Sodobne tehnologije za večjo varnost na kmetiji

Dejstvi, da »Varnosti in zdravja pri delu ni nikoli dovolj« in »Nič ni tako zanesljivo kot spremembe« veljata tudi za kmetijstvo in gozdarstvo. Toliko bolj še v današnjem času hitrih sprememb, ki se nezadržno odvijajo tudi pri tehnologijah in tehnika v kmetijstvu in gozdarstvu. Tega se močno zavedajo tudi v Zvezi slovenske podeželske mladine, posebej še, ker je pred mladimi praktično še celo poklicno življenje in varno ter zdravje ohranjujoče delo je eden od bistvenih pogojev za zadovoljstvo pri delu na podeželju. Zato so v okviru nedavnega sejma kmetijske in gozdarske tehnike Agritech v Celju organizirali v naslovu navedeni posvet namenjen prav mladin. K organizaciji so pritegnili še Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije.

Vse večje zavedanje o varnosti

»Mlade kmete in vse ostale, ki kmetujejo, želimo ozavestiti kako pomembno je pravilno ravnanje s tehniko na kmetijah. Nove sodobne tehnologije, ki pripomorejo k večji varnosti ne pomenijo samo prihranka stroška in časa, pač pa je to pomembna dodana vrednost, ki lahko reši tudi življenje. Vsem želimo približati zavedanje, da lahko vsak, že z majhnimi koraki, npr. da prebere in prouči navodila za uporabo strojev, da jih upošteva, da pozna svoje stroje, da ve kako jih uporabljati, naredi veliko zase, za svoje bližnje in svojo okolico«, je uvodoma poudarila Doris Letina, glavna organizatorica in povezovalka dogodka ter tudi sicer zelo prizadevna organizatorka dogodkov v zvezi. Povedala je, da so k dogodku povabili nekaj strokovnjakov s področja tehnike za prvi del posveta, v drugem delu pa so se želeli seznaniti kako proizvajalci z roko v roki uvajajo sodobne tehnologije in sisteme za njihovo varno uporabo ter sisteme za siceršnje izboljšanje varnosti in zdravja na kmetijah. Predstavitve podjetij, ki so se odzvali povabilu, bomo kratko povzeli v drugem delu tega prispevka.

(Ne)varnost na kmetijah v številkah

»Ne glede kako obračamo žalostne številke o nezgodah v kmetijstvu in gozdarstvu, te povedo, da je v zadnjih 10 letih zaradi posledic nezgod povprečno umrlo 27 kmetov na leto, največ pri delu v gozdu«, je uvodoma povedal spodaj podpisani, ki je predstavil (ne)varnost na kmetijah v številkah. Pri tem imamo kolikor toliko zanesljive le podatke o umrlih, o poškodovanih pa le ocene. Na vsakem mrtvega pride vsaj še 100 poškodovanih. Od leta 1981, ko beležimo statistiko, do vključno lanskega leta, je zaradi nezgod v kmetijstvu in gozdarstvu umrlo 1.707 oseb. Res se je letno število od preko 100 v letu 1981 zmanjšalo na povprečno 27 v zadnjih letih, a tudi to število je izjemno visoko. Ta številka pove, da zaradi nezgod v kmetijstvu in gozdarstvu letno umre več ljudi, ko pa zaradi nezgod pri delu med vsemi 863.200 delovno aktivnimi prebivalci Slovenije (772.300 zaposlenimi in 90.900 samozaposlenimi). Ocene kažejo, da je okoli 80 % nezgod tako ali drugače povezano s kmetijsko tehniko, ter da se stanje še daleč ne izboljšuje tako kot bi se lahko. Včasih že z majhnimi in nezahtevnimi dejanji, kot je na začetku poudarila voditeljica posveta.



Število smrtnih žrtev se je pri negodah v kmetijstvu in gozdarstvu od leta 1981 ko beležimo statistiko sicer zmanjšalo, a je še vedno na nesprejemljivo visokem nivoju. V zadnjih desetih letih je v povprečju umrlo 27 ljudi, največ pri delu v gozdu, sledijo pa nezgode s traktorji izven cest. Graf Marjan Dolenšek.


