Komu vse so namenjeni gozdnogospodarski načrti?

Gozdovi so ekosistemi, ki se počasi spreminjajo. Na nekaterih rastiščih so pogosta drevesa, stara sto let in več. Tako se ob vsaki generaciji dreves zamenja tudi vsaj ena človeška generacija. Da bi zanamcem prepustili takšne gozdove, ki dobro opravljajo določeno funkcijo, je potreben temeljit razmislek o ciljih, smernicah in ukrepih pri obravnavi gozda. S tem namenom so se na Slovenskem že zelo zgodaj pojavili prvi gozdnogospodarski načrti, npr. Flameckovi za Trnovske gozdove. Z razvojem družbe pa se spreminjajo njene zahteve do gozda in posledično se morajo spremeniti tudi vsebine v gozdnogospodarskih načrtih.

 

Pred vami je tematska številka, ki se kritično opredeli do aktualnega sistema gozdnogo- spodarskega načrtovanja in ga poskuša umestiti v širši zgodovinski kontekst. V uredništvu si želimo, da bi prispevka vzpodbudila nadaljnje razprave na to temo in da se bo na njihovi podlagi gozdarski sektor opremil z dobrimi argumenti za trenutni način izdelave gozdnogo- spodarskih načrtov ali proti.

 



Kazalo vsebine s povezavami do nekaterih člankov si lahko že danes ogledate na povezavi: tukaj.

Iz tokratne številke Gozdarskega Vestnika smo za vas izbrali:

Predlog o organiziranju nacionalne gozdne inventure za mednarodno in domače poročanje o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi

Mitja SKUDNIK1, David HLADNIK2 Izvleček: Skudnik, M., Hladnik, D.: ; Gozdarski vestnik, 76/2018, št. 7-8. V slovenščini z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 36. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. Na podlagi simuliranja zgostitve mreže monitoringa g...

Dr. Mitja SKUDNIK, urednik Gozdarskega Vestnika