Portret proizvajalca Tajfun Planina d.o.o.

Nadaljujemo s serijo krajših predstavitev slovenskih proizvajalcev kmetijske in gozdarske tehnike ter opreme. Tokrat predstavljamo podjetje Tajfun Planina d.o.o. iz Planine pri Sevnici, proizvajalca gozdarske tehnike in hidravličnih dvigal. Začetki podjetja Tajfun Planina d.o.o. segajo petdeset let nazaj, v leto 1967. Takrat je Jože Špan sredi kozjanskih hribov v svoji obrtni delavnici izdelal prvi puhalnik za seno. Ta ima zunanji radialni ventilator, ki ustvarja močan transportni zračni tok, zato ga je poimenoval Tajfun, to pa je postalo tudi ime podjetja. Po eni strani je Jože Špan iskal priložnost za pridobitev dohodka za svojo družino, po drugi strani pa je razumel potrebe in napornost ročnega kmečkega dela. Že prvo leto so prodali devet puhalnikov, osem let pozneje pa že neverjetnih 3600 letno. Skupaj so izdelali 30.000 »Tajfunov« in marsikateri še danes deluje. Leta 1972 so začeli s proizvodnjo tračnih obračalnikov Sental, kasneje pa tudi trosilnikov gnoja in transportnih prikolic. Leta 1979 so izdelali prvi gozdarski vitel in pozneje se je izkazalo, da so s tem postavili tudi osnove današnjemu podjetju. Proizvodnja vitlov se je namreč širila, druga, prej navedena, pa se je počasi zmanjševala in ukinjala. Seveda so vmes izdelovali še kaj drugega, za kar so našli prostor na trgu. Tako so npr. od leta 1988 do 1996 zelo uspešno izdelovali krožne žage za nemško podjetje Al-Ko, ko so se morali umakniti pred ceneno azijsko konkurenco.

V tem obdobju se je podjetje tudi preoblikovalo v današnjo pravno in organizacijsko obliko. Na začetku, pred petdesetimi leti, Jože Špan s svojo delavnico še ni motil »varuhov pridobitev revolucije«. Ko pa je zaposlil nekaj več delavcev in jim s tem omogočil, da se jim ni bilo potrebno odseliti s Kozjanskega, in ko je kolektiv v desetih letih narasel na 80 ljudi, pa je moral napeti vse sile, da je našel ustrezno rešitev v takrat menda »najnaprednejši delavski zakonodaji na svetu« in obdržal podjetje pri življenju. Ta je bila na koncu v t. i. POZD (pogodbeni organizaciji združenega dela), danes sicer težko razumljivi mešanici zasebnega in družbenega kapitala, a je v tistih časih delovala. Leta 1991 se je podjetje preoblikovalo v d. o. o., najprej v mešani in nato v zasebni lastnini. Leta 2002 je vodenje družbe prevzel Iztok Špan, ki je v podjetju zaposlen od leta 1999, Jože Špan pa je ostal prokurist in še vedno pomaga v razvoju.



Leta 1994 so začeli s proizvodnjo gozdarskega vitla tipa A, ki ima, poenostavljeno povedano, obračalni škripec za vlečno vrv postavljeno višje na sredinsko ohišje oblike A in je danes samoumevna zasnova gozdarskih vitlov z verižnim pogonom bobna, istočasno pa so začeli s trženjem vitlov na zahodnoevropskih trgih. Spremembe postopkov za pripravo polen za kurjenje so že zelo zgodaj zaznali tudi pri Tajfunu in tako so leta 2001 predstavili prvi rezalno-cepilni stroj za polena RCA 320. Naslednji mejnik v tem delu proizvodnje predstavlja leto 2008, ko so začeli s proizvodnjo RCA 400 joy z elektrohidravličnim krmiljenjem. Naslednja leta so zaznamovali razvoj in proizvodnja dvobobenskega vgradnega vitla, pa dvobobenskega tritočkovno nameščenega vitla, posodobitev osnovnih serij vitlov, nakup proizvajalca hidravličnih dvigal LIV hidravlika, ustanovitev razvojne in proizvodne družbe Tajgo d. o. o. ter ustanavljanje hčerinskih podjetij v tujini (Rusija, Srbija, ZDA, Brazilija). Preko teh podjetij in preko zastopnikov danes izvažajo oziroma prodajajo v preko štiridesetih evropskih in drugih državah, delež izvoza pa znaša več kot 90 odstotkov vrednosti proizvodnje. Pred petimi leti so ob 45-letnici odprli novo skladiščno montažno halo, ki pa danes postaja že pretesna.