Ena od nevralgičnih točk in zgrešenega prepričanja »Meni se kaj takega ne more zgoditi«, je uporaba traktorjev, ki se vedno niso opremljeni s kabinami ali varnostnim loki, kar bi preprečilo kotaljenje traktorjev pri prevrnitvi in pokop voznika pod sabo. Okoli 75 % smrtnih ponesrečencev je pri prevrnitvi vozilo tak traktor. In takih »zgoraj brez« se v Sloveniji uporablja še okoli 20.000, čeprav Zakon o motornih vozilih že od leta 2011 določa, da morajo biti s kabinami ali loki opremljeni tudi traktorji, ki se uporabljajo izven cest (in niso registrirani). Poleg nenadomestljivosti življenja vsakega umrlega in bolečine najbližjih ob izgubi sočloveka, ki se jih ne da meriti v materialnih merilih, so tu povsem konkretni družbeno ekonomski stroški smrtnih nezgod za kmetijo, družino, družbo v celoti. Če po metodologiji Direkcije RS za ceste, ki pravi, da znašajo družbeno ekonomski stroški enega mrtvega v prometu 1,6 mio €, ovrednotimo mrtve pri nezgodah v kmetijstvu in gozdarstvu, so ti v 10 letih, to je od leta 2006 do 2015, ko je umrlo 229 ljudi, znašali 336 mio €. Če to preračunamo s povprečno ceno 75 kW (100 KM traktorja), pa to pomeni 7.387 traktorjev, ali drugače povedano vrednost kar 44,7 % vseh novih traktorjev prodanih v navedenem obdobju.

Sodobne tehnologije in varnost

Prof. dr. Rajko Bernik iz Biotehniške fakultete je svoj prispevek o sodobnih tehnologija in varnosti zastavil in predstavil precej širše kot je obetal naslov njegovega prispevka in na začetku poudaril, da se v današnjo digitalno dobo prenašajo tisočletne izkušnje kmetova pri pridelavi hrane, ki še naprej ostaja ena od temeljnih dejavnosti človeštva. Vse spremembe in novosti so mogoče ob svojem času, res pa so te v zadnjih cca 250 letih vse hitrejše, oz. od iznajdbe parnega stroja leta 1784 naprej fizična človeška moč ni več neposredno povezana z živalsko močjo pri pridelavi hrane, pač pa se uporablja le še za krmiljenje strojev, energija pa se pridobiva iz drugih, nebiotičnih virov (predvsem nafte), v bodoče pa naj bi še to potekalo samodejno (»digitalno«). Gledano širše, družbeno, pa to pomeni, da je leta 1950 en kmet pridelal hrane za 10 ljudi, a leta 2013 pa za 145, leta 2050, to je čez cca 30 let, pa že za 200. Če so k prvemu skoku, ki je bil večji kot prej v tisočletjih, pripomogli kemična sredstva za varstvo rastlin, mineralna gnojila, kmetijski stroji spremembe v reji živali in pridelavi. Pri je glavno vloge odigralo strmo povečanje storilnost. Tako je povprečen žitni kombajn (žetvenik) leta 1970 požel in omlatil 0,5 ha žita na uro, leta 2005, to je čez 35 let, 2,0 ha/h in leta 2013, to je le 8 let kasneje, 3,3 ha/h. K temu, da naj bi en kmet leta 2050 prehranil 200 ljudi naj bi največ pripomogla digitalizacija kmetijstva oz. 4 industrijska revolucija. Pri tej za krmiljenje strojev ni več potrebna fizična moč (premik ročic, vzvodov), pač pa krmiljenje preko digitalnih vmesnikov (zasloni, terminali) ali pa bo potekalo samodejno, ob zbiranju, vrednotenju in uporabi množice podatkov.



primer dviga povprečne storilnosti žitnega kombajna
Da vse manj kmetov pridela dovolj hrane za vse prebivalstvo, je omogočil strm dvig storilnosti na številnih področjih. Na sliki je primer dviga povprečne storilnosti žitnega kombajna v nekaj več kot 60 letih. Slika je iz prestavitve Rajka Bernika.


Sodobne digitalne tehnologije pa ne pripomorejo le k večji storilnosti in lažjemu delu, pač pa zagotavljajo tudi varnejše delo. A številne varnostne naprave, ki jih imamo na današnjih strojih, niso le plod razvoja in samoiniciativnih prizadevanj proizvajalcev, pač pa so tudi predpisani, večinoma na nivoju EU in izvedbenih nacionalnih predpisov. V prvi vrsti je tu Direktiva o varnosti strojev, ki od proizvajalcev zahteva, da pri razvoju in proizvodnji strojev upoštevajo vse veljavne predpise in standarde, ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu in to dokumentirajo z Izjavo o skladnosti in CE znakom na stroju. Del tega pa so tudi varnostni in opozorilni znaki na stroju ter navodila za uporabo z vsemi varnostnimi napotki v tekstovni in slikovni oblike. Navodila pa je potrebno prebrati in se držati prebranega. S področja homologacije traktorjev je predstavil praktičen primer zahtev o vklopu in delovanju traktorske priključne gredi, ki jo morajo izpolnjevati vsi novi traktorji dani sedaj na trg. V osnovi priključne gredi ni mogoče vklopiti, če voznik ne sedi na sedežu, oz. se ta samodejno izklopi, če voznik zapusti sedež. Pri stacionarni uporabi (npr. pri črpanju gnojevk, delu s cepilnikom), pa je za vklop in delovanje potrebno uporabiti posebno kombinacijo stikal, da se tako voznik zavestno odloči za tovrstno uporabo. Prav tako morajo biti novi traktorji opremljeni z napravo za izklop priključne gredi v sili. Ta mora biti zasnovna tako, da izklop lahko izvede vsak, intuitivno, brez poznavanja navodil in elektronike (npr. s potegom stikalnega vtiča iz puše oz. vtičnice).



