Poročilo o stanju na trgu lesnih proizvodov v Sloveniji

(Market Statement 2019; Slovenija)

Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko (GTE) v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) vsako leto pripravi Poročilo o stanju na trgu lesnih proizvodov v Sloveniji, in sicer za preteklo leto in polovico predpreteklega leta. Namen poročila je analiza kratkoročnih in srednjeročnih tržnih trendov gozdarskega in lesnopredelovalnega sektorja države. Poročila pripravi večina evropskih držav članic Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE), ki služijo tudi kot glavni dokument pri letnem zasedanju Odbora za gozdarstvo in lesnopredelovalno industrijo.

Letna poročila za Slovenijo od leta 2008 naprej so vključno z napovedmi o tokovih lesa v angleškem jeziku dostopna na UNECE spletni strani: https://www.unece.org/forests/areas-of-work/forestsfpm/outputs/market-analyses.html

1. Splošni ekonomski trendi

Poglavje je povzeto po: Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2019. UMAR, 2019.

Jesenska napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj za letos predvideva 2,8-odstotno rast bruto domačega proizvoda in bo v prihodnjih dveh letih ostala podobna. Gospodarska rast bo v obdobju 2019-2021 nižja kot v preteklih treh letih. Umiritev gospodarske rasti bo v veliki meri posledica negativnega prispevka salda menjave s tujino in nižje rasti bruto investicij. Rast investicij bo ob nadaljevanju visoke rasti v gradbenem segmentu še vedno razmeroma visoka. Kljub nekoliko nižji rasti tujega povpraševanja, se bo rast izvoza v 2019 še okrepila. V prihodnjih dveh letih pa se bo skupna rast izvoza upočasnila, prav tako skupna rast uvoza. Gospodarska rast v trgovinskih partnericah se bo glede na zadnje napovedi mednarodnih inštitucij z letošnjim letom tudi nekoliko upočasnila. Zaradi šibke aktivnosti predelovalnih dejavnostih na svetovni ravni in občutnejši upočasnitvi rasti obsega svetovne trgovine, se zmanjšuje proizvodnja v predelovalnih dejavnostih in izvozna naročila tudi v evrskem območju, predvsem v nemškem gospodarstvu. Sočasno bo na umirjanje rasti vplivalo tudi postopno povišanje rasti stroškov dela, zato v prihodnjih dveh letih ne pričakujemo nadaljnjega izboljševanja izvozne konkurenčnosti. Rast uvoza se bo ob nadaljevanju solidne rasti domače potrošnje umirjala počasneje od izvoza, zato bo prispevek menjave s tujino k rasti BDP negativen.

Zasebna potrošnja se je v začetku leta 2019 še naprej zmerno povečevala, enako so se povečevale tudi investicije države, ki pa so se tekom leta opazno upočasnile v primerjavi z letom prej. K ohranjanju solidne gospodarske rasti bo pomembno prispevala domača potrošnja. Rasti zasebne in državne potrošnje se bosta postopoma upočasnili. Rast bruto investicij v osnovna sredstva se je v primerjavi z lani upočasnila za 2,6 % in bo v prihodnjih dveh letih ostala podobna.

2. Politični ukrepi

V obdobju zadnjih petih let slovenske gozdove ogrožajo obsežne prenamnožitve smrekovih podlubnikov, zaradi katerih je z marcem 2018 začel veljati Zakon o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov (Uradni list RS, št. 14/18). Ta zakon določa dodatne ukrepe za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacij podlubnikov kot pomoč prizadetim lastnikom gozdov. Prenamnožitev populacije podlubnikov je po Zakonu o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov stanje, ko je zaradi napada podlubnikov treba posekati več kot 400.000 m3 dreves v posameznem koledarskem letu in je ocenjena škoda enaka ali večja od praga, kot ga za naravno nesrečo opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje naravnih nesreč. Avgusta 2019 je bil v medresorsko obravnavo (usklajevanje med ministrstvi) poslan predlog spremembe Zakona o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov s katerim se želi zagotoviti še hitrejše in učinkovitejše izvajanje sanitarnih sečenj in preventivnih varstvenih del zatiranja in preprečevanja širjenja podlubnikov v gozdovih, poenostaviti nekatere postopke ter zagotoviti ohranitev in krepitev biotskega ravnovesja v gozdovih.

V letu 2018 in 2019 je Vlada RS sprejela več ukrepov za učinkovitejšo sanacijo gozdov po naravnih ujmah, in sicer Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o ukrepih za sanacijo in obnovo gozda po naravni nesreči vetrolomu iz PRP 2014-2020 (Uradni list RS, št. 10/2019 in 47/2019) ter Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o ukrepih za sanacijo in obnovo gozda po naravni nesreči žledu leta 2014 iz PRP 2014-2020 (Uradni list RS, št. 71/2018 in 47/2019).

Vsi omenjeni ukrepi so bili usmerjeni v blaženje škod v gozdovih. V nadaljevanju (Slika 1) je prikazan posek iglavcev zaradi prenamnožitve podlubnikov.



Slika 1: Količina poseka iglavcev napadenih z insekti v obdobju 1994 – 2018 (vir: ZGS, obdelava GIS-GTE)


Aktualno dogajanje, povezano s podnebnimi spremembami in sanacijami posledic naravnih ujm v gozdovih, razhajanji med obiskovalci gozdov in njihovimi lastniki ter iskanji širšega trajnostnega ravnotežja med številnimi interesi v gozdu so le glavni med mnogoterimi izzivi nosilcev gozdne politike. Pomladi 2018 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) zato pripravilo obsežen pregled izvajanja Operativnega programa za izvajanje Nacionalnega gozdnega programa 2017 – 2021 (OP NGP), ki predstavlja vez med temeljnim strateškim dokumentom Nacionalnim gozdnim programom (Uradni list RS, št. 111/07) in dokumenti, ki na nižjih ravneh tvorijo temelje za načrtovanje, izvajanje in spremljanje ukrepov gozdne politike. Prav tako je začelo z oblikovanjem t. i. Gozdnega dialoga, v katerem sodelujejo vsi reprezentativni vladni in nevladni deležniki. Gozdni dialog kot neformalni proces, oblikovan pod okriljem MKGP, potrjuje čvrsto zavezanost skupni viziji in prihodnosti slovenske gozdne politike ter trajnostnemu, sonaravnemu in večnamenskemu gospodarjenju z gozdovi. Na teh osnovah MKGP pripravlja spremembe in dopolnitve OP NGP, ki naj bi jih Vlada RS sprejela do konca leta 2019.

