Odziv dreves na udarec strele

Ob letošnjem vihravem poletju so izjemno pogosti tudi udarci strel. Strela je naravni pojav, ki ga sestavljata blisk in grom. Hitrost strele znaša do 60.000 m/s in lahko doseže do 30.000 °C. Je ena izmed najmočnejših sil narave. Lahko ima uničujoče posledice za ljudi, živali, infrastrukturo in drevesa.

 

Drevesa imajo zaradi posebne pozicije v krajini za udarce strel precej dovzetna, saj so navadno najvišji objekti krajine. Najbolj podvržena so najvišja drevesa, posebno pa tista, ki stojijo sama na hribih, travnikih ali blizu vode.

Stik strele z drevesom

Strela prizadene biološke funkcije in celotno strukturo drevesa. Ko potuje po drevesu segreje drevesne tekočine, ki nato ustvarijo paro in povzročijo, da lesne celice eksplodirajo, kar povzroči, da raztrga in razcefra lesna vlakna in skorjo. Drevo je po udarcu lahko nepoškodovano, ranjeno ali popolnoma uničeno. Pri drevesih, ki imajo odmirajoče ali gnijoče predele drevesa so sokovi koncentrirani na teh odmirajočih tkivih, zato strela v tem predelu povzroči eksplozijo in povzroči smrt drevesa. Če je drevo poškodovano le na eni strani ima večje možnosti, da rane zapre in preživi.

Mnoga drevesa so zaradi strele poškodovana v notranjosti ali pod tlemi brez vidnih zunanjih sprememb. Električni tok potuje skozi deblo do korenin in v tla. Večje poškodbe korenin privedejo drevo v odmiranje brez zunanjih vidnih poškodb. Če je drevo olistano, bo krošnja ovenela in bo drevo odmrlo v parih dneh. Če drevo obstane do naslednje spomladi je okrevanje veliko bolj možno. Da bo stres čim manjši, se priporoča zalivanje in dognojevanje drevesa. Drevo pa lahko po udarcu ostane popolnoma nepoškodovano. To se lahko zgodi v primeru, ko dež deblo tako namoči, da strela potuje po vodi na površini debla.

Ko strela drevesu polomi veje, se priporoča korektivno obrezovanje drevesa. Strokovnjaki priporočajo, da z korektivnim obrezovanjem počakamo 2-6 mesecev, da se oceni, če si bo drevo sploh opomoglo. Če v tem času drevo ne pokaže bistvenih sprememb, se lahko odločimo za obrezovanje. Za obrezovanje se posvetujemo z izkušenim arboristom. V praksi se največkrat poskrbi za optimalno zalivanje, popravljanje skorje, gnojenje, odganjanje žuželk/škodljivcev in spremljanje drevesa. Če je vidno, da si drevo ne bo opomoglo, se odločimo za posek drevesa.

Drevesa z drugačno vrednostjo, drevesa, ki imajo poseben zgodovinski pomen, so redka ali kako drugače edinstvena, se lahko tudi zaščiti pred strelo s pravilno nameščenim zaščitnim sistemom pred strelo. Zaščitena bi morala biti tudi drevesa na posebnih lokacijah (na samem) za katera je bolj verjetno, da se bodo pred nevihto tam zatekle živali ali ljudje. Parki, golf igrišča in javne ustanove bi morale imeti ob sebi visoko drevo z nameščenim zaščitnim sistemom. Oprema in delo za namestitev zaščitnega sistema sta draga. Nameščen mora biti pravilno s pravimi materiali, da zagotovi dolgotrajno zaščito. Namen zaščite je, da odvede in oslabi električno energijo iz ozračja v tla. Drevesa niso dober prevodnik energije vendar bo strela potovala po poti najmanjšega upora do tal in voda v drevesu je boljši prevodnik kot zrak. Zato je v času nevihte z grmenjem in strelami nikakor ni varno zadrževati pod drevesi. Najboljše je, da se umaknemo v zaprt prostor (avto, zgradba), če pa to ni možno pa na gozdno jasno z visokimi drevesi, vendar vsaj dve drevesni višini stran od dreves.

Pred udarcem strele pa niso varne niti živali. Poznani so primeri, ko je strela ubila živali na prostem in tudi v hlevih, saj so se v trenutku udarca nahajale ravno pri vodnih napajalnikih. Leta 2016 pa je na Norveškem strela ubila več kot 300 severnih jelenov, ki so bili ravno v procesu migracije in so se pred nevihto stisnili skupaj.

Strelam se je težko zoperstaviti, vendar se bo potrebno pred njimi zaščititi in najti tehnološke izpopolnitve za zaščito pred potencialno močnejšimi nevihtami v prihodnosti.



Slika 1: Strela na Norveškem ubila preko 300 jelenov leta 2016 (Vir: Independent.co.uk)


Anica Simčič
Gozdarski inštitut Slovenije

Za več informacij se obrnite na avtorici prek emaila (anica.simcic@gozdis.si).