Podporni sistem zagotavljanja kakovosti pelet – Shema S4Q

Lesni peleti postajajo vedno bolj priljubljena alternativa kurilnemu olju. Udobnost sistema ogrevanja na pelete je namreč skoraj identična udobju ogrevanja s kurilnim oljem. Cena lesnih pelet (59,68 €/MWh) pa je bila v prvi polovici leta 2019 za 38% nižja od cene kurilnega olja (96,23 €/MWh). Večanje trga lesnih pelet v Sloveniju dokazujejo podatki o proizvodnji pelet, ki je v letu 2018 znašala okoli 130.000 ton, tudi uvoz se je v lanskem letu povečal za 25 % izvoz pa zmanjšal za 1 % (v primerjavi z letom 2017) (Ščap 2019). Zaradi povečanja povpraševanja po lesnih peletih v zadnjih letih beležimo povečano število proizvajalcev in ponudnikov tega energenta (Prislan in sod. 2016). Povečuje se predvsem število manjših proizvajalcev, ki proizvedejo manj kot 1000 ton pelet letno.

Kakovost pelet na slovenskem trgu

 

Evropski standard SIST EN ISO 17225-2:2014, opredeljuje tri kakovostne razrede pelet za neindustrijsko rabo; A1, A2 in B. Najstrožji pogoji veljajo za kakovostni razred A1, kamor spadajo peleti najvišje kakovosti. Sledita razreda A2, ki dopušča manjša odstopanja npr. pri deležu pepela ter razred B, ki med drugim kot surovino dovoljuje tudi rabljen les ali lesne ostanke iz industrijske proizvodnje. Če peleti ne dosežejo vseh, v standardu opredeljenih, mejnih vrednosti jih ni mogoče uvrstiti v noben kakovostni razred.

Z večanjem števila ponudnikov na trg prihajajo peleti različne kakovosti. V sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije zato vsako leto analiziramo kakovost pelet na slovenskem trgu. V letu 2018 smo analizirali 25 vreč različnih pelet. Na podlagi izmerjenih parametrov kakovosti smo 17 vreč peletov razvrstili v najvišji kakovostni razred A1, dve vreči v kakovostni razred A2 in pet vreč v kakovostni razred B. Eno vrečo zaradi odstopanja parametrov kakovosti ni bilo mogoče razvrstiti v noben kakovostni razred (npr. www.s4q.si).

Od leta 2013, odkar redno spremljamo kakovost pelet se je stanje precej izboljšalo. Značilno se je zmanjšalo število pelet na trgu, ki jih zaradi odstopajočih vrednosti ni mogoče razvrstiti v kakovostni razred. Istočasno pa se je povečal delež pelet, ki dosegajo kakovostni razred A1 ali A2 (Prislan in sod. 2015).

Sistem kontrole in zagotavljanja kakovosti

K izboljšanju stanja kakovosti lesnih goriv na trgu, je pripomogla tudi večja promocija standardov kakovosti. Evropski komite za standardizacijo (CEN) je pripravil evropske standarde (SIST EN ISO 17225-1:2014), ki poleg lesnih pelet opredeljujejo tudi kakovost sekancev, briket ter drv. Standardi (npr. SIST EN 15234-1:2011) pa podajajo tudi usmeritve in napotke za vzpostavitev in zagotavljanje ustrezne kakovosti vseh členov proizvodne verige lesnih energentov. V številnih evropskih državah so se na podlagi Evropskih standardov oblikovali sisteme certificiranja lesnih goriv. Najbolj poznana sta certifikata kakovosti lesnih pelet ENplus in DINplus, ki sta namenjena predvsem večjim proizvajalcem pelet. Z uvedbo takšnega certifikata podjetje vzpostavi učinkovit sistem nadzora in zagotavljanja kakovosti. V zadnjih letih pa se vzpostavljajo tudi podobne sheme za lesne sekance npr. GoodChips (https://goodchips.eu/) ali BIOmasud (http://biomasud.eu) za goriva specifična za mediteransko okolje.

Omenjeni sistemi kontrole kakovosti med drugim predvidevajo redno kontrolo končnega proizvoda. V ta namen naj bi proizvajalci vzpostavili lasten laboratorij za preverjanje določenih parametrov, ki opredeljujejo kakovost. V primeru pelet se torej redno preverja osnovne parametre, kot je vsebnost vode, delež pepela, mehanska obstojnost in gostota nasutja. Vsebnost vode se določa po gravimetrični metodi opredeljeni v standardu SIST EN ISO 18134-2:2017. Metodo določanja vsebnosti pepela opisuje standard SIST EN ISO 18122:2016; vsebnost pepela se določa iz mase ostanka po izgorevanju vzorca pod natančno določenimi pogoji (na zraku, po predpisanem času in temperaturi 550 °C). Mehanska obstojnost je definirana v standardu SIST EN ISO 17831-1:2016 kot lastnost zgoščenega biogoriva (npr. pelet, briket), da med transportom in prekladanjem ostane nepoškodovan. Postopek določanja gostote nasutja pelet je relativno enostaven in ga opisuje standard SIST EN ISO 17828:2016; v posodo znane prostornine nasujemo pelete, nakar posodo z vzorčno količino stehtamo.