Julija 2018 je stopila v veljavo uredba o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (ang. Land Use, Land Use Change and Forestry; LULUCF) (Uradni list RS, št. 156/18). Uredba vključuje zemljišča po površini in namenski rabi ter določa pravila obračunavanja ponorov in emisij toplogrednih plinov. Tako kot ostale države članice bo tudi Republika Slovenija podala svoj prispevek iz sektorja LULUCF. Pri tem je pomemben cilj, da omenjeni sektor v obdobju od leta 2021 do 2025 in od leta 2026 do 2030 ne proizvede neto emisij oziroma, da emisije ne presegajo ponorov. Slovenija je v 2018 pripravila Nacionalni načrt za obračunavanje emisij in ponorov toplogrednih plinov na področju gozdarstva z referenčnimi vrednostmi gospodarjenja z gozdovi, ki je bil v fazi osnutka dne 31. decembra 2018 posredovan Evropski komisiji. V letu 2019 poteka ocenjevanje osnutkov, podajanje pripomb, pogajanja ter priprava končnega izdelka.

Avgusta 2018 je Ministrstvo za infrastrukturo v ponovni postopek javne obravnave posredovalo predlog Resolucije o energetskem konceptu Slovenije, ki bo skladen z Energetskim zakonom (EZ-1). Gre za strateški dokument, ki se bo dotikal širokega spektra deležnikov – aktivnih udeležencev v energetskem sektorju ali porabnikov v obliki industrije in državljanov. V dokumentu so podane usmeritve z ambicioznimi cilji na različnih področjih energetske politike do leta 2030 oz. 2050. Dokument ne govori o posameznih projektih, temveč podaja strateške usmeritve, postavlja političen okvir, znotraj katerega je pot odprta prosti poslovni pobudi podjetij in posameznikov. Aprila 2019 je Ministrstvo za infrastrukturo oddalo predlog predpisa Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona, ki naj bi stopil v veljavo v drugi polovici leta. Avgusta 2019 je bil pripravljen dopolnjen osnutek akcijsko strateškega dokumenta »Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN)«, katerega naročnik je Ministrstvo za infrastrukturo, koordinator projekta pa Inštitut "Jožef Stefan", Center za energetsko učinkovitost. NEPN za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določa cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije in sicer: 1) razogljičenje (emisije TGP in OVE); 2) energetska učinkovitost; 3) energetska varnost; 4) notranji trg ter 5) raziskave, inovacije in konkurenčnost. NEPN je pomemben dokument, ker predvideva tudi povečanje rabe lesa v energetske namene.

Decembra 2017 je bil sprejet dokument Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017–2020 (AN-URE 2020). Slovenija si skladno z zahtevami Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti zastavlja nacionalni cilj izboljšanja energetske učinkovitosti energije za 20 % do leta 2020. Cilj je, da raba primarne energije v Sloveniji v letu 2020 ne bo presegla 7,125 Mtoe, kar pomeni, da se glede na izhodiščno leto 2012 ne sme povečati za več kot 2 %. Obstoječi stavbni fond predstavlja sektor z največjim potencialom za doseganje prihrankov energije. Za doseganje cilja ga bo treba do leta 2020 četrtino energetsko obnoviti, kar pomeni okrog 22 mio m2 stavbnih površin. S tem se bo raba energije v stavbah zmanjšala skoraj za 10 %. Ukrepi v načrtu so razdeljeni po sektorjih: gospodinjstva, javni sektor, gospodarstvo in promet. Uspešnost izvajanja AN URE 2020 je ključnega pomena tudi za doseganje ciljev zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (TGP) in doseganje 25 % ciljnega deleža obnovljivih virov energije (OVE) v bilanci rabe bruto končne energije do leta 2020, saj je energetska učinkovitost med stroškovno najbolj učinkovitimi ukrepi za doseganje teh ciljev. Pomembno pa prispeva tudi k ciljem na področju kakovosti zraka.

Program razvoja podeželja 2014-2020 omogoča izvajanje ukrepov podpore razvoja na področjih lesarstva in gozdarstva, kot so na primer:

  • Podukrep 6.4 - Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti.
  • Podukrep 8.6 - Podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdnih proizvodov. V okviru tega podukrepa se izvajata dve operaciji in sicer naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa ter naložbe v pred industrijsko predelavo lesa.
  • Podukrep 9.1 – Ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem ali gozdarskem sektorju. Ukrep spodbuja ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev na področjih kmetijstva in gozdarstva, ki se ustanovijo z namenom skupnega trženja proizvodov.

Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na OVE za obdobje 2017 – 2020 omogoča finančne spodbude, namenjene za naložbe v nove sisteme daljinskega ogrevanja na obnovljive vire (DO OVE) in mikro sisteme DO OVE. Do finančnih spodbud so upravičeni tudi investitorji, ki širijo obstoječ daljinski sistem DO OVE ali gradijo novo kotlovnico s kotli na lesno biomaso kot vir za obstoječe daljinsko omrežje (v nadaljevanju: operacije) v naslednji vsebini:

  • izgradnja sistemov DO OVE s kotlovsko kapaciteto največ do 10 MW oziroma izgradnja mikro sistemov DO OVE s kotlovsko kapaciteto največ do 1 MW;
  • razširitev daljinskega omrežja pri obstoječem sistemu DO OVE z ali brez dograditve dodatnih kotlov na lesno biomaso;
  • v kolikor izraba solarne energije, kot dodatnega vira, prispeva k izboljšanju gospodarnosti celotnega sistema DO OVE, je lahko del operacije tudi solarni sistem za pripravo tople vode.

Država je v okviru pametne specializacije podprla STRATEŠKO RAZVOJNO INOVACIJSKO PARTNERSTVO (SRIP)- MREŽE ZA PREHOD V KROŽNO GOSPODARSTVO. Ključni cilj omenjenega SRIPa je znotraj verig vrednosti razviti prebojna tehnološka področja, produktne smeri, visokotehnološke proizvode in storitve za preboj na globalne trge, ob tem pa krepiti človeške vire, inoviranje in podjetništvo ter prenos znanja in tehnologij med gospodarske subjekte, člane SRIP, s potencialom in naložbenimi zmogljivostmi in ki delujejo krožno znotraj fokusnih področij S4. Vizija SRIP - Krožno gospodarstvo je: trajnostno povečati učinkovitost in konkurenčnost domačega gospodarstva pri prehodu v krožno gospodarstvo.

