Da bo kurjenje na lesno biomaso človeku in okolju prijazno

V Sloveniji je veliko vrst ogrevalnih sistemov. Sistemi na fosilna goriva so odvisni od nihanja cen energentov na svetovnih borzah, zato cena ogrevanja v takih sistemih niha. Težava poleg cene pa je tudi onesnaževanje, sploh pri ogrevanju na kurilno olje (emisije toplogrednih plinov in delcev) . V Sloveniji je najugodnejši sistem ogrevanja na les, ob kvalitetni izbiri goriva in učinkoviti peči, pa je sistem prijazen tudi okolju, ne le denarnici. Po zadnjih podatkih naj bi se kar 23 % vseh gospodinjstev ogrevalo na drva. Najcenejše lesno gorivo na trgu (€/MWh) so še vedno lesni sekanci, vendar se ti uporabljajo v večjih kurilnih sistemih. Za domačo uporabo so najpogostejše uporabljana drva ter peleti.





V času kurilne sezone in neugodnega vremena (oblačnost, nizek pritisk, inverzija) pogosto pride do preseganja trdnih delcev PM10 v zraku. Najpogostejši vzrok za preseganje koncentracij so nepravilna kurjava ter zastarele kurilne naprave in promet. Cilj MOP-a je do leta 2030 zmanjšati emisije PM2.5 in PM10 za 60 % glede na leto 2005. Emisije delcev naj bi po najnovejših merjenjih padale v vseh sektorjih razen v gospodinjstvih. Problem so predvsem sveža, nezračno suha drva ter stare peči in kotli na lesno biomaso ter kurjenje neustreznih lesnih goriv (lesni ostanki, odsluženo pohištvo, lakirani in barvani lesni elementi). Za približevanje cilju je v pomoč tudi Ekosklad, slovenski okoljski javni sklad, ki subvencionira menjavo starih kurilnih naprav. Posamezniki lahko za zamenjavo kurilnih naprav pridobijo subvencije - nepovratna sredstva in ugodne dolgoročne kredite. Vsako leto sklad objavijo tudi razpis za menjavo kurilnih naprav pri socialno ogroženih občanih iz degradiranih območij (Celje, Hrastnik, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Trbovlje in Zagorje), katerim subvencionirajo 100 % vrednost investicije. Javni poziv je namenjen prejemnikom denarne socialne pomoči.

Delci PM2.5 so fini delci, ki imajo premer manjši od 2,5 mikrometra, PM10 pa manjši od 10 mikrometrov. PM delci imajo negativen vpliv na zdravje človeka. Delci večji od 10 PM se zadržijo v zgornjih dihalih (ustavi jih nos in nosna votlina), delci manjši od 2,5 mikrometra pa prodrejo v pljuča, pljučne mešičke in od tod lahko potujejo po telesu do organov. Delci v dihalih sprožijo vnetje, na kar se dihala odzovejo s kašljem, težjim dihanjem. Daljša izpostavljenost konstantno onesnaženem zraku z delci poveča nevarnost za razvoj astme, alergij ter upada vitalnosti pljuč.

Zato je ključno za zdravo kurjenje, da preprečimo ali vsaj omilimo nastajanje trdnih delcev. To lahko storimo s pravo izbiro drv, ki bodo dobro zgorevala. Učinkovitost zgorevanja lesa lahko opazimo s prostim očesom po barvi dima iz dimnika ter barvi plamena. Plamen, ki je svetel pomeni sprejemljivo zgorevanje lesa, modrikast pokaže na dobro izgorevanje lesa in hlapljivih snovi, rdeč in temen pa nepopolno zgorevanje. Temen, rdeč plamen je nesprejemljiv iz okoljskega in energetskega vidika. Pri takemu načinu gorenja v ozračje prehajajo delci nezgorelega materiala, kar je posledica pomanjkanja kisika. Delci tako onesnažijo deževnico (prašni delci se usedajo na strehe), rastline in škodijo človeku neposredno (vdihavanje), veliko pa jih ostane tudi v kurilnih napravah in dimnikih in poveča se potreba po čiščenju naprav. Temen dim na vrhu dimnika opozarja na zelo slabo zgorevanje. Poveča se tudi nevarnost za dimniški vžig, saj nepopolno zgorevanje nalaga saje in katran v stene dimnika.



Slika: Temen gost dim je pokazatelj slabega zgorevanja, svetel in neviden pa primer dobrega (Vir: MKGP)


Da naša drva niso dovolj suha ali da imamo neučinkovito peč, pa nas opozori tudi barva pepela in količina ostankov goriv v kurišču. Če je pepel temnejše barve, so v njem ostanki goriva (ogljika), pri popolnemu izgorevanju pa je pepel svetle barve.

Ustreznost naših goriv (vsebnost vlage) od 1. 10. 2018 preveri dimnikarska služba, ki nas obišče pred kurilno sezono. Ob neustreznosti goriv bo uporabnika obvestila in mu svetovala. Z novim dimnikarskim zakonom od 1. 1. 2017 si izvajalca dimnikarskih storitev uporabnik izbere sam saj so bile dimnikarske koncesije v letu 2016 zaključene. Če si do 30. 7. 2017 dimnikarja niste izbrali sami vam je storitve naslednjih 12 mesecev izvajal dotedanji koncesionar. Če ste dimnikarja želeli zamenjati ste to storili letos do 30. 6. 2018. Seznam dimnikarskih izvajalcev z licenco je objavljen na spletni strani MOP.

Da bo način ogrevanja varen, varčen, učinkovit in okolju prijazen poskrbimo da:

  • Bodo naša lesna goriva suha
  • Sodobna kurilna naprava naj bo pravilno vgrajena
  • Upoštevamo navodila za pravilno uporabo kurilne naprave
  • Ne sežigamo odpadkov (plastika, tetrapaki …) in odpadnega lesa (kemično obdelan les)

Vlažnost posekanega lesa je od 40 - 60 % in ker je cenovno najbolj sprejemljivo naravno sušenje drv in ga posekamo v zimskih mesecih (december, januar). V idealnih pogojih so drva lahko suha v enem letu ali prej. Da bodo naša drva sigurno dovolj suha se na osnovi izkušenj priporoča sušenje drv najmanj:

  • 1 leto za topol in smreko
  • 1,5 leta za lipo, jelšo, brezo
  • 2 leti za bukev, jesen, sadno drevje
  • 2-3 leta hrast

Da bodo naša goriva najbolj kakovostna in da bo sistem ogrevanja učinkovit, nam pri nakupu kvalitetnih lesnih goriv pomagajo tudi oznake – certifikati na embalaži lesnih goriv. Certifikati in standardi nam jamčijo v kvaliteto, ki jo obljubljajo napisi na embalaži. Peleti na našem trgu imajo evropski certifikat ENplus in DINplus ter slovensko tržno znamko S4Q, za sekance pa kvaliteto jamči nova certifikacijska shema BIOmasud+.



Anica Simčič, Gozdarski inštitut Slovenije