varnost pri uporabi strojev
Novi predpisi prinašajo nove zahteve, ki izboljšujejo varnost pri uporabi strojev. Po najnovejših morajo imeti novi traktorji možnost izklopa delovanja traktorske priključne gredi v sili. Na sliki primer izklopa s potegom stikalnega vtiča iz puše oz. vtičnice. Slika je iz prestavitve Rajka Bernika.

Agromehanika – varnost proizvodov in elektronsko krmiljenje

Anže Šinkovec se je v svojem prispevku osredotočil na upoštevanje vseh varnostnih zahtev, ki jih upoštevajo pri zasnovi in proizvodnji svojih strojev in elektronsko krmiljenje škropilne tehnike. Pri predpisih upoštevajo vse predpise s področja varnosti strojev, homologacije vozil in prometa. Pri tem sodelujejo s svojimi dobavitelji in vgrajujejo le take sestavne dela oz. sklope, ki izpolnjujejo navedene predpise, poleg tega pa še njihove zahteve o kakovosti proizvodov. Pri zasnovi škropilne tehnike upoštevajo vsa dognanja pri rokovanju s sredstvi (npr. posode za nalivanje in mešanje) in skrbi za okolje in voznika (npr. posoda s čisto vodo za pranje rok, za razredčevanje preostankov škropiva). Elektronsko krmljenje škropilne tehnike ne zagotavlja le enakomernega in kakovostnega nanos sredstev za varstvo rastlin ter olajša delo vozniku, pač pa zagotavlja tudi boljše varovanje okolja in varnost in zdravje pri delu. Pri slednjem velja omeniti predvsem to, da je voznikova kabina lahko ves čas zaprta, da so v kabino speljani le kabli krmilne naprave in tako voznik ne prihaja v neposredni stik s sredstvi za varstvo rastlin.

Agroremont – John Deere natančno kmetovanje

Darjan Klobasa je predstavil rešitve podjetja John Deere za natančno kmetovanje, pravzaprav del rešitev, ki jih ta globalni proizvajalec kmetijske, gozdarske in gradbene tehnike in vse bolj tudi storitev, razvija in nudi na trgu. Namenjeni so za lažje delo, za bolj učinkovito kmetovanje, oddaljeno spremljanje podatkov o strojih (od doma), hitrejše opravljanje morebitnih napak, nadzor dela in znižanje stroškov kmetovanje (varčevanje z gorivom, nadzor dela voznika). JD LINK je sistem za oddaljen nadzor nad delovanjem strojev oz. oddaljene meritve parametrov stroja (telemetrija). Senzorji oz. krmilno nadzorni sistem strojev beleži vse dogajanje v stroju in podatke preko mobilnega omrežja posreduje v sistem (server) proizvajalca, sistem podatke obdela in jih posreduje uporabniku. Na ta način sistem zazna tudi težave pri delovanju stroja, nanje opozori in predlaga servisiranje. Servisne storitve programskih nastavitev je mogoče opraviti na daljavo. AMS (Agricultural Management Solutions) je sistem samodejnega vodenja strojev po parceli na osnovi satelitskega določanja položaja stroja. Ponujajo več različnih izvedb za traktorje John Deere in traktorje drugih proizvajalcev. Tudi za starejše traktorje, kjer je edina potrebna obstoječa oprema 12 voltna vtičnica. FarmSight pa je programska in tudi strojna oprema (računalniki, zasloni, mobilne naprave), ki povezuje prej navedeni sistem za nadzor strojev (JD Link) in druge podatke kmetije (npr. transport materialov) v enoten sistem za lažje gospodarjenje na kmetiji. Uporabnikom je na voljo spletna stran www.myjohndeere.com za lažjo uporabo navedenih storitev, pa tudi iskanje rezervnih delov, simulacije in podobno.