Proizvodnja na Planini pri Sevnici

Podjetje ima sedež in proizvodne prostore na Kozjanskem, na Planini pri Sevnici, kjer so začeli pred petdesetimi leti. Danes seveda ni več sledu o nekdanji obrtni delavnici, saj je tovarna Tajfun najbolj izstopajoč objekt na Planini in viden takoj, ko se iz katerekoli smeri povzpnemo na Planino. Kot številni drugi objekti v kraju so tudi Tajfunovi vsaj delno prislonjeni ob breg in zgrajeni stopničasto oziroma v nadstropju, kar je za proizvodne prostore prej izjema kot pravilo. Proizvodno-skladiščni prostori danes obsegajo preko 15.000 m2 pokritih površin, delno v dveh in celo treh nadstropjih. Poleg tega ima Tajfun preko 2.000 m2 poslovnih površin.

V Tajfunu večino kovinskih sestavnih delov za svoje stroje izdelajo sami. Tako v njihovih proizvodnih dvoranah več kot polovico prostora zavzemajo stroji za obdelavo materialov. Razen nekaj različno velikih klasičnih stružnic, ki jih uporabljajo za izdelavo sestavnih delov prototipov, so vsi stroji računalniško krmiljeni (CNC). Tehnološke prenove proizvodnje so se lotili pred približno petnajstimi leti z uvedbo prvih CNC strojev, leta 2003 so kupili prvi laserski rezalnik pločevine. Danes imajo tri, z različnimi močmi rezalnega žarka. Z njimi razrežejo praktično vso ravno pločevino, le najdebelejše kose (za cepilne nože) jim razreže zunanji izvajalec s plazmo. Za rezanje okroglih profilov uporabljajo klasične električno gnane žage, saj uporabljajo premalo takih profilov, da bi se splačala investicija v plazmo. Celoten proizvodni proces imajo skupaj z razvojno konstrukcijskim oddelkom povezan v industrijski informacijsko-krmilni sistem (znano SAP programsko orodje), ki z informacijami oskrbuje tudi obdelovalne stroje o obdelovancih. Trem laserskim rezalnikom sledijo trije krivilni stroji. Obdelovance vanje sicer vlagajo delavci, a sistem krivilne sklope krmili in uravnava samodejno in celoten obdelovanec se ukrivi v enem zaporedju, ne glede na različnost oblik. Za izdelavo manjših, a kompleksnejših sestavnih delov, kot so npr. hidravlični bloki, uporabljajo obdelovalne stroje, ki imajo zalogovnik za večje število obdelovancev (surovcev) in lahko brez prisotnosti delavca delajo dalj časa, tudi ponoči. Podobno samodejno dela tudi stroj, ki iz šestkotnega ali okroglega profila manjšega premera reže krajše kose in izdeluje manjše sestavne dele.

Laserske rezalnike pločevine uporabljajo od leta 2003, danes imajo tri z različnim močmi rezalnega žarka. Na desni strani slike vidimo samodejno uravnavane krivilne stroje.Slika: Laserske rezalnike pločevine uporabljajo od leta 2003, danes imajo tri z različnimi močmi rezalnega žarka. Na desni strani slike vidimo samodejno uravnavane krivilne stroje.

Pri izdelavi vitlov in rezalno-cepilnih strojev je veliko varjenja in tega v 90 odstotkih izvajajo varilni avtomati (roboti). Deset odstotkov ročnega varjenja predstavlja varjenje pri sestavljanju teh strojev v šabloni. Imajo različne samodejne varilne celice. Tako vitle varijo v šablonah na vrtljivih mizah, rezalno-cepilne stroje pa v celici, kjer vsakega stroj drži in v več ravninah obrača manipulator (posluževalni robot). Ta zmore dvižno maso 500 kg na iztegnjeni roki, lahko pa obdelovanca obrača tudi sinhrono z varilnim avtomatom, kar omogoča neprekinjen zvar tudi pri npr. izdelavi zalogovnikov za olje, kar zagotavlja zanesljivo tesnjenje varov. V Tajfunu so ponosni tudi na kombiniran varilno-obdelovalni sklop za izdelavo in obdelavo navijalnih bobnov za vrv pri vitlih. Varilni avtomat boben zvari, obdelovalni stroj pa ga obdela (ležišče gredi, naležna površina zavore itn.), obema pa streže en manipulator. Veliko večino sestavnih delov po mehanski obdelavi oziroma varjenju očistijo s peskanjem oziroma površinskim čiščenjem s kovinskimi kroglicami pod visokim tlakom, operejo in praškasto pobarvajo. Mokro barvanje uporabljajo le za sklope s tesnili, npr. hidravlične valje. Tudi te pretežno izdelajo sami, kupujejo le najbolj nezahtevne. Posebej so ponosni na lastno izdelavo hidravličnega valja za potisni bat rezalno-cepilnega stroja, ki deluje z dvema hitrostma, pa tudi na dvosmerno delujoč teleskopski hidravlični valj transportnega traka rezalno-cepilnega stroja.