Za delovanje SRIP - Krožno gospodarstvo je pomembno, da je Slovenija pristopila k Pobudi Krožno gospodarstvo 100 regij ('Circular Economy 100 regions') Fundacije Ellen McArthur, ki je ena od vodilnih organizacij na področju krožnega gospodarstva. Znotraj 'Circular Economy 100 regions' potekajo usposabljanja multiplikatorjev v organizacijah Skupnosti občin Slovenije, SPIRIT in Gospodarski zbornici Slovenija. Akcijski načrt SRIPa je bil pripravljen v letu 2017 in je trenutno fazi obnove.

V SRIPu so definirana kar štiri okusna področja, ki so tesno povezane z lesom in sicer:

  • Biomasa in alternativne surovine je osredotočeno na trajnostno mobilizacijo biomase, ligno-celulozne biorafinerije za izolacijo ekstraktivov in polimernih gradnikov biomase in biorafinerije alternativnih surovinskih virov za razvoj inovativnih (bio)proizvodov.
  • Fokusno področje Sekundarne surovine je osredotočeno na predelavo industrijskih in gradbenih odpadkov, predelavo bioloških odpadkov v vredne produkte, krožno gospodarstvo snovnega toka odpadne električne in elektronske opreme, tehnologije čiščenja odpadnih vod in pridobivanja snovi in energije iz njih, trajnostno gospodarjenje s pitno vodo.
  • Fokusno področje Funkcionalni materiali je osredotočeno na trajnostne kompozite in napredne embalaže /materiale.
  • Fokusno področje Procesi in tehnologije je osredotočeno na bio-osnovane zelene kemikalije in materiale, postopke pridelave in predelave polimerov, biotehnološko proizvedene spojine, kontinuirano proizvodnjo spojin ter novo proizvodno opremo z vodenjem.

3. Biogospodarstvo v Sloveniji

V Sloveniji je glede na naravne danosti v največji meri zastopana lignocelulozna biomasa, njena dostopnost in dosegljivost pa sta ključna dejavnika pri prehodu v biogospodarstvo. Kljub velikemu surovinskemu potencialu, ga je zaradi lokalne razporejenosti težje zbirati. Pomembna pa je seveda tudi kakovost in cenovna primerljivost, ki predstavljata dodatno oviro v pridobivanju virov in zagotavljanju trajnostne oskrbe. Na uvajanje biogospodarstva pomembno vpliva tudi družbeni okvir, saj ga na eni strani opredeljujejo politike tako na nacionalnih kot tudi mednarodnih ravneh in na drugi strani uporabniki proizvodov biogospodarstvu.

Družbeni okvir

Na ravni Slovenije biogospodarstvo ni enotno definirano in priznano kot samostojno področje. Posledično je tudi v strateških in vladnih dokumentih razpršeno po panogah. Na ravni politike v Sloveniji biogospodarstvo opredeljuje »Kažipot razvoja krožnega gospodarstva« iz leta 2018, strateški dokument, ki poudarja sistemski prehod iz linearnega v krožni model gospodarstva, znotraj katerega imajo pomembno vlogo industrija (gospodarstvo), oblikovalci politik in družba (državljani). Dokument za razvoj krožnega gospodarstva izpostavlja štiri področja: (1) prehrambni sistem, (2) gozdne vrednostne verige, (3) predelovalne dejavnosti in (4) mobilnost. »Slovenska strategija pametne specializacije«, ki jo je pripravila Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, med prioritetami navaja tri fokusna področja trajnostne rabe virov; tj. (1) mreže za prehod v krožno gospodarstvo (2) trajnostna proizvodnja hrane ter (3) pametne zgradbe in dom z lesno verigo. Vlada RS v »Strategiji za razvoj Slovenije 2030« koncepte biogospodarstva povzema v dveh izmed 12 ciljev; tj. (1) nizko-ogljično krožno gospodarstvo – s ciljem povečati delež obnovljivih virov v končni rabi energije ter (2) trajnostno upravljanje naravnih virov – s ciljem povečati delež kmetijskih zemljišč v uporabi glede na skupno površino, izboljšanje kakovosti vodotokov ter zmanjšanje ekološkega odtisa. Kljub neenotni strategiji uvajanja konceptov biogospodarstva v Sloveniji, omenjeni dokumenti za področje gozdarstva in lesnopredelovalne industrije predvidevajo povečanje trajnostne rabe lesne biomase in povečanje dodane vrednosti obravnavnega področja.

Trženje novih proizvodov biološkega izvora in pripravljenost plačila uporabnikov proizvodov biogospodarstva sta dejavnika, ki poleg omenjenih politik vplivata na dinamiko razvoja biogospodarstva. V primerjavi s konvencionalnimi proizvodi imajo namreč proizvodi biogosopodarstva praviloma zaradi razvoja novih tehnologij in vzpostavljanja novih sistemov na trgu višjo ceno. Na ravni Slovenije je stanje na področju pripravljenosti plačila in potrošnje produktov biogospodarstva in bio-osnovanih izdelkov slabo raziskano. Raziskava fokusnih skupin izpostavlja nekonsistentnost oznak bio-osnovanih izdelkov na trgu, kar povzroča tudi nerazumevanje in nezaupanje potrošnikov. Še več, potrošniki podpirajo proizvodnjo bio-osnovanih produktov, niso pa zanje pripravljeni plačati več.

Pomen rabe lesa in lesne biomase v strukturi dodane vrednosti biogospodarstva v Sloveniji

Analiza stanja biogospodarstva v zadnjih dveh desetletjih (med leti 2000 in 2017) na področju rabe lesa in lesne biomase je pokazala, da gozdarstvo, lesnopredelovalna in pohištveno industrija ter papirniška industrija v slovenskem biogospodarstvu predstavljajo 33 % oz. 739,5 milijona evrov letne bruto dodane vrednosti.



Slika 2: Dodana vrednost, ki jo v Slovenskem biogospodarstvu predstavljata dva glavna sekotrja, t.j. »Področja rabe lesa in lesne biomase«, »kmetijstvo in proizvodnja živil in pijač« ter sektorji ki delno spadajo v biogospodarstvo v (SURS, 2019).


