Odločevalna matrika za izbor ekološko ustrezne tehnologije pri proizvodnji zelenih sekancev

Z uvedbo novih tehnologij pridobivanja lesa sta se spremenili proizvodnost in ekonomičnost pridobivanja lesa, hkrati pa so se spremenili tudi negativni vplivi teh tehnologij na gozd. Žal je trenutno gospodarska situacija takšna, da si konkurenčnost na trgu tehnologij in dela posamezniki zagotavljajo tudi z zanemarjanjem ekoloških zahtev. Cenovno dragi sodobni stroji zahtevajo ustrezno usposabljanje ne le strojnikov, temveč tudi vodstvenega in drugega tehničnega osebja.



Poškodbe sestojev pa niso edini tip poškodb. V gozdnem ekosistemu so lahko problematične tudi poškodbe tal. Za izločitev slednjih je včasih dovolj že preprost ukrep, kot je zmanjšanje pritiska v pnevmatikah. Pri zmanjšanju tlaka v kolesih s 3,5 bara na 1,5 bara se zmanjša tlak na podlago za 35 %. Ta podatek sicer velja le za pnevmatike brez goseničnih verig, saj te zahtevajo bistveno višji tlak v pnevmatikah. Eden izmed možnih ukrepov za zmanjšanje ali vsaj omejevanje poškodb tal je tudi preproga iz sečnih ostankov. Treba je poudariti, da je v Sloveniji premalo sečnih ostankov za potrebe učinkovite zaščite tal pred zbijanjem (npr. za preprogo sečnih ostankov) in gospodarsko rabo. Pri izvedbi del je na prvem mestu zaščita tal in šele zatem gospodarska raba. Z izvedbo del v ustreznih razmerah (npr. v sušnih razmerah so tla bolj nosilna), izbiro ustrezne velikosti in opremljenosti strojev za določene vrste tal je mogoče večino sečnih ostankov predelati v sekance. Celostno je na problem poškodb tal treba gledati širše in razumeti, da težki stroji niso primerni za vse tipe gozdnih tal. Do uvajanja strojne sečnje v Sloveniji smo zakonsko v celoti prepovedovali vožnjo gozdarske mehanizacije zunaj gozdnih prometnic. Vzrok tega je velika občutljivost naravnih gozdnih tal na statične, še bolj pa na dinamične obremenitve, ki nastajajo pri vožnji po brezpotju. Neposredno ob vožnji prihaja do zbijanja tal in mešanja talnih horizontov, kasneje pa pod vplivom meteoroloških dejavnikov še do premeščanja tal (izpiranje, odlaganje). Zbijanje tal je ob gradbenih posegih in vožnje po brezpotju zaželen postopek povečevanja nosilnosti in trdnosti tal, v razmerah koreninjenja in rasti gozdne vegetacije pa zelo nezaželen pojav, zato govorimo o poškodbah tal. Študije o negativnih vplivih koles na gozdna tla spremljajo gozdarsko stroko praktično od pojava prvega traktorja v gozdu. Kljub obsežnemu strokovnemu delu na tem področju se modeli za napovedovanje deformacij in fizioloških poledic zaradi velikega števila vplivnih dejavnikov niso uveljavili.


Odločitvena matrika je skupaj s tehnološkimi modeli (in tehnogrami) pripomoček za izvedbeno načrtovanje procesa pridobivanja lesa in lesne biomase na konkretnih deloviščih. Z njeno uporabo ne dosegamo neposredne racionalizacije proizvodnje, ampak artikuliramo okoljske vidike proizvodnih verig v gozdu, zlasti tistih, ki vsebujejo tako pridobivanje lesa kot pridobivanje zelenih sekancev. Odločitvena matrika je namenjena predvsem pripravi dela, a jo je mogoče s pridom uporabiti tudi med izvajanjem del, ko se spremenijo delovne razmere:



  • spremenijo se vlažnostne razmere v delovišču,
  • pokvaril se je stroj in izbrati je treba nadomestno mehanizacijo,
  • zaradi zapolnitve kapacitet se uporabi drug/nepredviden stroj.


Predstavljena odločitvena matrika neposredno ne vključuje odstotka poškodovanih tal, posredno pa ga vključuje v tehnološkemu modelu s pripadajočim povprečnim razmikom sečnih poti. Dejanski obseg gibanja strojev po naravnih gozdnih tleh je znotraj tehnološkega modela v veliki meri odvisen tudi od ozaveščenosti izvajalcev del in kakovosti nadzora sečišč. Na področju ozaveščenosti poklicnih izvajalcev del je bilo narejeno nekaj korakov v to smer (izobraževanja, kontrole). Slabše razmere so pri ozaveščenosti izvajalcev del v zasebnih gozdovih, zlasti tam, kjer dela ne opravlja lastnik sam. Pogodbeni izvajalci del zlasti v razmerah odkupa lesa na panju pogosto zanemarjajo okoljske vidike. V takih primeri in tudi sicer je izvedbeni nadzor ključnega pomena za poškodbe tal in preostalega drevja v sestoju. Pri izvedbenem nadzoru je treba odločitveno matriko kombinirati z izmero poškodb tal (vzorčno ali polni popis) in v primeru večjih odklonov od mejnih vrednosti dela ustaviti. Odločitvena matrika je tako tudi pripomoček za arbitražo izvedenih del.

Potek priprave odločitvene matrike za izbor tehnoloških modelov pri proizvodnji zelenih sekancev
Slika: Potek priprave odločitvene matrike za izbor tehnoloških modelov pri proizvodnji zelenih sekancev


V praksi ne smemo dovoliti, da nas zanese v enostransko okoljsko naravnano presojo procesov pridobivanja lesa. Za celostno presojo in izbiro ustreznega tehnološkega modela moramo v konkretnih razmerah upoštevati tudi ekonomske kazalce, ki jih v tej študiji nismo obravnavali, so pa vključeni posredno pri oblikovanju odločevalske matrike. Razvita orodja in postavljene empirične mejne vrednosti je treba v praksi preveriti in dopolniti v smislu praktične uporabnosti ne le za procese pridobivanja lesa, povezane z izdelavo zelenih sekancev, temveč celotnega izkoriščanja gozdov.



Matevž Triplat

Za več informacij se obrnite na avtorja prek emaila (matevz.triplat@gozdis.si) ali preberite celotno besedilo v članku "Odločevalna matrika za izbor ekološko ustrezne tehnologije pri proizvodnji zelenih sekancev".

Lahko pa si svoj lasten tehnološki model s spremljajočimi stroški izdelate tudi sami z uporabo WoodChainManager orodja za izračun strokov. KLIKNITE TU ZA POVEZAVO.
Tehnološki model