolj v primeru, ko drevo nima povsem pretrganega koreninskega sistema ali povsem polomljene krošnje. Tako bo še nekaj časa vzdrževalo vsebnost vode in bo ostalo pri življenju, kar posledično pomeni tudi, da je bolj odporno proti zunanjim dejavnikom.

Po mednarodnih izkušnjah se je mokro skladiščenje izkazalo kot najprimernejše za daljša obdobja brez večjih izgub kakovosti lesa. Metoda temelji na vzdrževanju vlažnosti lesa na čim višji ravni, in sicer z namakanjem ali potapljanjem. Celični lumni so povsem prepojeni z vodo. Le-ta omejuje vstop kisika, ki je potreben za življenje gliv razkrojevalk in insektov. Obstaja pa nevarnost, da se v mokrem lesu razvijejo anaerobne bakterije in glive mehke trohnobe. Na srečo je delovanje omenjenih organizmov počasnejše. Zato je ta metoda primerna za velike količine lesa, ki jih hranimo daljše obdobje (4 do 5 let).



Skladiščenje z namakanjem (foto: dokumentacija podjetja Pollmeier Massivholz GmbH&Co.KG; www.pollmeier.com)

Slika: Skladiščenje z namakanjem (foto: dokumentacija podjetja Pollmeier Massivholz GmbH&Co.KG; www.pollmeier.com)

Nasprotno mokremu skladiščenju, kjer vlažnost lesa presega 120 %, je skladiščenja v suhem okolju, kjer je glavni namen sušenje lesa z manj kot 20 % vlažnostjo lesa, saj relativno suhi hlodi niso primerni za življenje žuželk in gliv modrivk in razkrojevalk. Pri tem načinu skladiščenja je najbolje upoštevati pravilo škornjev in dežnika, torej da preprečimo navlaževanje s tal in neba. Če nastane zatekanje, poskrbimo, da voda lahko čim preje odteče. Hlodi se sušijo v naravnem okolju, zloženi so navzkrižno, tako da je zagotovljeno dobro prezračevanje, kar pospeši sušenje. Uspešnost metode je zelo odvisna od vremenskih razmer. Za večjo uspešnost v vlažnem obdobju je priporočljivo skladovnici zagotoviti streho in ustrezno odtekanje vode s tal. Ključna je tudi urejenost površine. Priporočena so tla, nasuta z gramozom, trava in drugo rastje je nezaželeno, saj ovira zračenje. Upoštevati je treba dejstva, da če les sušimo prehitro, se pojavijo razpoke, ob počasnem sušenju pa les lahko naselijo lesne glive in tako v obeh primerih les zgubi svojo vrednost. Prehitro sušenje lahko upočasnimo z uporabo paste stipol za čela. Metoda je preprosta in ne prinaša dodatnih stroškov investicije ter nima zakonskih omejitev. Idealna je v primerih, ko imamo kupca, ki želi suh les.

Relativno preprosto je tudi skladiščenje v vlažnem okolju, kjer je les zložen v kupih, razdeljenih po drevesnih vrstah in kakovostnih razredih. Metoda je preprosta in poceni, saj ne terja nobenih investicij, ob gozdnih cestah pa je praviloma dovolj prostora. Slabost te rešitve je, da les ostane povsem nezaščiten, kar poveča verjetnost napada lesnih škodljivcev. V kategorijo skladiščenja v vlažnem okolju sodi tudi prekrivanje s plastično folijo, katere glavni namen je zadrževanje vode v lesu. Po izkušnjah, povzetih iz tehničnega priročnika STODAFOR, ugotavljamo, da prekrivanje s plastično folijo ni učinkovito, saj so v večini primerov les okužile lesne glive.



Pravilno določanje srednjega premera z dvema pravokotnima meritvama

Slika: Običajno skladiščenje lesa v kupih ob kamionski cesti (foto: Vida Papler-Lampe)

Učinkovitejša alternativa skladiščenju s prekrivanjem je metoda z izločanjem kisika, kjer hlode zložimo in jih nepredušno zavijemo v folijo. Tako preprečimo dostop zraka do lesa. Žive lesne celice porabijo kisik in tako ustvarijo okolje, v katerem večina škodljivih organizmov ne more razkrajati lesa. Metoda je primerna za daljša obdobja skladiščenja neodvisno od vremenskih razmer. Zagotoviti pa je treba stalen nadzor, saj se atmosferske razmere v skladovnici lahko hitro spremenijo, predvsem zaradi poškodb folije (glodavci, veter, vandalizem …). Zaradi velikih stroškov naložbe je metoda primerna zgolj za najkakovostnejši les.

