Etično ravnanje naj bo vtkano v naše vsakodnevno delovanje

UVODNIK, GOZDARSKI VESTNIK

 

Leto 2020 zaključujemo z objavo Gozdarskega etičnega kodeksa, ki ga je za svoje člane sprejela Zveza gozdarskih društev Slovenije, v okviru katere izhaja tudi revija Gozdarski vestnik. Etični kodeks na načelni ravni postavlja smernice, kako naj gozdar ravna pri vsakodnevnem delu v stroki. Zapisan je predvsem kot vodilo za izbiro pravilne strokovne odločitve na podlagi vesti in strokovnih norm. Naslanjanje na kodeks je še posebno potrebno v primerih, kjer do želenega cilja vodi več poti, sama izvedba in končni rezultat pa sta težko preverljiva. Kot so zapisali avtorji kodeksa, človek ima etično držo ali pa je nima. Tako v gozdarski stroki kot tudi v širši družbi si želimo prevladujočo večino posameznikov s čutom za etično ravnanje z ljudmi, živalmi, okoljem in krajino. Hkrati pa bi si morali nenehno prizadevati, da bi kot družba prepoznali neetična delovanja in jih tudi ustrezno obravnavali.

 

Tokrat poleg Gozdarskega etičnega kodeksa objavljamo še tri znanstvene razprave. V prvem prispevku je predstavljena, glede na rezultate avtorjev, za slovenske razmere najboljša metoda za ocenjevanje gostote jelenjadi na ravni lovskoupravljavskega območja, in sicer štetja kupčkov iztrebkov. Dobra ocena številčnosti parkljarjev je pomembna z vidika ustreznega lovnogospodarskega načrtovanja in upravljanja s populacijo. Drugi prispevek obravnava vpliv vremenskih razmer na pogostnost padanja kamenja. Raziskava je bila opravljena v Baški grapi, ki je zaradi geološke zgradbe, vremenskih razmer in tudi številčnosti divjadi zaradi padanja kamenja zelo ogroženo območje. V raziskavo so bile vključene tri lokacije, ki se med seboj razlikujejo po lastnostih terena in značilnostih sestoja. Rezultati ovrednotijo različen vpliv proučevanih dejavnikov na proženje kamenja na posameznih lokacijah. Objavljamo pa tudi nadaljevanje raziskav rezistografskih meritev gostot lesa na stoječih drevesih. V tokratnem prispevku avtorji predstavljajo metodologijo in rezultate določitve korekcijskih količnikov, ki so potrebni za pretvorbo izmerjenih gostot v osnovno gostoto lesa. Rezultati kažejo, da z rezistografsko meritvijo ugotovljena gostota dobro odraža osnovno gostoto lesa. Ugotovitev je ugodna popotnica za nadaljnji razvoj relativno hitrega in nedestruktivnega merjenja gostot lesa v naših gozdovih.

 

Letos je revija Gozdarski vestnik dopolnila 78 let. Skozi osem zvezkov smo bralce poskusili navduševati nad zadnjimi odkritji in novostmi na področju domačega gozdarstva. V ta namen je bilo objavljenih 13 znanstvenih razprav, 16 strokovnih razprav in številne domače novice na področju gozdarstva. Tudi v letu 2020 so kolegi s področja varstva gozdov obveščali o karantenskih in drugih gozdu nevarnih organizmih. Nadaljevali smo tudi z rubriko Iz tujih tiskov, skozi katero vam želimo predstaviti izsledke domačih gozdarskih strokovnjakov, ki so bili objavljeni v mednarodno priznanih strokovnih revijah. V imenu uredniškega odbora se avtorja uvodnika najlepše zahvaljujeva vsem avtorjem, recenzentom, naročnikom in drugim podpornikom revije. Tako dolgo tradicijo revije nam uspeva nadaljevati samo ob zavedanju, da ste vsi – pisci in bralci revije – ključni za njen obstoj.

 

Kazalo vsebine s povezavami do nekaterih člankov si lahko že danes ogledate na povezavi: tukaj.

Iz tokratne številke Gozdarskega Vestnika smo za vas izbrali:

Gozdarski etični kodeks za začetek 21. stoletja

Leban V., Falkner J., Lesnik A.: Gozdarski etični kodeks za 21. stoletje; Gozdarski vestnik, 78/2020, št. 10. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 18 Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic.

dr. Mitja SKUDNIK, dr. Polona HAFNER