Prednost zgoraj omenjenih certifikacijskih shem je torej vzpostavitev učinkovitega sistem kontrole kakovosti. Uvedba celotnega sistema nadzora in zagotavljanja kakovosti pa zaradi visoke cene laboratorijskih testiranj in nadzora za manjše proizvajalce ni smiselna, praktična ali realna. Za proizvajalce, ki prodajo manj kot 1.000 ton/leto, je smiselno predlagati lažje izvedljiv/realen pristop. Zagotoviti je mogoče ustrezno testiranje in označevanje najpomembnejših parametrov, sistem pa je mogoče razširiti ter izboljšati, tako da ustreza dodatnim zahtevam. Ker v Sloveniji prevladujejo manjši proizvajalci pelet smo v okviru laboratorija za lesno biomaso na Gozdarskem inštitutu Slovenije vzpostavili shemo in tržno znamko S4Q (www.s4q.si).

Shema in tržna znamka S4Q za manjše slovenske proizvajalce

V podporo manjšim slovenskim proizvajalcem pelet smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije vzpostavili podporni sistema zagotavljanja kakovosti pelet in tržno znamko, ki smo jo poimenovali S4Q (Support for quality / Podpora za kakovost). Na podlagi obstoječega standarda (SIST EN 15234-1:2011) smo pripravili poenostavljen sistem, prilagojen manjšim proizvajalcem. Z implementacijo takšnega sistema lahko proizvajalci na trgu dokazujejo, da dosegajo in vzdržujejo določen nivo kakovosti, kar posledično povečuje zaupanje potrošnikov.

Predlagana shema S4Q, opredeljuje lastnosti pelet in navaja tri kakovostne razrede, ki delno temeljijo na evropskem standardu SIST EN ISO 17225-2:2014, podaja vsebinski okvir za vzpostavitev notranjega in zunanjega nadzora, podaja pa tudi predpise za uporabo tržne znamke S4Q. Znamko S4Q sestavljajo trije vsebinski sklopi/deli: (I) podporni del, (II) testni del in (IV) nadzorni del.

Pristopni znesek za proizvajalce pelet znaša 600 €. V znesek so vključeni stroški obiska pri proizvajalcu, priprava akcijskega načrta z opredeljenimi cilji, priprava dokumentacije sistema zagotavljanja in kontrole kakovosti ter dodatne aktivnosti kot je pomoč pri vzpostavitvi sistema. Znesek zajema tudi tri analize vzorcev pelet v Laboratoriju za lesno biomaso Gozdarskega Inštituta Slovenije. Po uspešni vzpostavitvi sistema se pravico do uporabe znaka proizvajalcu pelet podeli za obdobje treh let. Letna članarina znaša 300 € in zajema nenapovedan kontrolni obisk, pregled dokumentacije, laboratorijsko analizo odvzetih vzorcev ter poročilo o skladnosti. Trenutno je v shemo S4Q vključenih sedem proizvajalcev pelet, ki lahko na vreče odtisnejo znak kakovosti S4Q. Podrobneje je vsebina sheme predstavljena na spletni strani www.s4q.si.

Znak podpornega sistema in tržne znamke S4Q
Slika 1: Znak podpornega sistema in tržne znamke S4Q.
Preglednica 1: Kakovostni razredi sheme S4Q
Kakovostni razredi sheme S4Q
Časovna shema implementacije sistema zagotavljanja in kotrole kakovosti ter kontrolnega obdobja S4Q.
Slika 2 : Časovna shema implementacije sistema zagotavljanja in kotrole kakovosti ter kontrolnega obdobja S4Q.

Viri:

Prislan, P., Kocjan. D., Krajnc, N., Piškur, M. 2016. Gibanje cen lesnih goriv v Sloveniji med letoma 2011 in 2016. Gozdarski Vestnik, 74:7-8.
Prislan, P., Krajnc, N., Piškur, M. 2015. Kakovost lesnih pelet na slovenskem trgu. Gozdarski Vestnik, 73:411-418.
SIST EN ISO 17225-2. 2014. Trdna biogoriva – Specifikacije goriv in razredi - 2. del: Razvrščeni lesni peleti. European Committee for Standardisation, Brussels, Belgium.
SIST EN ISO 17225-1. 2014. Trdna biogoriva – Specifikacije goriv in razredi - 1. del: Splošne zahteve. European Committee for Standardisation, Brussels, Belgium.
SIST EN 15234-1. 2011. Trdna biogoriva – Zagotavljanje kakovosti goriv - 1. del: Splošne zahteve. European Committee for Standardisation, Brussels, Belgium.
SIST EN ISO 18134-2:2017. Trdna biogoriva - Določevanje vlage - Metoda sušenja v peči - 2. del: Celotna vlaga - Poenostavljena metoda. European Committee for Standardisation, Brussels, Belgium.
SIST EN ISO 18122:2016. Trdna biogoriva - Določevanje vsebnosti pepela. European Committee for Standardisation, Brussels, Belgium.
SIST EN ISO 17831-1:2016. Trdna biogoriva - Določevanje mehanske odpornosti peletov in briketov - 1. del: Peleti. European Committee for Standardisation, Brussels, Belgium.
SIST EN ISO 17828:2016. Trdna biogoriva - Določevanje prostorninske mase. European Committee for Standardisation, Brussels, Belgium.
Ščap, Š. 2019. Analiza uvoza lesnih peletov v Slovenijo za leta 2016, 2017 in 2018. Spletni portal wcm (http://wcm.gozdis.si/splosno/analiza-uvoza-lesnih-peletov-v-slovenijo-za-leta-2016-2017-in-2018).



Avtor besedila: Peter Prislan