V seriji umetnih mas za prekrivanje sortimentov je tudi zaščita s »geotekstilno« mrežo, ki žuželkam preprečuje napad sortimentov. Mreža lesa ne ščiti pred vremenskimi razmerami, ampak zgolj pred žuželkami in je kot takšna primerna za suha obdobja v letu, ko so napadi žuželk najbolj problematični. Eno izmed takšnih rešitev ponuja podjetje BASF s svojim izdelkom Storanet. To je mreža, ki je prepojena z insekticidom in je mehanska in insekticidna ovira za preprečevanje okužbe ali širjenje insektov iz okuženega lesa v okolico. Metoda je relativno poceni, saj sta za samo postavitev mreže potrebna zgolj dva delavca, ki prekrijeta skladovnico. Slabost mreže je povezana z dejstvom, da insekticidi v mreži negativno učinkujejo tudi na preostale žuželke.



Zaščita lesa z impregnirano mrežo

Slika: Zaščita lesa z impregnirano mrežo (foto: Miha Humar)

Po vetrolomu Lothar so Švicarji preizkusili tudi skladiščenje nad gozdno mejo in ugotovili, da je zaradi daljše zimske sezone in nasploh nižjih temperatur precej manjša možnost razgradnje lesa. V Sloveniji imamo nekaj prelazov, ki bi bili primerni za skladiščenje. A je treba razmišljati racionalno in se zavedati, da je takšen način skladiščenja primeren zgolj, ko je prelaz vmesna postojanka na poti do kupca. Tako bi lahko npr. les iz okolice Tržiča skladiščili na Ljubelju, od koder bi ga nato prodali v Avstrijo.

Zaščito substrata pred patogeni lahko dosežemo z razprševanjem ustreznega biokontrolnega organizma (na primer ustrezne glive) po sveže posekanem lesu. Mikroorganizem lahko inokuliramo tudi v luknjo, zvrtano v les. Prav tako lahko biokontrolni organizem (na primer spore glive) razpršimo po lesnih sekancih. Gliva kolonizira substrat, zavre rast obstoječih neželenih organizmov ter prepreči nadaljnji vdor le-teh. V EU je uporaba tujerodnih in gensko spremenjenih biokontrolnih organizmov zelo otežena, zato v EU še ne uporabljamo navedenih rešitev.

Zaščita z biocidnimi proizvodi je izjemno učinkovita rešitev zaščite, ki jo lahko izvajamo v skladiščih v gozdu in tudi na začasnih skladiščih ali skladiščih lesnih obratov. Področje zaščite posekanega lesa ureja zakonodaja o biocidih, področje biocidne zaščite rastočih dreves pa zakonodaja o fitofarmacevtskih pripravkih. Za biocidno zaščito lesa lahko uporabimo le biocidne proizvode, ki vsebujejo aktivne učinkovine skupine 8 (Sredstva za zaščito lesa) z Aneksa I Direktive o biocidih (Aneks I, 2012). Vse biocidne proizvode je treba priglasiti na Uradu za kemikalije RS. Seznam priglašenih biocidnih proizvodov je javen in razviden iz spletne strani ministrstva. Pri delu z biocidnimi proizvodi je treba upoštevati vsa pravila varstva pri delu in varstva okolja. V primeru upoštevanja omenjenih predpisov uporaba biocidov ne pomeni večjega tveganja za okolje in ljudi. Aktivne učinkovine, ki se uporabljajo za zaščito sveže posekanega lesa, se razlikujejo od aktivnih učinkovin, ki se uporabljajo za zaščito vgrajenega. Taki biocidi morajo imeti: kratkotrajno delovanje (1 do 24 mesecev), širok spekter delovanja (glive modrivke, insekti), nizko ceno, ne sme obarvati lesa, ne sme motiti nadaljnje obdelave, preprosto se mora nanašati, biti mora brez vonja, biti mora robusten (široko temperaturno območje uporabe, primere za različne lesne vrste, puferske lastnosti …), okoljsko primeren (delavci, VOC, vezava, biorazgradljivost) ... V svetu v te namene uporabljajo predvsem borove spojine, karbamate, kvartarne amonijeve spojine, fenpropimorf … Biocidne proizvode lahko najlaže nanašamo z brizganjem ali pa s potapljanjem. Veliko izkušenj s potapljanjem imajo v Luki Koper. Strojna oprema za potapljanje je relativno poceni in niso potrebna velika vlaganja.



