SPOMLADANSKA AKTIVNOST OSMEROZOBEGA SMREKOVEGA LUBADARJA

Spomladi je daljšanje svetlega dela dneva in naraščanje temperatur zraka ključno, da se organizmi, ki so zimo preživeli v fazi mirovanja, ponovno aktivirajo in nadaljujejo svoj življenjski ciklus. Eden takšnih organizmov je tudi podlubnik osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus), ki se pojavlja na smreki in predstavlja enega največjih škodljivcev v gozdovih pri nas in širše v Evropi. Pozno jeseni, ko temperature padejo in se svetli del dneva skrajša, osmerozobi smrekov lubadar preide v fazo mirovanja v skorji gostitelja. Prezimuje lahko na kateri koli razvojni stopnji, a najpogosteje kot hrošč ali kot ličinka. Na kateri razvojni stopnji bodo osebki prezimovali, je odvisno od razmer v okolju, ki določajo, do katere stopnje se bodo osebki lahko razvili preden bodo nastopili neugodni pogoji, ki bodo sprožili prehod v mirovanje. Za osmerozobega smrekovega lubadarja je značilno, da določen delež hroščev prezimuje tudi v rastlinskem opadu na gozdnih tleh. Čeprav se v stanju mirovanja močno upočasnijo vsi fiziološki procesi, pa v telesu vendarle potekajo minimalni življenjski procesi, ki telo vzdržujejo pri življenju in omogočajo, da se razvoj pozimi v resnici ne ustavi popolnoma. Prehod osebkov osmerozobega smrekovega lubadarja iz zimske otrplosti omogoči segrevanje ozračja in dvig temperature nad 5 °C, normalna aktivnost osebkov pa se začne pri temperaturah 10-15 °C. Ko se iz prezimelih osebkov razvijejo odrasli hrošči Ips typographus, ti po zrelostnem hranjenju, ki glede na pogoje v okolju lahko traja nekaj dni ali nekaj tednov, zapustijo gostitelja in naselijo novo drevo, kjer zasnujejo prvo generacijo hroščev Ips typographus.

Rojenje

Hrošči osmerozobega smrekovega lubadarja lahko letijo, ko temperatura zraka v senci preseže 16 °C. Rojenje (množično letanje spolno zrelih hroščev) prezimelih hroščev je mogoče, ko temperatura zraka v senci doseže 16-18 °C. V Sloveniji razmere, ugodne za letanje hroščev osmerozobega smrekovega lubadarja, ki so uspešno prezimili, nastopijo v začetku aprila, rojenje pa se navadno začne v drugi polovici aprila. Rojenje osmerozobega smrekovega lubadarja je najbolj intenzivno, ko temperatura zraka preseže 19 °C. V naših razmerah rojenje prezimelih hroščev doseže višek nekje v prvi polovici maja. Rojenje preneha približno do sredine junija. Tako kot nizke temperature, letenje hroščev Ips typographus zavirajo tudi temperature nad 30 °C. Za ta letni čas so značilna pogosta nihanja temperature in temperatura neredko pade pod prag za rojenje, zaradi česar večkrat pride do prekinitev rojenja. Celotno obdobje spomladanskega oz. prvega rojenja osmerozobega smrekovega lubadarja traja en mesec in več.

Prvi napad

Ko hrošči izletijo iz prezimovališča, poiščejo ustreznega gostitelja. Da lahko roječi hrošči uspešno napadejo drevo, mora biti tri dni zapored temperatura zraka višja od minimalne, ki je potrebna za letenje hroščev (16 °C). Prvi napad se običajno zgodi v roku nekaj dni po tem, ko je rojenje hroščev najbolj intenzivno (višek spomladanskega rojenja), nekje sredi maja. Da je drevo polno naseljeno, traja različno dolgo, lahko tudi več tednov. Posledica tega je, da samice, ki gostitelja naselijo kasneje, kasneje tudi zaležejo jajčeca. Iz tega sledi, da so v posameznem, z osmerozobim smrekovim lubadarjem naseljenem drevesu, prisotni osebki različnih razvojnih stopenj in hrošči prve generacije, ki se bodo izlegli, bodo drevo zapustili eni prej kot drugi. Ko prezimeli hrošči najdejo ustrezno gostiteljsko drevo, na njem poiščejo spolnega partnerja, primernega za parjenje, se parijo in oplojene samice začnejo z odlaganjem jajčec.

