Vpliv rabe biomase v zavarovanih območjih

Območje regionalnega parka Škocjanske jame je eno izmed pilotnih območij projekta ForBioEnergy, v katerem tudi izvajamo različne projektne aktivnosti. Namen projekta ForBioEnergy je spodbuditi rabo lesne biomase v sredozemskih zavarovanih območjih in vzpostaviti gozdno-lesno-predelovalno verigo na lokalni ravni in s tem prispevati k razvoju podeželja na zavarovanih območjih. Ker se zavedamo pomembnosti ohranjanja narave je pomembno poudariti, da projekt načrtuje izvajanje vseh aktivnosti v skladu z načeli trajnostnega in sonaravnega gospodarjenja z gozdom. Zato smo v sklopu projekta ocenili kakšen vpliv ima povečana raba in pridobivanje biomase na naše pilotno območje (vplivno območje Parka Škocjanske jame). Znotraj tega območja smo ocenili kakšen vpliv bi lahko imelo pridobivanje lesne biomase iz gozda na različne gozdne habitate in zavarovane živalske vrste. Osredotočili smo se na habitatne tipe zavarovane po Natura 2000: bukovi gozdovi (Luzulo-Fagetum), ilirski bukovi gozdovi (Aremonio-Fagion) in kisloljubni smrekovi gozdovi (Vaccinio-Piceetea) ter na habitate, ki niso zavarovani, so pa pomembni ker predstavljajo večje površine: hrastovi in bukovi panjevci ter nasadi črnega bora.

Ocenili smo, da ima sečnja z motorno žago manjši in kratkotrajnejši vpliv na gozdni sestoj v primerjavi s strojno sečnjo. Podobno smo ugotovili tudi za spravilo, ki ima že v osnovi večji in dolgotrajnejši vpliv na gozdni sestoj, saj so poškodbe na gozdnih tleh in drevju večje, prav tako je večja poškodovanost pomladka in večja možnost vnosa invazivnih vrst.

Sama izdelava sekancev nima večjega vpliva na gozdni sestoj, saj se v večini primerov sekalnik nahaja na gozdni cesti ali na skladišču. Večji vpliv na sestoj in na nekatere živalske vrste ima lahko iznos sečnih ostankov in s tem hranil iz gozda. Še posebej so občutljivi sestoji na kraških tleh, kjer so tla že v osnovi revnejša, zato je pomembno da v takšnih sestojih sečne ostanke ohranjamo v največji možni meri in s tem prispevamo k nastanku prsti in varovanju tal.

Zato smo se odločili, da se bomo v okviru projekta ForBioEnergy osredotočili predvsem na pridobivanje lesne biomase iz stabilnejših bukovih gozdov in površin v zaraščanju. S tem bomo prispevali tudi k ohranjanju travišč in varovanju zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst vezanih na travišča.





Kristina Sever, Gozdarski inštitut Slovenije


Za več informacij se obrnite na avtorico prek emaila (kristina.sever@gozdis.si).