Potencialen vir za vstop v biorafinerijsko predelavo in proizvodnjo novih bioosnovanih produktov predstavlja les slabše kakovosti in sicer les za kurjavo ter lesni sekanci, iveri in lesni ostanki. Proizvodnja teh kategorij lesne biomase je v letu 2018 znašala 2.500.000 m3.

Biogospodarstvo v različnih sektorjih v Sloveniji

Gozdarstvo

Dodana vrednost v gozdarstvu je med leti 2000 in 2017 v povprečju znašala 27 % oz. 166,5 milijonov EUR letne dodane vrednosti. Pomen gozdarstva v obravnavanem obdobju konstantno narašča, kar je v letu 2017 pomenilo že 36 % oz. 271,3 milijonov EUR skupne dodane vrednosti. Število zaposlenih znotraj gozdarstva je kljub povečanju dodane vrednosti v prvem desetletju novega tisočletja upadla iz 2.400 na 1.600, v drugem desetletju pa se je trend upadanja ustavil. Število zaposlenih v podjetjih in pri samostojnih podjetnikih se giblje okoli 1.500 na letni ravni.

Lesno predelovalna in pohištvena industrija

Lesnopredelovalna in pohištvena industrija je tako imenovani ''hibridni sektor'' na področju rabe lesa. Evropska komisija obravnavnemu sektorju glede na dodano vrednost priznava 65 % bio-osnovane proizvodnje. Za lesnopredelovalno in pohištveno industrijo je značilna najvišja dodana vrednost na področju rabe lesa; tj. 44 % povprečne bruto dodane vrednosti področja rabe lesa in lesne biomase v obdobju med leti 2000 in 2017. Trend števila zaposlenih na področju lesno predelovane in pohištvene industrije je v povprečju negativen. Leta 2000 je število zaposlenih znašalo 23.200 in je nato do leta 2015 upadlo na 12.300, od tedaj je število do leta 2017 naraslo na 13.000.

Papirništvo

Papirniški sektor znotraj dodane vrednosti obravnavnega področja v povprečju predstavlja 29 % (169 milijonov EUR) letne bruto dodane vrednosti. Doprinos k dodani vrednosti rabe lesa v zadnjih dveh desetletjih pada. Leta 2000 je doprinos papirniškega sektorja znašal 31 %, leta 2017 pa 25 %. Negativen trend je tudi v številu zaposlenih v papirniški industriji. Leta 2000 je bilo zaposlenih 10.700 delavcev, najmanj zaposlenih je bilo leta 2013 (3.900), leta 2017 pa je bilo število zaposlenih 4.300.



Slika 3: Doprinos gozdarstva, lesnopredelovalne in pohištvene industrije ter papirniške industrije k bruto dodani vrednosti rabe lesa in lesne biomase v biogospodarstvu v zadnjih dveh desetletjih (SURS, 2019).

Možnosti za nadaljnji razvoj biogospodarstva v izbranih sektorjih

Biogospodarstvo ima razvojni potencial na področju nadomestitve proizvodov industrije fosilnih goriv z bio-osnovanimi produkti predvsem preko razvoja kemijskega razklopa lignocelulozne biomase. Z uvajanjem sodobne kemične predelave lesa je pričakovati tudi spremembe na področju trga, predvsem lesa slabše kakovosti in lesnih ostankov ter investicije v biorafinerijske obrate.

Papirništvo in proizvodnja celuloze

V zadnjih desetletjih je tehnološki razvoj temeljil predvsem v smeri učinkovitosti obstoječih tehnoloških procesov, danes pa razvoj preko biogospodarstva v industriji proizvodnje papirja in celuloze (IPC) uvaja možnost nadgradnje tehnološkega procesa in povečanje dodane vrednosti sektorja preko biorafinerij. Razvoj ICP preko nadgradenj v biorafinerijske obrate daje možnost povečanja dodane vrednosti in poleg proizvodnje papirja omogoča proizvodnjo drugih produktov, kaskadno rabo lesa ter zmanjšanje ogljičnega odtisa.

Gradbeništvo

Prednost uporabe lesa kot gradbenega materiala v gradbeništvu je na eni strani povezana s skladiščenjem ogljika, na drugi strani pa namenjena izogibanju uporabe materialov, ki so proizvod industrije, vezane na fosilna goriva. Poleg tega je možnost rabe lesa kot gradbenega materiala povečala tudi razvoj tehnoloških procesov obdelave lesa.

Tekstilna industrija

Proizvodnja tekstila iz celuloznih vlaken je vezana na pridobivanje celuloze in nanoceluloze. V prihodnosti se proizvodnja celuloze za potrebe izdelave tekstila omenja kot nadgradnja papirniške industrije, ki se v zadnjih desetletjih zaradi digitalizacije sooča z upadanjem proizvodnje papirja. Glede na svetovno razširjenost industrije so s proizvodnjo tekstila povezani tudi veliki negativni vplivi na okolje, ki so odvisni od vrste vlaken. Proizvodnja bombaža in sintetičnih vlaken (predvsem poliestra) pomeni med 2 in 9 ton izpusta CO2, medtem ko izpusti proizvodnje celuloznih vlaken iz ligno-celulozne biomase znašajo 1 t CO2 na tono proizvedenih vlaken. Posledično je pričakovati naraščanje deleža uporabe lignocelulozne biomase in večjo dodano vrednost biogospodarstva v tekstilni industriji.