Farmtech - EBS EB+ »SAFE REVERSE«

Luka Vučko je na začetku predstavil kako zagotavljajo skladnost njihovi proizvodov (prikolic in drugih vlečnih vozil) z vsemi veljavnimi predpisi, od UN/ECE pravilnikov (sprejeti na nivoju OZN), EN/EN ISO standardov, EU uredb in direktiv, ter nacionalnih predpisov, kot osrednje pa je predstavil varnostni sistem EBS EB+ »SAFE REVERSE«, ki je na voljo pri prikolicah Durus 2000. Kmetijska vozila so vse večjih mer in mas, del okolice voznike ne morejo videti, z dolgim delovnikom, posebej v času spravila pridelkov, pa so fizično obremenjeni, utrujeni in njihova pozornost za dogajanje v okolici se zmanjša, pogosto pa tudi podcenjujejo dogajanje okoli transportnega vozila pri vzvratni vožnji in kaj hitro se lahko zgodi nezgoda, lahko tudi zelo tragična. Zato so v Farmtechu na prikolice namestili sistem za ultrazvočno zaznavanje območja za vozilom, opozarjanje pri zaznavi osebe ali ovire in samodejno zaviranje. Sistem so prevzeli iz tovornih vozil in ga prilagodili za kmetijska transportna vozila. Sistem je vgrajen kot samostojna enota na prikolici, od traktorja potrebuje le 12 V napajanje. Vklopi se takoj, ko vozilo začne premikati vzvratno in pri zaznavi osebe ali ovire v oddaljenosti manj kot 3 metre, sistem vklopi bočne označevalne luči in piskajoč opozorilni ton. Z manjšanjem razdalje se pogostnost opozarjanja poveča, pri oddaljenosti 1 meter se začno presledno vklapljati zavore, pri oddaljenosti manj kot po metra, pa zavore blokirajo vrtenje koles, sliši se neprekinjen opozorilni ton. Pri spremembi smeri vožnje naprej, se sistem samodejno izklopi, možen pa je tudi ročni izklop.



SAFE REVERSE ultrazvočno zaznava osebo ali oviro za prikolico
Farmtechov sistem EBS EB+ »SAFE REVERSE« ultrazvočno zaznava osebo ali oviro za prikolico, opozarja voznika in po približevanju samodejno zavre kolesa prikolice. Slika Farmtech. Tematiko je predstavil Luka Vučko). Foto Slavica Gašparič.

Pišek - Vitli Krpan

Robert Flis je svoj prispevek o prispevku podjetja k varnosti pri zdravju in delu začel z njihovimi izhodišči s katerimi želijo čim več uporabnikov prepričati, da se odločijo za novi stroj. To so vzdržljivost, kakovost in moč proizvodov, zanesljivi evropski dobavitelji sestavnih delov in sklopov, obsežno skladišče rezervnih delov, zmerne cene, 3 letna garancije za vse izdelke, pridobljeni certifikati o standardih kakovosti in certifikati o preskušanju njihovih proizvodov pri mednarodno priznanih testnih organizacijah na področju gozdarke tehnike, predvsem z nemškega govornega področja. V drugem delu pa je predstavil primer razvoja nove krožne žage, ki je bil spodbujen z spremenjenimi evropskimi predpisi oz. novimi varnostnimi standardi za krožne žage. Ti so pri krožnih žagah še posebej strogi in zahtevajo tako zasnovo stroja, da uporabnik med delom ne more priti v stik z žagalnim listom. To zagotavlja varovalna mreža nad žagalno mizo, poleg tega pa je nova žaga opremljena še s prijemalom s katerim fiksiramo les med žaganjem, z zavoro v sili se žagalni list zaustavi v 4 do 5 sekundah, prevesna miza se po žaganju vrne v izhodiščni položaj, preprečen je samodejni zagon žage po izpadu in ponovnem napajanju z električnim tokom. Mehanizem za nastavitev dolžine polena se med žaganjem samodejno odmakne in tako se poleno ne more zatakniti med žagalni list in letev za nastavitev dolžine. Poleg tega je predstavil varnostne napotke, ki jih zajemajo navodila za uporabo navedene žage. Od uporabe osebne varovalne opreme, napotkov za varno delo med žaganjem in vzdrževanjem stroja ter prikaz tveganj na katera mora biti uporabnik pozoren med delom.



nova izvedba krožne žage podjetja Pišek Vitli Krpan
Dosedanja izvedba krožne žage (levo) in nova izvedba krožne žage podjetja Pišek – Vitli Krpan, z upoštevanjem najnovejših varnostnih zahtev (Vir Pišek – Vitli Krpan). Tematiko je predstavil Robert Flis. Foto Slavica Gašparič.

