Rekordna prodaja na 12. licitaciji visokokakovostne hlodovine

Organizatorji Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline v sodelovanju z Zvezo lastnikov gozdov in Zavodom za gozdove Slovenije so uspešno izpeljali že 12. licitacijo lesa v Slovenj Gradcu. Tokratna licitacija je bila v celoti v znamenju rekordov. Poleg rekordne količine, so letos rekordne tudi cene, saj smo ponovno dosegli cenovni bonbonček. Do 24. januarja 2018 je na mesto licitacije svoje hlode pripeljalo 447 lastnikov gozdov. Vseh hlodov je bilo 3.094, v skupni izmeri 3.005,90 m3. V zadnjih dvanajstih letih licitacije smo se naučili, da vsako drevesno vrsto lahko prodamo, cena, ki jo za hlod dosežemo, pa je najbolj odvisna od kakovosti hloda, nekaj pa tudi od trendov oziroma modnih smernic v pohištveni industriji. Najizrazitejši negativni trend smo doslej opazili pri črni jelši, pa tudi pri hruški in češnji, pozitiven trend pa kažejo venčasto porozne vrste, kot so vse vrste hrastov, nekoliko manj pa v zadnjih treh letih veliki jesen, kostanj in brest. Pri ceni največ pridobimo ali največ izgubimo s pravilnim ali napačnim krojenjem. Tudi tokrat je bil zmagovalec gorski javor rebraš s ceno 11.833 €/m3. Celotno drevo, katerega del je bil ta hlod, je bilo prodano za 23.440 €. Najdražji prodan hlod je bil na licitaciji vreden nekaj manj kot 18.000 €.



Rekordni kos po ceni (desno) je pripeljal lastnik iz avstrijske Koroške in je dosegel ceno 17.912 evrov. Rekorni kos po ceni na kubični meter (levo) je bil v dveh kosih skupaj vreden 23.440 evrov.

Ponudbe je oddalo 37 kupcev, od tega 17 iz Slovenije, 10 iz Avstrije, 5 iz Nemčije, 3 iz Italije ter po eden iz Madžarske in Hrvaške. Rekordne cene za posamičen hlod so bile dosežene tudi za hlode črnega topola, macesna in hrasta. Najvišjo ceno za kubični meter že nekaj let zapored dosega gorski javor, kasneje namenjen predelavi v glasbila ter furnir za prestižne jahte, za opremo letal in jaht. Slovenski les je tako postal slaven širom sveta, svojo trajnost pa dokazuje v najodličnejših prestižnih izdelkih.



Smreka je dobro ocenjena, če ima enakomerno rast in nima smolnih kanalov (slika levo). Presenetljivo visoko ceno je dosegla jelka (desno).

Da je slovenska licitacija dobro organizirana, pa tudi dobro obiskana s strani kupcev, priča tudi dejstvo, da se za prodajo v Sloveniji vsako leto odloči tudi nekaj lastnikov gozdov iz avstrijske Koroške ter iz avstrijske Štajerske. Letos so pripeljali tudi zmagovalni hlod, ki je dosegel rekordno ceno. Glede na kakovost prodanih hlodov so v Sloveniji dobre tudi povprečne cene, ki so sicer nekoliko nižje od povprečnih cen v Avstriji. Prav gotovo je zanimivost slovenske licitacije velika ponudba smreke, ki je izredne kakovosti in zaradi tega tudi dosega višje cene kot smreka ob redni prodaji.



Podatki vseh dvanajstih licitacij.

Primerjava doseženih najvišjih cen po drevesnih vrstah

Veronika Valentar, Jože Mori

Za več informacije se obrnite na avtorja prek elektronske pošte veronika.valentar@kmetijski-zavod.si 

Članek je bil objavljen v prilogi Gozd in obnovljivi viri 3/2018, ki je del revije Kmetovalec in jo lahko naročite na Kmetijski založbi, www.kmetovalec.si.

Sorodne vsebine:


Oblike in način prodaje lesa

Okrogli les lahko prodajamo na panju ali kot izdelane gozdne lesne sortimente. Pri prodaji lesa na panju je predmet prodaje odkazano stoječe drevje ali izjemoma celoten sestoj. Pri prodaji lesa na panju se kupoprodajna pogodba sklepa pred posekom drevja, kupnina se določa za enoto pričakovanih sortimentov, posek in spravilo lesa opravi kupec na svoj račun, pred prodajo je treba točno oceniti količino in sortimentacijo drevja, ki je označeno za posek. Za prodajo lesa na panju je potrebno predhodno označiti drevje za posek in predvideti potrebne tehnične omejitve pri pridobivanju.

 

PRIKAZ CELOTNE VSEBINE

Lesni sekanci

Cene okroglega lesa

Statistični urad RS (v nadaljevanju SURS) mesečno spremlja odkupne cene in jih objavlja na spletnem portalu SI-STAT. V metodoloških pojasnilih SURS je opisan celoten sistem za odkupne cene GLS v zasebnih gozdovih. Enote opazovanja so gozdarska podjetja, kmetijsko-gozdarske zadruge in druge organizacije, ki odkupujejo les iz gozdov v zasebni lasti. V odkup lesa je zajet odkup, ki poteka neposredno od zasebnih lastnikov preko pooblaščenih organizacij. Zajetih je približno 50 poročevalskih enot. Vrednost odkupljenega lesa: je obračunana vrednost prevzetega lesa po odkupni ceni na kamionski cesti. Stroški organizacije v zvezi s prevzemom, prevozom do skladišča, hrambo ali uskladiščenjem ne spadajo v vrednost odkupljenega blaga. Vrednost blaga ne vključuje DDV. Podatki se zbirajo mesečno in so koristen pripomoček pri spremljanju trendov gibanja odkupnih cen in orientacijskih cen za skupine sortimentov (hlodovina , les slabše kakovosti, les za kurjavo). Podatke o doseženih odkupnih cenah in količinah odkupa poročajo gozdarska podjetja, kmetijsko-gozdarske zadruge in druge organizacije, ki odkupujejo les iz gozdov v zasebni lasti.

 

PRIKAZ CELOTNE VSEBINE

Skladiščenje lesa pri sanaciji velikih poškodb

Sorodne novice:

Odkupne cene gozdno lesnih sortimentov - jesen 2017

Med 4. in 24. 10. 2017 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvedli spletno anketo namenjeno zbiranju odkupnih cen gozdno lesnih sortimentov (GLS). Podatke je posredovalo 26 podjetij, ki se ukvarjajo z odkupom gozdno lesnih sortimentov.

Nova pravila o merjenju in razvrščanju

V Uradnem listu RS, št. 30/2017, je bil objavljen Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije, ki začne veljati s 1. 7. 2017. Pravilnik opredeljuje način merjenja in razvrščanja po dimenzijah, kakovosti in namenu rabe gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije za namen njihove prodaje. Velja le za les iz državnih gozdov in ne posega na trg z lesom iz zasebnih gozdov.