V Tajfunu vitle varijo v šablonah na vrtljivih mizah, v vsaki celici varita dva robota v paru.Slika: V Tajfunu vitle varijo v šablonah na vrtljivih mizah, v vsaki celici varita dva robota v paru.

Pri montaži vitlov in rezalno-cepilnih strojev uporabljajo fazni oziroma otočni postopek. Posamezne sklope (npr. hidravlični deli vitla ali žagalni del rezalno-cepilnega stroja ali električni krmilni sklop le-tega) v celoti sestavijo ločeno, jih preskusijo na delovanje in tesnjenje (pri hidravličnih sklopih) in jih na stroj namestijo kot celoto. Tako povečajo zanesljivost delovanja in zmanjšajo možnost okvar. Montažo izvajajo v hali, ki so jo zgradili pred petimi leti, arhitekta le-te pa sta bila zanjo nagrajena s stanovsko nagrado zlati svinčnik. Imajo dve montažni liniji, eno za vitle, drugo pa za rezalno-cepine stroje. Na koncu montaže vitel na testni napravi preskusijo, mu nastavijo vlečno in zavorno silo, glede na naročilo pa tudi navijejo izbrano žično vrv. Prav tako na koncu montaže preskusijo delovanje vsakega rezalno-cepilnega stroja.

Razen nekaterih na višje temperature občutljivih delov ali sklopov (npr. hidravlični valji) vse ostale po temeljitem čiščenju praškasto obarvajo. Po nanosu barve sledi toplotno utrjevanje barve v peči.Slika: Razen nekaterih na višje temperature občutljivih delov ali sklopov (npr. hidravlični valji) vse ostale po temeljitem čiščenju praškasto obarvajo. Po nanosu barve sledi toplotno utrjevanje barve v peči.

Poleg kakovostne izdelave sestavnih delov in montaže strojev v Tajfunu veliko pozornost namenjajo razvoju. Zavedajo se, da če nisi ves čas vsaj en korak naprej, zaostaneš. Tako v razvojnem oddelku dela osem inženirjev, v ekipi pa so še industrijski oblikovalci in posredno inženirji iz proizvodnje. Teh imajo v Tajfunu zaposlenih osemnajst. Tako je znano, da trenutno razvijajo in preskušajo mobilno gozdarsko žičnico, stalno izboljšujejo vitle in rezalno-cepilne stroje, v bodoče pa verjetno lahko pričakujemo še kaj, kar je trenutno še skrito v prototipni delavnici, verjetno tudi kaj s širšega področja uporabe hidravličnih dvigal. Znajo pa tudi prisluhniti posebnim željam kupcev. Tako npr. sedaj za kupce v ZDA izdelujejo pogon za rezalno-cepilni stroj, ki je gnan z zračno hlajenim bencinskim motorjem, ki se ga skupaj s preklopno nameščeno rampno mizo pritrdi na prikolico in prevaža na delovišče s poltovornjaki (pick up). Stroj na taki prikolici tudi dela.

Kakovost pri izdelavi pomeni tudi zanesljivost in dolgo življenjsko dobo, zato v Tajfunu hidravlične bloke izdelujejo sami in s posebnim čistilnim strojem očistijo (»razigljijo«) tudi najmanjše ostanke, ki nastanejo pri mehanski obdelavi.Slika: Kakovost pri izdelavi pomeni tudi zanesljivost in dolgo življenjsko dobo, zato v Tajfunu hidravlične bloke izdelujejo sami in s posebnim čistilnim strojem očistijo (»razigljijo«) tudi najmanjše ostanke, ki nastanejo pri mehanski obdelavi.