SIP

Miha Miheljak in Benjamin Žgank sta se na začetku osredotočila na upoštevanje evropske in nacionalne zakonodaje za varnost strojev pri njihovem razvoju in proizvodnji. Poleg upoštevanja določb samih predpisov, ki smo jih že našteli pri zgornjih opisih predstavitev drugih podjetij, se trudijo te določbe čim bom učinkovito in za uporabnika razumljivo uresničiti na stroju. Tu so mišljena predvsem priporočila in oznake za varno delo s stroji. Opozorilne znake, ki so temeljijo na predpisih o varnosti strojev nameščajo v predpisani slikovni zasnovi in barvi (rumena podlaga), priporočilne znake (na modri podlagi) namestijo z namenom, da uporabnike na samem mestu na stroju napotijo na konkretne postopke (npr. mazanje, privijanje vijakov itn.), dodatno pa namestijo še drugi oznake na beli podlagi, npr. komercialna imena, tlak v pnevmatikah, oznako CE, pa tudi oznake potreben po prometnih predpisih (npr. table za široka vozila). Slednje skušajo oblikovalsko čim bolj integrirati v sam stroj. Digitalizacija pa prinaša številne nove možnosti za delo s stroji, pa tudi nove priložnosti za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu. Njihova že delujoča možnost je skeniranje QR kode na priporočilnih znakih na stroju in ogled video priročnika na pametnem telefonu ali tabličnem računalniku. Priročnik ima podnapise v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku in tako lahko sledimo besedilu tudi v bolj hrupnem okolju. Pri novejših strojih, ki jih krmilimo preko krmilne naprave z zaslonom v traktorski kabini, pa so na voljo tudi vizualna in zvočna opozorila na krmilni napravi. Predstavila sta tovrstno krmilno napravo in navedena opozorila za njihove najnovejše proizvode, to je pobiralne zgrabljanike.



strojih omogoča ogled video priročnika
Skeniranje QR kode na SIP-ovih strojih omogoča ogled video priročnika na pametnem telefonu ali tabličnem računalniku (Slika SIP). Tematiko sta predstavila Miha Miheljak in Benjamin Žgank. Foto Marjan Dolenšek.

Uniforest

Veronika Božič je na začetku predstavila prizadevanje podjetja za povečanje varnosti in zdravja pri delu z umeritvijo k strankam, k potrošniku, ki jih je strnila v tri izhodišča, to je spremljanje, ugotavljanje in prilagajanje potreb kupcem, lastne inovativne rešitev in sodelovanje s priznanimi dobavitelje sestavnih delov in sklopov. Za njihove proizvode pridobijo certifikate, ki jih po preskušanju proizvodov izdajajo mednarodno priznane organizacije in teh je za na področju gozdarke tehnike kar precej, predvsem na nemškem govornem področju. Certifikati za njihove proizvode dokazujejo varnost, uporabnost, kakovost in ekološko neoporečnosti. V drugem delu svojega prispevka pa je predstavila sistem krmiljenja in delovanja odvijalne naprave vitla SMART 3in1. Kot že samo ime pove, ima sistem integrirane tri funkcije, ki delujejo v povezavi z daljinskim krmiljenjem ali pa z ročno krmilno napravo elektrohidravličnih vitlov. (1) Pri vleki hlodov lahko naletimo na oviro (npr. vzpetino), ki jo z bremenom ne more premagati in moramo vožnjo nadaljevati brez vleke hlodov. Vklopimo odvijanje žične vrvi brez pomoči odvijalne naprave in vrv se odvija sorazmerno s hitrostjo vožnje traktorja. (2) Vklop in izklop odvijalne naprave potekata brez zakasnitve (pri klasični izvedbi je zakasnitev 1,5 sekunde). (3) Naprava zagotavlja stano napetost vrvi med odvijalnim škripcem in bobnom.



Uniforestov sistem krmiljenja in delovanja odvijalne naprave
Uniforestov sistem krmiljenja in delovanja odvijalne naprave vitla SMART 3in1 omogoča lažje, varnejše in učinkovitejše delo z gozdarskim vitlom (Slika Uniforest). Tematiko je predstavila Veronika Božič. Foto Slavica Gašparič.


Marjan Dolenšek, Gozdarski inštitut Slovenije. Slika je iz naslovnice publikacije Kvadrati časopisa Večer iz januarja 2019.