Nanos biocidnih proizvodov na les z mehaniziranim potapljanjem v Luki Koper

Slika: Nanos biocidnih proizvodov na les z mehaniziranim potapljanjem v Luki Koper (foto: Miha Humar)

Ne glede na izbrani postopek zaščite je treba v okolici skladišča postaviti feromonske pasti, s katerimi kontroliramo populacijo škodljivih žuželk. Oblika pasti in tip feromona je treba prilagoditi drevesni vrsti in letnemu času v skladu z navodili proizvajalca. Poleg tega je treba poskrbeti za higieno in iz okolice skladišča odstraniti vse lesne ostanke in okuženo oziroma napadeno hlodovino.

Kot je razvidno iz predstavljenih podatkov v preglednici 3, so stroški skladiščenja lahko precej različni in so v odvisni od začetnih investicij, ki so potrebne za izbrane metode. Izbrati je treba racionalno in optimalno rešitev glede na kakovost oz. vrednost sortimentov, kar pomeni, da investicija v skladišče s celuloznim lesom ni smiselna. Smiselne so zgolj investicije za skladiščenje vrednejšega lesa za daljša obdobja. Tako se trg z lesom že stabilizira in cene lesa se normalizirajo.



Preglednica: Stroški in obdobje skladiščenja (Stodafor, 2004)

Način

Metoda

Stroški skladiščenja

Obdobje skladiščenja

Skladiščenje v gozdu

Ohranjanje živih dreves

Stroški nastajajo zgolj z občasnimi obhodi in merjenjem vlažnosti lesa.

Obdobje skladiščenja je odvisno od drevesne vrste (6 do 12 mesecev).

Sečnja na suš

Stroški nastajajo zaradi posebne metode sečnje (prečni prerez debla na panju) ter povečanega nadzora.

Metoda je primerna zgolj za krajša obdobja (nekaj tednov) in je precej odvisna od  podnebnih okoliščin.

Mokro skladiščenje

Škropljenje z vodo

Postavitev infrastrukture (do 34 €/m3), stroški obratovanja (2,2 €/m3), transportni stroški ( do 8,5 €/m3) in  drugi stroški skladiščenja (do 3 €/m3).

Zanesljiva metoda skladiščenja z dolgim obdobjem skladiščenja (do 5 let).

Potopitev v vodi

Stroški skladiščenja v namakalnih bazenih nastajajo predvsem z gradnjo, vzdrževanjem, polnjenjem in praznjenjem bazenov (18 €/m3 do 42 €/m3).

Skladiščenje v vodi je primerno do dveh let,  spremembe v lesu so odvisne od drevesne vrste in prisotnosti gliv mehke trohnobe in bakterij.

Skladiščenje v suhem okolju

Navzkrižno zloženi sortimenti v pokritem okolju

Stroški transporta na mesto skladiščenja (8,18 €/m3), ter stroški manipulacije in vzdrževanja (1,80 €/m3).

Metoda skladiščenja je primerna za krajša obdobja skladiščenja (do petih mesecev). Pozneje je tveganje za razvrednotenje lesa precej večje.

Navzkrižno zloženi sortimenti v nepokritem okolju

Stroški transporta na mesto skladiščenja (8,18 €/m3), ter stroški manipulacije in vzdrževanja (1,80 €/m3).

Skladiščenje naj ne presega  pet  mesecev.

Skladiščenje v vlažnem okolju

Običajno skladišče

Brez investicij, priporočeni so občasni obhodi.

Metoda ni primerna za daljša obdobja (do enega leta oz. odvisno od letnega časa).

Sortimenti, prekriti s PVC-folijo

Stroški skladiščenja znašajo približno 15 €/m3.

Primerno za skladiščenje lesa  do šestih mesecev, daljša obdobja prinašajo precej raznolike rezultate.

Posebne metode skladiščenja

Skladiščenje z manjšo koncentracijo kisika

Stroški skladiščenja so odvisni od kakovosti folije. Za krajša obdobja lahko uporabimo cenejšo folijo (10 do 15 €/m3), medtem ko za daljša obdobja skladiščenja potrebujemo kakovostnejšo folijo (30 do 35 €/m3).

Metoda omogoča skladiščenje za daljše obdobje brez posebnih negativnih učinkov na lesu (2 do 3 leta).

Sortimenti, zaščiteni s »geotekstilno« tkanino

2,4 €/m3 do 15 €/m3

Primerno za skladiščenje do šest mesecev.

Skladiščenje nad gozdno mejo

Izjemni stroški niso predvideni.

Primerno za skladiščenje do dveh let.

Druge možnosti skladiščenja

Kemična zaščita

2 €/m3 do 20 €/m3

Primerno za skladiščenje do dveh let.

Biološka zaščita

2 €/m3 do 25 €/m3

Primerno za skladiščenje do dveh let.

Fizična zaščita

2,4 €/m3 do 15 €/m3

Primerno za skladiščenje do šest mesecev.

Nazaj