Potrebne prilagoditve slovenske lesnopredelovalne industrije glede na spreminjanje drevesne sestave gozdov

UVODNIK, GOZDARSKI VESTNIK

 

Vetrolomi, snegolomi, žledolomi in posledično gradacije podlubnikov vedno bolj vplivajo na zmanjševanje deleža smreke v naših gozdovih. Predvsem podlubniki postajajo največja težava za obstoj smreke. Pri omejevanju škode je ključno zgodnje zaznavanje napadenih dreves in s tem pravočasna zaustavitev nadaljnjega širjenja podlubnikov. Za lažje delo terenskih gozdarjev so v zadnjih letih razvite številne aplikacije, ki napovedujejo gradacije podlubnikov tako časovno kot tudi prostorsko. Še vedno pa ostaja ključno odkrivanje dreves na terenu, ko je napad podlubnikov še v zgodnji fazi. Glavni znaki so smoljenje in prah črvin, ki se kopiči na deblu, koreničniku ali v ožji okolici drevesa. Vendar pa je tovrstno delo zamudno, pogoso omejeno samo na pregledovanje robov že saniranih jeder. Poleg tega so znaki napadenega drevesa vidni šele, ko se mu približamo vsaj na en meter. V nasprotju z ljudmi pa imajo psi izjemno občutljiv voh, ki ob primernem šolanju in vodenju lahko pomaga pri odkrivanju napadenih dreves. Pes lahko namreč vonj feromonov, ki jih podlubniki oddajajo za medsebojno komunikacijo, zazna že na razdalji okoli 50 metrov (od 25 do 150 metrov). V tej številki objavljamo prispevek, v katerem je predstavljen primer uspešnega dela s psičko Loti pri odkrivanju lubadark na Pokljuki.

 

Podatkovna zbirka nastala na podlagi velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov omogoča predstavitev in izračun osnovnih kazalcev o stanju in spremembah slovenskih gozdov na nacionalni ravni. Objavljamo prispevek s predstavitvijo metodologije monitoringa in načina izračuna nekaterih izbranih značilnosti gozda. Navedena je tudi primerjava stanja gozdov v obdobju 2007–2012 in 2012–2018. Podatki nakazujejo na spreminjane drevesne sestave v naših gozdovih, in sicer je bil v letu 2018 delež bukve v lesni zalogi prvič večji kot delež smreke. Od skupne ocene 330 m3/ha je bilo listavcev 186 m3/ha, iglavcev pa 144 m3/ha.

 

Kljub vsem z njo povezanimi težavami pa smreka ostaja priljubljena in najbolj zaželena drevesna vrsta v lesnopredelovalni industriji in gradbeništvu. A glede na trenutno stanje smreke v Sloveniji in ocenjeni delež zanjo primernih rastišč ter napovedi glede podnebnih in z njimi povezanih sprememb se bo v prihodnje še manjšal delež smreke v lesni zalogi. Zato bo nujno poiskati in vpeljati načine, ki bodo še naprej omogočali trajnostno in sonaravno gospodarjenje z gozdovi ter hkrati omogočili prilagoditve in uspešno delovanje lesnopredelovalne industrije.

 

Kazalo vsebine s povezavami do nekaterih člankov si lahko že danes ogledate na povezavi: tukaj.

Iz tokratne številke Gozdarskega Vestnika smo za vas izbrali:

Analiza prejemnikov nepovratnih sredstev v okviru podukrepa M0 8.6 Programa razvoja podeželja 2014-2020

:Trenutno aktualen Program razvoja podeželja (2014–2020) je Evropska komisija za Slovenijo potrdila februarja 2015. Za izboljšanje učinkovitosti gospodarjenja z zasebnimi gozdovi je v okviru ukrepa M08 ključen podukrep M08.6, ki prek spodbujanja naložb v gozdarske tehnologije, mobilizacijo in predindustrijsko predelavo lesa, krepi gozdno-lesne verige, povečuje dodano vrednost lesa in spodbuja večjo profesionalizacijo ter varnost dela v gozdovih. Za omenjeni podukrep je do 31. decembra 2020, ločeno za dve operaciji, ki potekata v okviru podukrepa, prispelo 1.492 vlog, v katerih so vlagatelji zaprosili za skoraj 57,8 milijona €. Več kot polovica (57 %) vseh prispelih vlog v skupni vrednosti 30,8 milijona € je bilo odobrenih. Več vlog (73 %) je prispelo na razpis za operacijo Naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa (t.i. operacija A). Vlagatelji zasebni lastniki gozdov, katerim je bila vloga odobrena (403), imajo skupaj v lasti 18,6 tisoč ha gozdov. Največ zasebnih lastnikov (44 %) ima v lasti gozdne posesti velikosti od 10 do 29,99 ha. Izmed mehanizacije in opreme v okviru operacije A je bilo kupljenih največ vitlov in dodatne opreme za vitle, povečal se je nakup gozdarskih prikolic ter kompletov strojev za strojno sečnjo.


Avtorica naslovne fotografije: Frances Gard


dr. Mitja Skudnik in dr. Polona Hafner