4. Tržni dejavniki

Viri podatkov: UMAR, SURS, ZGS in GIS

Gospodarska rast, ki se je po vrhu leta 2017 (4,9 %) lani pričela umirjati (4,1 %), se je v prvem letošnjem polletju nadalje upočasnila (2,9 %). Trošenje gospodinjstev se je še naprej zmerno povečevalo pod vplivom še vedno naraščajoče zaposlenosti ter višje rasti plač in socialnih transferjev. Nadaljevala se je visoka rast gradbenih investicij, h kateri so prispevale tudi višje investicije države; nadalje so se nekoliko povečale tudi investicije v opremo in stroje. Njihova rast pa se je ob sicer še vedno visoki izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in ugodnih pogojih financiranja opazno upočasnila, kar povezujemo z umirjanjem izvoznih naročil, povečano negotovostjo v mednarodnem okolju ter poslabšanjem pričakovanj podjetij. To je skupaj z negativnim prispevkom sprememb zalog pomemben dejavnik letošnje upočasnitve rasti BDP. Umirila se je tudi rast večjega dela izvoza, ki odraža nižjo rast tujega povpraševanja. Rast celotnega izvoza pa se je v prvem letošnjem polletju povečala, k čemer je pomembno prispevala pospešena rast izvoza farmacevtskih in medicinskih proizvodov, ki je večinoma izvirala iz uvoza (in ne toliko iz domače proizvodnje). Okrepljen uvoz teh izdelkov je skupaj z robustno rastjo domače potrošnje vplival na pospešitev rasti uvoza. Prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP je bil zato rahlo negativen. Gospodarska rast je v prvem polletju letos kljub upočasnitvi še vedno precej presegala povprečje EU (3,1 % glede na 1,5 %, desezonirano) in bila nekoliko nad dolgoletnim povprečjem (2,7 %) (UMAR 2019).

V sredini decembra 2017 je eno petino slovenskih gozdov prizadel močan vetrolom, ki je poškodoval 2,2 milijona m3 lesne mase, v kateri je prevladovala smreka. Skupna vrednost načrtovanih del za sanacijo gozdov je znašala 7 milijonov eur. Čez manj kot leto, konec oktobra 2018, je gozdove zopet prizadel vetrolom, ki pa je povzročil desetino obsega poškodb v primerjavi z vetrolomom iz leta 2017. Zaradi vse bolj pogostih in obsežnih naravnih ujm v gozdovih, je sanacija poškodovanih gozdov že šest zaporednih let prioritetna dejavnost ZGS, gozdarske stroke, lastnikov gozdov in izvajalcev gozdarskih del.

Med dejavniki, ki so vplivali na trg v 2018, je bil še vedno ukrep Hrvaške, ki je z junijem 2017 omejila (prepovedala) izvoz nepredelane hrastovine za dve leti (do junija 2019). Prepoved je izhajala iz sprejetega predpisa o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja stenice hrastove čipkarice Corythucha arcuata (Say, 1832), ki je bil objavljen 1. 6. 2017. Ukrep je posegal na trg z lesom hrastovine in vplival na poslovanje slovenskih podjetij, ki uvažajo hrastovino iz Hrvaške (hlodovina, les slabše kakovosti, sekanci ...) in/ali izvajajo storitve predelave lesa za naročnike, ki kupujejo les na Hrvaškem. Z julijem 2019 se je trg nepredelane hrastovine znova sprostil.

V lesno-predelovalni industriji (NACE C16) se nadaljujejo pozitivni trendi, indeks industrijske proizvodnje se je v prvih sedmih mesecih glede na enako obdobje lani povečal za 10,1 %. Prihodki od prodaje so se v prvih sedmih mesecih glede na enako obdobje lani povečali za 9,8 %: na domačem trgu so se povečali za 9,4 %, v izvozu pa za 10,1 %.

Pozitivni vzvod za rabo lesnih produktov v gradbeništvu so nepovratne finančne spodbude in krediti EKO Sklada za učinkovito rabo energije (nizkoenergijska gradnja, energetska obnova in prenova stavb, stavbno pohištvo, izolacija stavb …) in zelena javna naročila, s katerimi se permanentno pospešuje gradnjo javnih objektov iz lesnih materialov.

5. Razvoj na trgu z lesnimi proizvodi

Viri podatkov: SURS, UMAR, GZS: Združenje lesne in pohištvene industrije, GZS: Združenje papirne in papirno predelovalne industrije, GIS; preračuni, analiza in interpretacija GIS

a) Okrogli les

2018 - Obseg proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov je bil v letu 2018 večji v primerjavi z letom prej (+12 %), razlog za to je nadaljevanje sanacije škod zaradi podlubnikov ter poškodbe v gozdovih zaradi dveh vetrolomov, ki sta se zgodila ob koncu leta 2017 in v oktobru 2018. Proizvodnja je bila v primerjavi z 2017 višja pri večini sortimentov glede na drevesno vrsto, izjema so hlodovina listavcev ter les za celulozo in plošče listavcev.

Proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov je znašala 5,1 milijonov neto kubikov, od tega 3,5 milijonov m3 iglavcev (+19 %) in 1,7 milijona m3 listavcev, kar je 0,5 % manj kot leto prej. Odkup gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov se je pri iglavcih za 3 % znižal v primerjavi z letom 2017, odkup listavcev pa se je povečal za 8 %. Pri listavcih se je odkup najbolj povečal pri lesu za kurjavo (+50 %). Celotni izvoz okroglega lesa je v 2018 ostal skoraj enak kot v 2017 in je znašal 2,6 milijona m3, uvoz okroglega lesa se je povečal na 524.000 m3 (+6 %), tako da se je zunanjetrgovinski presežek vseh gozdnih lesnih sortimentov posledično zmanjšal in sicer minimalno, za 1 % (2,1 milijona m3). Največji presežek je bil pri hlodovini iglavcev (1,4 milijona m3).

2019 - Proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov je tudi letos pod izrazitim vplivom sanacije škod predvsem zaradi podlubnikov, ki so se prenamnožili predvsem zaradi poškodovanosti gozdov v vetrolomih v 2017 ter 2018. Škode zaradi podlubnikov so letos v primerjavi z enakim obdobjem v letu prej na višjih ravneh. Zaradi prioritetne sanacije poškodovanih dreves iglavcev, je bil posek listavcev nižji, kar je povzročilo pomanjkanje hlodovine bukovine pri slovenskih žagah. Dodatno je prisotno veliko povpraševanje po slabšem lesu listavcev s strani proizvajalcev vlaknenih plošč doma in v sosednjih državah.

Količina odkupa iz zasebnih gozdov se je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta glede na enako obdobje lani pri kategoriji industrijski okrogli les listavcev povečal za 37 %, pri iglavcih pa zmanjšal za 20 %. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je prevladoval odkup hlodov iglavcev, ki pa se je kljub temu za 22 % zmanjšal v primerjavi z enakim obdobjem lani. Sledi les za celulozo in plošče iglavcev, ki pa se je ravno tako zmanjšal v primerjavi z enakim obdobjem lani (-16 %). V omenjenem obdobju se je v primerjavi z enakim obdobjem lani najbolj povečal odkup kategorije drug okrogli industrijski les listavcev (+64 %), hlodi listavcev (+39 %) in les za kurjavo (+32 %).