Proizvodi s Planine

Na Planini pri Sevnici izdelujejo gozdarske vitle in rezalno-cepilne stroje ter razvijajo nove proizvode, že omenjene mobilne gozdarske žičnice in prihajajoče nove proizvode. Gozdarske vitle izdeluje v eno in dvobobenski izvedbi, z mehanskim ali elektrohidravličnim krmiljenjem ter z vlečnimi silami od 35 do 100 kN (vlečne mase od 3,5 do 10 ton). Tritočkovno nameščeni vitli so tipa A, ki imajo obračalni škripec za vlečno vrv postavljeno više na sredinsko ohišje oblike A, spodnji obračalni škripec s hitro premakljivo zaporo za vstavitev oziroma izstavitev vlečene vrvi, imajo stransko in zgornjo varovalno mrežo, nosilec za cepin, nosilec za motorno žago, utore in cevna obešala za verige, snemljiv priklop za vleko priklopnega vozila na sredini naletno-odrivne deske, dva zaboja za orodje ali verige s pokrovoma, sornika za priklop spodnjih vlečnih drogov traktorja z vgrajeno navpično premično varovalno zaporo, dve priklopni mesti za zgornji vlečni drog traktorja, preklopni oporni nogi za uporabo pri odklopljenem vitlu in še kaj bi se našlo. Naletno-rezalne deske so izdelane z ojačanim spodnjim klinastim delom iz hardoks pločevine in stranskima klinastima ojačitvama.

Ena od dveh montažnih linij je namenjene montaži vitlov.Slika: Ena od dveh montažnih linij je namenjene montaži vitlov.

Enobobenske mehansko krmiljene vitle nudijo z vlečnimi silami od 35 do 85 kN (vlečne mase od 3,5 do 8,5 ton), enobobenske elektrohidravlično krmiljene pa z vlečnimi silami od 45 do 100 kN (vlečne mase od 4,5 do 10 ton). Izdelujejo tudi dvobobenski elektrohidravlično krmiljen vitel z vlečno silo 2 x 55 kN (2 x 5,5 tone). Elektrohidravlične izvedbe vitlov so standardno krmiljene s krmilno napravo na kablu, na voljo pa je tudi daljinsko radijsko krmiljenje proizvajalca B&B, za katerega se odloči večina kupcev teh vitlov. Trenutno nudijo izvedbo F10, opcijska sta zagon motorja in uravnavanje števila vrtljajev motorja traktorja. Pri elektrohidravlično krmiljenih vitlih ima zgornji škripec vgrajeno končno stikalo, ki izklopi vleko vrvi, ko zanka vrvi (ali pa drsnik) doseže vodilo žične vrvi. Kot opcija je na voljo hidravlično gnan zgornji škripec za pomoč pri izvleki vrvi iz vitla, zagotavlja pa tudi trdno navijanje vrvi na boben, tudi če vrv ni obremenjena. Te škripce izdelujejo v drugi generaciji, s končnim stikalom in spremenjeno geometrijo poti žične vrvi v škripcu in vodilu ter brezstopenjsko nastavljivo hitrostjo odvijanja vrvi. Kot opcijo nudijo tudi nosilec za kanister za gorivo in olje motorne žage, nudijo pa tudi gozdarsko opremo, od vrvi, drsnikov, kardanskih gredi (Cerjak) in lastnega prenosnega škripca.

Poleg gozdarskih vitlov za tritočkovno namestitev na traktor nudijo tudi dvobobenski vgradni vitel z vlečno silo 2 x 90 kN oziroma vlečno maso 2 x 9 ton. Seveda je le-ta elektrohidravlično krmiljen. Po naročilu izdelajo tudi naletno odrivno desko z gnanima škripcema, praviloma pa ta del izdelajo izdelovalci gozdarskih nadgradenj za traktorje.

Rezalno-cepilni stroji z imenom RCA so v različnih izvedbah v proizvodnji že skoraj šestnajst let. Pri Tajfunu so prvi med domačimi proizvajalci spoznali potencial priprave polen z enim strojem. RCA so kompaktne, dvoravninske oziroma dvonivojske izvedbe in z verižno žago za razrez hlodovine. V zgornji ravnini do dovajalne naprave in verižna žaga, pod njo oziroma v spodnji pa cepilni sklop s potisnim hidravličnim valjem, cepilnim koritom in cepilnim nožem. Tako je stroj relativno ozek in ima težišče blizu traktorja. Trenutno ponujajo tri izvedbe glede na maksimalni premer hloda. Do 38 cm debele hlode lahko razrežejo RCA 380/380 E in do 40 cm debele hlode lahko razrežejo z rezalno-cepilnim strojem RCA 400 JOY. Izvedbi RCA 380 sta krmiljeni mehansko, s krmilnimi vzvodi in ročicami, s tem da je izvedba 380 gnana s traktorsko priključno gredjo, izvedba 380 E pa s trifaznim elektromotorjem. RCA 400 JOY je krmiljen elektrohidravlično.

