Tako kot so raznovrstni slovenski gozdovi, so raznovrstna tudi naša pričakovanja, potrebe in želje do njih

V večini evropskih držav je odnos ljudi do dobrin in storitev gozda podrobno opisan v nacionalnih gozdnih programih. To so pomembni strateški dokumenti, ki morajo nastati z dobro zasnovanim komunikacijskim načrtom, v katerem je ključna organizacija participacijskega procesa. Skozi takšen proces imata laična in strokovna javnost možnost izraziti svoja pričakovanja o gozdu in gozdarstvu. V Sloveniji je bila pred enajstimi leti v Državnem zboru sprejeta Resolucija o naci- onalnem gozdnem programu. Od takrat se je v naših gozdovi veliko spremenilo, predvsem so ga zaznamovale številne ujme in reorganizacija gozdno-lesne verige. Spremenil se je odnos ljudi do gozda, pa tudi odnos lastnikov gozdov do njihove lastnine. V tej številki preberite o pričakovanjih Slovencev glede rekreacijske vloge gozda in o prostem dostopu oz. vstopu v gozd. S prostim dostopom v gozd se je strinjalo 83 % anketirancev, se je pa delež tistih, ki se s tem ne strinjajo, večal, če so živeli na podeželju in če so bili večji lastniki gozdov. Lastniki z več kot šestimi hektarji gozda so pogosteje nasprotovali prostemu dostopu v njihove gozdove, kot pa se s tem strinjali. Zanimivo bi bilo poznati njihove razloge. Ali gre zgolj za dru- gačno dojemanje lastnine ali pa se z velikostjo gozdne posesti povečujejo konfliktne situacije med različnimi uporabniki gozda?

 

Ne spreminja pa se samo odnos do gozda, ampak tudi naša vpetost v globalne tokove. Raziskovalci opozarjajo, da je skupaj z globalno trgovino in selitvami ljudi tudi vse pogostejši vnos živalskih in rastlinskih vrst na zanje nova območja. Proces ni nov, je pa v zadnjih letih postal bistveno intenzivnejši zaradi vse hitrejših možno- sti transporta. Ti tujerodni organizmi pogosto nimajo naravnih sovražnikov in se zato lahko precej hitro širijo ter tako spreminjajo naravno ravnovesje. Raziskovalci ocenjujejo, da je v prihodnosti njihov vpliv na naše gozdove neizogiben, omiliti ga je mogoče le z vzdrževanjem vrstno pestrega in vitalnega gozda.

 

Pred vami je zadnja številka revije Gozdarskega vestnika v letu 2018. Naslednje leto bo revija dopolnila 77 let. Ob tej priložnosti se v imenu uredniškega odbora zahvaljujem vsem podpornikom revije: bralcem, avtorjem, recenzentom in vsem organizacijam, ki poleg naročnikov revijo tudi finančno podpirate. Trudili se bomo, da boste tudi v prihajajočem letu lahko brali o številnih novih strokovnih in tudi znanstvenih odkritjih na gozdarsko-lesarskem področju in da boste lahko preko Vestnika svoje novo znanje delili s kolegi, kar je tudi glavni namen naše skupne gozdarske revije – izmenjava oz. širjenje idej o različnih strokovnih vsebinah, oza- veščanje javnosti o pomenu gozda in gozdarstva ter našim zanamcem opisati čas in dogodke, ki so vplivali na naše odločitve.



Kazalo vsebine s povezavami do nekaterih člankov si lahko že danes ogledate na povezavi: tukaj.

Iz tokratne številke Gozdarskega Vestnika smo za vas izbrali:

Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove : nacionalna javnomnenjska raziskava

Anže Japelj1, Špela Planinšek2 Izvleček: Japelj, A., Planinšek, Š.: ; Gozdarski vestnik, 76/2018, št. 10. V slovenščini z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 18. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. Z javnomnenjsko poizvedbo na nacionalni ravni s...

Dr. Mitja SKUDNIK, urednik Gozdarskega Vestnika