Hrvaška omejila (prepovedala) izvoz hrastovine

Hrvaška je z junijem omejila (prepovedala) izvoz nepredelane hrastovine. Izvoz nepredelane hlodovine doba in gradna je bil sicer že do sedaj precej omejen zaradi sistema prodaje lesa iz državnih gozdov na Hrvaškem, z izjemo količin, ki so bile prodane na mednarodnih javnih dražbah, ter tistih iz zasebnih gozdov. Prepoved velja za drevesni vrsti dob in graden, in sicer za ves okrogli les (hlodovina, les za plošče in drug industrijski les, les za kurjavo), za žagan les, če je vlažnost nad 20 %, in za lesne ostanke, ki nastanejo pri pridobivanju lesa in predelavi lesa. Prepoved izhaja iz sprejetega predpisa o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja hrastove čipkarke Corythucha arcuata (Say, 1832), ki je bil objavljen 1. 6. 2017, in je takoj stopil v veljavo.

Hrastova čipkarka je stenica, ki izvira iz Severne Amerike. V Evropi so jo prvič identificirali leta 2000 v Italiji, nekaj let kasneje še v Švici in Turčiji. Pred petimi leti so jo našli tudi v Bolgariji, kamor naj bi se razširila iz večjih okuženih gozdnih površin v Turčiji, kjer je stenica razširjena in že povzroča škode. Pred štirimi leti so jo potrdili tudi na Hrvaškem in Madžarskem. Stenica se hrani na listih hrastov, s čimer slabi drevje. Ob večjih napadih drevje predčasno odvrže listje. Stenica prezimuje v skorji. Škode so vezane na zmanjševanje prirastka in vitalnosti drevja, ki ga lahko dodatno napadejo druge sekundarne vrste žuželk in gliv. Širjenje stenice poteka s sadikami, prenašanjem vej ter z vetrom, transportom ...



Hrastova čipkarka - <em>Corythucha arcuata</em> Slika: Hrastova čipkarka - Corythucha arcuata (Say, 1832) (Fotografija: Joseph Berger, Bugwood.org)


Hrvaška želi onemogočiti širjenje hrastove čipkarke, zato se s predpisom omejuje transport gozdnih lesnih sortimentov in lesnih ostankov ter sadik, kar ima za posledico prepoved izvoza hrastovine, ki ni predelana, kot je opredeljeno v predpisu. Les se mora predelati na čim bližji lokaciji od poseka drevja tako, da ne ohrani prvotne oblike, ter da ima vlažnost nižjo od 20 %. Ukrep naj bi se izvajal dve leti. Nadzor izvajata carinska uprava in gozdarska inšpekcija na Hrvaškem.

Ukrep posega na trg in vpliva na poslovanje slovenskih podjetij, ki uvažajo hrastovino iz Hrvaške (hlodovina, les slabše kakovosti, sekanci ...) in/ali izvajajo storitve predelave lesa za naročnike, ki kupujejo les na Hrvaškem. Poznavalci trga ocenjujejo, da gre pri tem ukrepu predvsem za podporo predelavi kakovostne hlodovine doba in gradna na Hrvaškem, še posebej zaradi investicij v preteklih letih ter napovedanih novih investicijah v podjetjih, ki se ukvarjajo s proizvodnjo furnirja in žaganega lesa. Posledice ukrepa posredno lahko vplivajo na trg z lesom v Sloveniji. Če se bo povpraševanje po hrastovi hlodovini (in drugih sortimentih) v Sloveniji povečalo, zaradi česar bi se lahko povečale cene na trgu, bo to kratkoročno lahko celo ''dobro'' za lastnike gozdov, izrazito slabo pa za podjetja, ki predelujejo les.

Da ukrep ni trivialen, nakazuje tudi to, da je Evropsko združenje žagarske industrije EOS obravnavalo ukrep in poudarilo, da združenje nasprotuje praksam, ki imajo namen vzpostaviti neenakopravno obravnavo podjetij in ki izkrivljajo konkurenčnost na trgu.

Predpis je objavljen in dosegljiv na: http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2017_06_52_1195.html 

Veseli bomo tudi vašega mnenja, ki ga lahko podate na naši Facebook strani

Mitja Piškur, Gozdarski inštitut Slovenije

Za več informacij se obrnite na avtorja prek elektronske pošte (mitja.piskur@gozdis.si).