Odlaganje jajčec

Samica osmerozobega smrekovega lubadarja lahko jajčeca odlaga v temperaturnem območju 12-33 °C, optimalna temperatura za ovipozicijo pa je 29-30 °C. V temperaturnem območju 20-30 °C oplojena samica začne z odlaganjem jajčec po približno enem dnevu, zaleganje pa traja približno 5 dni. Ko odloži določeno število jajčec prve generacije, samica ovipozicijo prekine in se začne intenzivno hraniti (regeneracijsko hranjenje, pri katerem nastajajo sterilni hodniki), s čimer omogoči dozorevajne preostalih jajčec in pridobi energijo za nadaljnje zaleganje. Regeneracijsko hranjenje traja nekaj dni, čemur sledi ponovna kopulacija in nadaljevanje odlaganja jajčec, ki so zasnova za t.i. sestrsko generacijo. Samica osmerozobega smrekovega lubadarja lahko v svoji življenjski dobi poleg ene čiste generacije zaleže do tri sestrski generacije. Hrošči prezimele starševske generacije lahko drevo po določenem času zapustijo in za zaleganje sestrske generacije poiščejo drugega gostitelja. Običajno začnejo starševski hrošči drevo zapuščati približno 3-4 tedne po prvem napadu, izletanje pa je najbolj intenzivno, ko je prva generacija osmerozobega smrekovega lubadarja v pozni fazi stadija ličinke. Odlaganje jajčec pri osmerozobem smrekovem lubadarju traja več tednov.

Razvoj v skorji

Na razvoj osmerozobega smrekovega lubadarja v skorji pomembno vpliva temperatura, in sicer je pri višjih temperaturah razvoj od jajčeca do odraslega hrošča hitrejši. Razvoj osebkov Ips typographus je optimalen pri 29-30 °C. Razvoj osebkov osmerozobega smrekovega lubadarja od jajčeca do izleganja odraslega hrošča (jajčece + ličinka + buba) v povprečnih razmerah v naravi traja 8-10 tednov (56-70 dni). Hrošč, ki se izleže, pa se, preden zapusti gostitelja, še nekaj časa zrelostno prehranjuje, da spolno dozori in lahko leti. Zrelostno prehranjevanje, ki je med drugim odvisno od vremenskih razmer in kvalitete floema, pri Ips typographus traja od nekaj dni do nekaj tednov.


Trajanje razvoja jajčeca

Pri konstantni temperaturi (kar je mogoče zagotoviti samo v laboratorijskih pogojih!) med 15 in 30 °C razvoj jajčeca osmerozobega smrekovega lubadarja traja od 11 dni (15 °C) do 3 dni (30 °C).


Trajanje razvoja ličinke

Pri konstantni temperaturi (kar je mogoče zagotoviti samo v laboratorijskih pogojih!) med 15 in 30 °C razvoj ličinke osmerozobega smrekovega lubadarja traja od 30 dni (15 °C) do 11 dni (30 °C).


Trajanje razvoja bube

Pri konstantni temperaturi (kar je mogoče zagotoviti samo v laboratorijskih pogojih!) med 15 in 30 °C razvoj bube osmerozobega smrekovega lubadarja traja od 11 dni (15 °C) do 2 dni (30 °C).


Trajanje razvoja novo izleglega hrošča (preden izleti)

Pri konstantni temperaturi (kar je mogoče zagotoviti samo v laboratorijskih pogojih!) med 20 in 30 °C zrelostno hranjenje novo izleglega hrošča osmerozobega smrekovega lubadarja traja od 17 dni (20 °C) do 11 dni (30 °C).

Trajanje od izleta do novega rojenja

Rojenje osebkov prve generacije traja od sredine julija do sredine avgusta, višek pa doseže nekje konec julija. Hrošči osmerozobega smrekovega lubadarja poleg čiste generacije običajno ustvarijo tudi eno ali več sestrskih generacij (1-3). Pri tem lahko hrošči obeh spolov zapustijo drevo in letijo na novega gostitelja, kjer se ponovi ciklus iskanja partnerja, parjenja in ovipozicije. Izletanje starševskih hroščev neredko sovpada z izletanjem hroščev filialne generacije. Osmerozobi smrekov lubadar tako roji preko celega leta. Pri nas se pojavita dve kulminaciji, in sicer sredi maja (višek rojenja prezimelih hroščev) in konec julija (višek rojenja hroščev prve generacije).



dr. Andreja Kavčič (Oddelek za varstvo gozdov)
mag. Mitja Piškur (Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko)

Gozdarski inštitut Slovenije



Za več informacij se obrnite na avtorico prek emaila (andreja.kavcic@gozdis.si).