Podatki zunanje trgovine industrijskega okroglega lesa za prvo polovico letošnjega leta nakazujejo zmanjšanje izvoza iglavcev in povečanje izvoza listavcev v 2019 glede na prejšnje leto. Glede na stanje zunanje trgovine v prvi polovici tega leta se bo zmanjšal tako uvoz koz izvoz lesa za kurjavo.

b) Raba lesa v energetske namene

Največji porabnik lesnih goriv so gospodinjstva, ki uporabljajo predvsem drva, katera pridobijo bodisi iz lastnih gozdov bodisi jih kupijo na trgu. V gospodinjstvih se porabi več kot 1,6 milijona ton lesnih goriv, med katerimi prevladujejo polena, sledijo peleti, sekanci in nazadnje briketi. Gospodinjstvom sledi industrija, ki potrebuje les kot energent za pridobivanje procesne toplote in za ogrevanje (SURS 2018). Raba lesa v večjih energetskih sistemih (elektrarne, sistemi sočasne proizvodnje elektrike in toplote ter večje toplarne) je še vedno relativno nizka (230.000 t). Podatka o rabi lesa v javnih stavbah ter v storitvenem sektorju nimamo.

Proizvodnjo drv je praktično nemogoče spremljati, saj je število majhnih ponudnikov (lastnikov gozdov) preveliko, proizvodnja je razpršena po celi Sloveniji. Dodatni problem pa predstavlja še velika samooskrbnost gospodinjstev. Večina gospodinjstev, ki so za ogrevanje uporabljala drva (56 %), so le ta pridobila iz svojega ali sorodnikovega gozda. Kar pomeni, da je več kot polovica gospodinjstev, ki se ogrevajo na drva, samooskrbnih.

Cena drv, vlažnosti okoli 20 % in dolžine med 25 in 33 cm, je ob koncu kurilne sezone 2018/2019 znašala 163 evrov na tono in je bila za 3 % višja kot ob začetku kurilne sezone. Cene lesnih goriv spremlja Gozdarski inštitut Slovenije in jih redno objavlja na http://wcm.gozdis.si/cene-lesnih-goriv.



Slika 4: Cena drv (v €/t z DDV) med 2011 in 2019.


Po zadnjem zbiranju podatkov o proizvodnji peletov v Sloveniji, ki ga je Gozdarski inštitut Slovenije izvedel v maju 2019, je v Sloveniji 20 proizvajalcev, med katerimi trenutno ni proizvajalca, ki bi proizvedel nad 50.000 t peletov, so pa trije proizvajalci s proizvodnjo v razredu 15.000 – 50.000 t. Proizvodnja peletov v Sloveniji v letu 2018 je znašala 118.000 ton. Ugotavljamo, da je proizvodnja v zadnjih treh letih dokaj konstantna in odvisna predvsem od razpoložljive surovine. Ob upoštevanju zbranih podatkov o proizvodnji ter uvozu in izvozu peletov je bilančna poraba peletov presegla 150.000 t. Zunanja trgovina s peleti se je v 2018 v primerjavi z izrazitimi spremembami v letu prej, ko so bile količine izvoza večje od uvoza, ponovno vrnila v običajno stanje in tako je bila Slovenija v letu 2018 neto uvoznica peletov. Glavni porabniki lesnih peletov so gospodinjstva, sledijo večji javni objekti ter drugi uporabniki.

V letu 2018 se je v primerjavi z letom prej izvoz peletov zmanjšal za dobrih 2.000 ton in je znašal 188.500 ton, kar je še vedno visok podatek. Pretežni del peletov se iz Slovenije izvozi v Italijo (92 %). Količina uvoženih peletov v Slovenijo se je v 2018 znatno zvišala in sicer za nekaj manj kot 50.000 ton (+26 %) glede na leto prej. Večino peletov uvozimo iz Romunije (26 %), Bosne in Hercegovine (14 %) ter Avstrije (14 %).

Peleti so kot najdražja oblika lesne biomase za 38 % cenejši (60 €/MWh) od cene kurilnega olja, ki se je v prvi polovici leta 2018 gibala okoli 96 €/MWh. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je razlika med ceno kurilnega olja in ceno peletov povečala za 4 %. Tona peletov, pakiranih v 15 kg vreče, je po koncu kurilne sezone 2017/2018 v povprečju znašala 280 €. V primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu so cene za štiri odstotke višje.

Kakovost lesnih peletov dostopnih na slovenskem trgu se je glede na pretekla leta izboljšala, če na podlagi neodvisne analize kakovosti peletov na slovenskem trgu primerjamo delež peletov, ki so uvrščeni v kakovostni razred A1 (60 % vzorcev) in A2 (24 %). Še v letu 2015 bil delež vzorcev peletov, ki je imel lastnosti kakovostnega razreda A1, le 24 %, v analizi kakovosti iz leta 2018 pa 68 %.

Sekanci se porabljajo predvsem za energetske namene, kjer izstopa Termoelektrarna toplarna Ljubljana s porabo nad 100.000 ton letno. Poraba sekancev v proizvodnji lesnih produktov (vlaknene plošče, celuloza, kemikalije) je pod 10 % porabe v Sloveniji. Proizvajalci lesnih sekancev so dobro tehnološko opremljeni. V Sloveniji je bilo v prvi polovici leta 2018 več kot 200 sekalnikov, od tega je bilo 41 sekalnikov, ki imajo učinek proizvodnje med 100 – 200 nm3/h in 11 sekalnikov, ki imajo učinek proizvodnje nad 200 nm3/h. Letna proizvodnja ostaja na visokem nivoju zaradi sanacije škod po ujmah. Pri sekancih iglavcev je bila Slovenija v 2018 neto izvoznik, pri sekancih listavcev pa neto uvoznik. V uvozu sekancev v 2018 so prevladovali sekanci listavcev (62 %), v izvozu pa sekanci iglavcev (77 %). Lani je izvoz sekancev presegel 420.000 t, količina uvoza pa je znašala 112.000 ton. Sekanci so se v 2018 večinoma uvažali iz Hrvaške (80 %), glavna izvozna trga pa sta bila avstrijski (54 %) in italijanski (35 %).

