Vloga gozda in gozdarjev pri pravičnem prehodu v zeleno prihodnost

V V poletnih mesecih so številne naslovnice v različnih časopisih govorile o pona- stavitvi obstoječega družbenega sistema in o njegovih spremembah, ki so nujne za boljšo prihodnost bodočih generacij. Večino razmišljanj so sprožili mladi, ki so s protesti želeli pokazati, da se ne strinjajo s trenutnim družbenim sistemom in ukrepi politikov. Njihovo sporočilo je jasno: od posameznikov na ključnih položajih (politika, gospodarstvo, NGO ...) zahtevajo, da prenehajo samo razpravljati o težavah in njihovem obsegu, temveč da začnejo resno upoštevati dognanja znanosti in ukrepati.

 

Mladi zahtevajo »pravičen prehod v zeleno prihodnost«. Pomemben in nepogrešljiv del zelene prihodnosti so tudi gozdovi. Gozdarji preko načrtnega gospodarje- nja z gozdom lahko pomembno vplivamo na pomembna področja, kot so npr. obnovljivi viri energije, energetsko varčne in trajnostne gradnje, ohranjanje biotske pestrosti, habitatov, vodnh virov in nenazadnje tudi na krogotok ogljika. Gozdarji razumemo kompleksnost gozdnih ekosistemov, tempo njihovega odzivanja na okoljske spremembe ter pomen pri blažitvi nezaželenih vplivov podnebnih sprememb. Gozd je sistem, ki se počasi spreminja in prilagaja. V prav nasprotnem tempu pa se spreminjajo okoljske in družbene razmere, za katere moramo postati gozdarji, skupaj z lastniki gozdov, bolj dojemljivi in jih na sprejemljiv način vključiti v sisteme načrtovanja in upravljanja z gozdovi. Pri tem je nujna aktivna vključenost lastnkov gozdov, ki so izvajalci načrtovanega in brez njihovega vključevanja oz. upoštevanja ostajajo stvari samo na papirju, družba in gozdovi pa čutijo posledice. V zadnjem času nekatere posledice nego- spodarjenja z gozdovi postajajo vse jasnejše, npr. gradacije podlubnikov zaradi zasmrečenih gozdov in vse toplejših ter suhih poletij. Druge, manj izpostavljene pa so npr. zastarani gozdovi, neizvajanje redne sečnje, neizvajanje nege itn., kar vse vpliva na dostopnost lesa na trgu in njegovo kakovost. Seveda pa slabosti ne smejo popolnoma zasenčiti vseh svetlih strani, ki kažejo v pravo smer na poti prehoda v zeleno prihodnost. Ostajamo ena redkih držav z dolgo tradicijo sonaravnega gospodarjenja z gozdom ter posledično z velikim deležem biotsko pestrih območij, vključenih v Naturo 2000. Povečuje se zavest o pomenu gozdov in njihovem ohranjanju, prav tako tudi o pomenu lesa kot lokalni, trajnostni in obnovljivi surovini.

Pred vami je številka s krajšim delom poljudne vsebine in obsežnejšimi znan- stveno-strokovnimi razpravami. Dve od njih na nek način ponujata ponastavitev obstoječih ustaljenih načinov dela in razmišljanja. Sami moramo biti sposobni samorefleksije in oceniti, katere ideje so za družbo ugodne in katere ne. Pri razmišljanju o njih pa moramo paziti, da jih ne zavržemo zaradi strahu pred spremembami, pač pa le iz prepričanja, da obstajajo boljše rešitve od predlaganih. Skupni imenovalec vseh sprejetih odločitev pa naj bo težnja k izboljšanju oz. optimizaciji aktualnih načinov dela in upravljanja z gozdovi.



Kazalo vsebine s povezavami do nekaterih člankov si lahko že danes ogledate na povezavi: tukaj.

Iz tokratne številke Gozdarskega Vestnika smo za vas izbrali:

Ob rob delavnici Problematika podlubnikov – iskanje operativnih rešitev

Aleš Kadunc1, Andrej Avsenek2, Marko Matjašič3 Izvleček: Kadunc, A., Avsenek, A., Matjašič, M.: ; Gozdarski vestnik, 77/2019, št. 7–8. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 2. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. Na Zgornjem Gorenjskem že nek...

dr. Mitja SKUDNIK, dr.Polona HAFNER