Vitli in rezalno-cepilni stroji v pred petimi leti zgrajeni montažno-skladiščni hali čakajo na odpremo kupcem doma in (pretežno) v tujino.Slika: Vitli in rezalno-cepilni stroji v pred petimi leti zgrajeni montažno-skladiščni hali čakajo na odpremo kupcem doma in (pretežno) v tujino.

Do 48 cm debele hlode zmoreta razrezati in razcepiti RCA 480 JOY in 480 JOY PLUS. Oba sta krmiljena elektrohidravlično, izvedba PLUS pa ima tudi elektronski nadzorno-krmilni sistem. Tako meri premer hloda in glede na to samodejno uravnava višino cepilnega noža, prikazuje oziroma beleži pa tudi delovne parametre delovanja stroja, od trenutnih (tlaki, temperature, vrtljaji, alarmi, storilnost) do zbirnih (skupna storilnost, delovne ure itn.).

Rezalno-cepilni stroji imajo nameščen zložljiv dodajalni trak, ki dodaja hlodovino na mesto žaganja, po procesu žaganja odžagan kos pade v cepilno korito, kjer se scepi, in nato se polena transportirajo s štirimetrskim transportnim trakom. Transportni trak je hidravlično raztegljiv iz transportnega v delovni položaj. Po naročilu je na voljo tudi petmetrski trak, ki ga je možno tudi hidravlično zložiti iz delovnega v transportni položaj (dvosmerno delujoči hidravlični valj). Nudijo različne cepilne nože, nakladalne rampe (fiksne in prevozne), pogonske enote z elektro ali dizel motorjem, sesalne naprave za žagovino, gnane električno ali hidravlično, ciklonski separator za žagovino, separator (rešetkasti podaljšek transportnega traka za ločevanje žagovine in drobnejših iveri od polen), kardanske gredi (Cerjak ali Walterscheid), platneni nadstrešek, mrežasti podest in še kaj bi se našlo.

Drugi proizvodi

Poleg gozdarskih vitlov in rezalno-cepilnih strojev v skupini Tajfunu ponujajo še kamionska dvigala, traktorska žerjavna dvigala oziroma nakladalnike in različne grabeže (klešče) za les in sipke materiale, ki prihajajo iz hčerinskega podjetja Tajfun Liv d. o. o. s sedežem v Postojni. Nudijo tudi gozdarski informativni sistem TajGO MX, ki je mobilni sistem za merjenje sortimentov. Sestavljajo ga elektronska premerka in pripadajoča strojna in programska oprema na mobilnih napravah. Sistem omogoča meritve stoječih dreves, hlodovine in tudi razrezanih gozdno lesnih sortimenov (desk, tramov itn.).

V proizvodnji je potrebno tudi veliko skladiščnih prostorov. Za vse relativno manjše dele in sklope, tako iz lastne proizvodnje kot od zunanjih dobaviteljev, uporabljajo pokončne regale. Ti so krmiljeni z informacijskim sistemom, ki krmili celotno proizvodnjo.Slika: V proizvodnji je potrebno tudi veliko skladiščnih prostorov. Za vse relativno manjše dele in sklope, tako iz lastne proizvodnje kot od zunanjih dobaviteljev, uporabljajo pokončne regale. Ti so krmiljeni z informacijskim sistemom, ki krmili celotno proizvodnjo.

Druge dejavnosti

Podjetje Tajfun Planina d. o. o. je močno vpeto v lokalno okolje Planine pri Sevnici in to ne samo s samo tovarno, pač pa tudi s prizadevanji za ohranjanje in vzdrževanje kulturne in zgodovinske dediščine. Tako so v dolgoročni najem vzeli grad na griču nad krajevnim jedrom, najprej zaustavili njegovo propadanje in začeli z obnavljanjem. Odkupili so dve markantni stari stavbi pod gradom oziroma ob cerkvi, ju obnovili, sedaj pa postopno v njih vračajo življenje s selitvijo nekaterih svojih služb v te prostore. Sponzorirajo pa tudi košarkarski klub Šentjur in nekatere posamezne športnike.

Marjan Dolenšek

Gozdarski inštitut Slovenije

Članek avtorja Marjana Dolenška je bil objavljen v prilogi Gozd in obnovljivi viri 1/2017, ki je del revije Kmetovalec in jo lahko naročite na Kmetijski založbi, www.kmetovalec.si.