Za sekance, ki je prodanih največ, t. j. z vlažnostjo okoli 30 % in velikostjo delcev okoli 31 mm, je bila cena konec kurilne sezone 2018/2019 v povprečju 75 €/t, kar je približno 3 % manj kot v enakem obdobju lani.

c) Certificirani lesni proizvodi

Po sistemu FSC je certificiranih 263.000 ha gozdov, kar predstavlja 22 % površine vseh gozdov v Sloveniji, med njimi prevladujejo državni gozdovi z 89 % deležem.

Površina po sistemu PEFC certificiranih gozdov se povečuje in trenutno znaša 292.200 ha. Od leta 2017 naprej se je ta površina znatno povečala, saj se je takrat v regijsko certifikacijo gozdov PEFC vključila tudi družba Slovenski državni gozdovi d.o.o. s skupno površino certificiranega gozda 231.500 ha.

FSC in PEFC certifikati za sledenje lesa so pri podjetjih tržni mehanizem za izvozne trge in za kandidiranje pri zelenih javnih naročilih. Število podjetij s FSC certifikatom za sledenje certificiranega lesa (CoC) je trenutno 238, število podjetij s PEFC certifikatom za sledenje certificiranega lesa (CoC) pa 62.

d) Lesni proizvodi z dodano vrednostjo

Slovenska industrija pohištva je imela v letu 2018 skupno 366 milijonov evrov čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 6 % več kot v letu 2017. V proizvodnji pohištva NACE C31 je delež čistih prihodkov od prodaje na tujih trgih v strukturi čistega prihodka iz prodaje lani znašal 43 %. Prodaja na tujih trgih se je lani povečala za 3,4 %. Najbolj intenzivne smeri izvoza pohištva so Nemčija, Italija in Avstrija. Tudi uvoz pohištva v Slovenijo je v 2018 prevladoval iz Italije, Nemčije ter Avstrije.

Indeks industrijske proizvodnje pohištvene industrije (celotna pohištvena industrija v NACE C31), kamor spada proizvodnja lesenega pohištva, se je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta glede na enako obdobje lani povečal za 2,9 %. Prihodek od prodaje se je v primerjanih obdobjih povečal za 3,5 %, na domačem trgu beleži 3,6 % povečanje, na tujih trgih pa 3,3 % povečanje glede na enako obdobje lani.

e) Žagan les iglavcev

Slovenski žagarski obrati ohranjajo visok nivo predelave, kar je predvsem posledica povečanih količin hlodovine na trgu predvsem zaradi sanacije gozdov zaradi vetroloma v 2018 in gradacije podlubnikov v 2018 in 2019, ter nasičenega trga s hlodovino iglavcev katerega posledica so nižje cene hlodovine.

Industrijo žaganega lesa iglavcev v Sloveniji pri razvoju sicer še vedno ovira neugodna struktura žagarskih obratov po velikosti, tehnološki opremljenosti, vendar se na tem področju v prihodnosti obetajo spremembe, saj se trenutno izvaja kar nekaj naložb v tehnološko modernizacijo in povečevanje kapacitet obstoječih slovenskih žagarskih obratov in investicije v nove obrate.

f) Žagan les listavcev

Proizvodnja žaganega lesa listavcev v Sloveniji je v letu 2018 na enaki ravni kot leto prej. Zaradi sanacije gozdov, so tudi v letošnjem letu žage občutile pomanjkanje oskrbe s hlodovino listavcev. Glede na leto 2018, ko so bila na evropskem trgu žaganega lesa listavcev pozitivna gibanja, je v letu 2019 pričakovati težje poslovno leto za žagarsko industrijo v Evropi. Izvoz in uvoz žaganega lesa listavcev v Sloveniji sta bila v letu 2018 precej večja v primerjavi z letom prej in sicer uvoz se je povečal za kar 50 %, izvoz pa za 28 %. Za letošnje leto ocenjujemo podoben obseg proizvodnje, se bo pa verjetno nekoliko umirila rast uvoza, izvoz pa se bo po ocenah še povečal.

Proizvodnja, uvoz in izvoz žaganega lesa iz tropskih drevesnih vrst so po količinah in vrednostih zanemarljivi. Tudi za letos napovedujemo nizek obseg zunanje trgovine s tropskim žaganim lesom.

g) Lesne plošče (vključujejo tudi furnir)

Proizvodnja vseh vrst lesnih plošč (Wood Based Panels) vključno s furnirjem se je v letu 2018 povečala za 2 %, poraba le teh pa za 9 %, kar nakazuje nadaljevanje pozitivnega trenda v gradnji stavb in gradbeništvu nasploh. Za leto 2019 ocenjujemo še nekoliko večji obseg proizvodnje (cca +4 %) poraba pa se bo na račun povečanja izvoza nekaterih vrst lesnih plošč zmanjšala.

V letu 2017 smo za proizvodnjo pohištva in uporabo v gradbeništvu porabili 187.000 m3 ivernih plošč (z OSB ploščami), kar je za 8 % več kot leto prej. Za leto 2019 in 2020 napovedujemo rahlo povečevanje porabe ivernih plošč, predvsem kot posledico povečevanja rabe OSB plošč. Iverne plošče v celoti izvirajo iz uvoza, ker je konec leta 2015 šla v stečaj še zadnja tovarna ivernih plošč v Sloveniji. Novi investitor naj bi proizvodnjo oživil v letu 2021.

Poraba vlaknenih plošč se je v letu 2018 povečala za 62 % v primerjavi z letom 2017 in je spet na podobni ravni, kot v prejšnjih letih z izjemo 2017. Za 2019 pa ocenjujemo ponoven padec porabe te kategorije proizvoda, razlog za to je podoben obseg proizvodnje, hkrati pa precej povečane količine izvoza.

Proizvodnja furnirja se je v 2018 v primerjavi z letom prej nekoliko zmanjšala (-18 %). Večina proizvodnje rezanega furnirja se opravlja kot storitev za kupce v EU.

V proizvodnji vezanih plošč prevladujejo opažne trislojne vezane plošče iglavcev. Večina proizvodnje se izvozi. Tudi za leto 2019 in 2020 predvidevamo nadaljevanje pozitivnih proizvodnih in izvoznih rezultatov, ki so pod vplivom pozitivnih trendov v gradbeništvu v Evropi. Ocenjujemo, da se bo proizvodnja te kategorije lesnih proizvodov do leta 2020 povečala za več kot 30 %.

h) Celuloza in papir

Obseg proizvodnje mehanske celuloze se je v letu 2018 zmanjšal za 3 % v primerjavi z letom prej. V letu 2018 je uvoz mehanske celuloze predstavljal 5 % celotnega uvoza vseh vrst celuloze, izvoz pa 53 %. So pa izvozne količine celuloze zanemarljive, ker je proizvodnja v Sloveniji v celoti integrirana.

Podjetja s proizvodnjo papirja in kartona so po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v letu 2018 količinsko proizvedla 0,73 milijona ton produktov, kar je 2 % manj kot v 2017. Povečala pa sta se izvoz in predvsem uvoz. V prvih sedmih mesecih 2019 je panoga C 17 beležila zmanjšanje indeksa industrijske proizvodnje v višini -1 % glede na primerljivo obdobje v letu 2018. Prav tako so se v prvih sedmih mesecih letošnjega leta zmanjšali prihodki od prodaje v panogi C 17 in sicer za -1,1 %.

i) Inovativni lesni proizvodi

Nacionalno srebrno priznanje za inovacije 2018, ki jih vsako leto podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije, je prejelo podjetje Ledinek Engineering, d. o. o. za izdelek UNIPRESS - stiskalnica za stiskanje in lepljenje lesnih lamel v lamelne plošče poljubnih širin z možnostjo vmesnih odprtin brez izmeta lesnih lamel. Inovacija izhaja s področja strojev za obdelavo lesa za proizvodnjo lesenih hiš. UNIPRESS stiskalnica omogoča bočno spajanje lamel različnih dolžin v lamelne plošče poljubnih širin ter izdelavo odprtin (za okna, vrata) s prihrankom lesa. Inovativna konstrukcija stiskalnice omogoča kontinuirano proizvodnjo in stiskanje lesnih lamel v plošče velikih dimezij. Stiskalnica omogoča oblikovanje vmesnih odprtin med procesom stiskanja lesa. Predstavlja nov, svež pristop, ki omogoča večji izkoristek lesa – vhodne surovine in s tem tudi manj odpadnega materiala.

Srebrno priznanje za najboljše inovacije v 2018 v Pomurju je prejelo podjetje Cipot Boštjan s.p. in sicer za produkt lesena senčila na elektro pogon. Lesena senčila na električni pogon so narejena iz naravnega lesa in izdelana po meri, vgrajen elektro motorček pa omogoča natančno senčenje z odpiranjem in zapiranjem lesenih lamel. Senčila se lahko v primeru izpada električne energije pomikajo tudi ročno.

Srebrno priznanje za najboljše inovacije v 2018 na Gorenjskem je prejelo podjetje INT vrata d.o.o. in sicer za inovacijo: skrita lesena vhodna vrata poravnana s fasado. Model P 621 odlikuje dovršen, minimalističen dizajn. Vhodna vrata na prvi pogled niso opazna. Lesene letve na fasadi se neprekinjeno nadaljujejo preko vrat. Eleganten videz se nadaljuje tudi v notranjosti, kjer je podboj vrat skrit v zid. Standardno je vgrajen patentiran sistem proti krivljenju, ki omogoča izdelavo vrat do višine kar treh metrov. Inovativna pritrditev letvic preprečuje krivljenje masivnega lesa. Omogočajo LED osvetlitev in odklepanja na prstni odtis.

j) Gradnja stanovanj in gradbeništvo

Vrednost gradbenih del se je v 2018 povečala za 29 % v primerjavi z letom prej, od tega se je najbolj povečal tip gradbene aktivnosti: rekonstrukcija in sprememba namembnosti objektov (+57 %). Največjo vrednost opravljenih gradbenih del v 2018 sicer predstavlja novogradnja objektov. Vrednost gradbenih del na stavbah se je povečala za 35 %, na stanovanjskih stavbah pa za 29 % v primerjavi z letom 2017. Največjo vrednost opravljenih gradbenih del v kategoriji stanovanjskih stavb v 2018 predstavljajo novogradnje (58 %).

Vrednost gradbenih del je letos v prvem polletju višja za 14,4 % glede na enako obdobje lani. V gradnji stavb je bila vrednost gradbenih del višja za 11,9 %, pri gradbenih inženirskih objektih pa za 15,1 %. Rast stanovanjskih investicij se bo letos okrepila in obseg le-teh ne bo več na dokaj nizki ravni. Trend padanja gradnje stanovanj se je leta 2015 zaustavil in z letom 2016 postopoma narašča – število stanovanj v gradnji se je v 2018 povečalo za 7,6 % v primerjavi z letom prej, število dokončanih stanovanj pa je ostalo na enaki ravni kot v 2017. Tudi letos se nakazujejo pozitivni trendi in povečanje gradbene aktivnosti pri zasebnih in javnih nestanovanjskih zgradbah ter objektov, še hitreje kot lani pa se bo povečevala stanovanjska gradnja.



Slika 5: Število stanovanj v gradnji in dokončana stanovanja za obdobje 2008 2018 (SURS)


Poslovanje podjetij v dejavnosti Stavbno mizarstvo in tesarstvo (šifra NACE: C16.230), ki zajema proizvodnjo lesenih montažnih objektov, stavbnega pohištva (okna, vrata, stopnice …) ter lepljenih nosilcev, tramov in ostrešij, je tudi lani nadaljevalo pozitivne trende. Ta segment je po podatkih GZS lani posloval z neto dobičkom v višini 21 milijonov EUR, ki je bil za kar 23,7 % višji kot v letu 2017. Rast prihodkov od prodaje, ki so jih podjetja te dejavnosti ustvarila na tujih trgih, se je v primerjavi z letom 2017 zmanjšala za 4,1 %, kljub temu pa so se čisti prihodki od prodaje na tujem trgu povečali za 2,6 %. Slovenija je tradicionalni neto izvoznik lesenih oken in vrat. Izvoz lesenih vrat se je sicer lani količinsko zmanjšal za 6 %, lesenih oken iz lesa pa povečal za 6 %. Se je pa količinsko lani povečal uvoz tako lesenih oken (+12 %) kot vrat (+13 %).



Špela Ščap, Darja Stare, Domen Arnič, dr. Nike Krajnc (Gozdarski inštitut Slovenije)
Tomaž Remic (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano)