Vzpostavitev prenosa znanja o gozdu med raziskovalci, praktiki in drugimi interesnimi skupinami

V prvi izdaji Gozdarskega vestnika leta 1938 je uredništvo poleg uvodnika inž. Antona Šivica zapisalo tudi namen vestnika: »Potreba po gozdarski izobrazbi je postala že zelo nujna. Kakor v drugih gospodarskih panogah, tako tudi v gozdarstvu ne zadostuje več znanje, ki smo si ga sami izkustveno pridobili ali ki so nam ga posredovali naši očetje. Vsi, ki s svojim delom oblikujemo naše gozdove in vplivamo na njihov razvoj ali se posvečamo teoretično gozdarski stroki, moramo svoje strokovno znanje neprestano poglabljati in izpopolnjevati. Vendar pa v današnji dobi udejstvitvi tega smotra ne zadoščajo več samo razgovori, predavanja: članki, raztreseni po raznih listih in časopisih, letaki, tečaji in šole: v polni meri marveč lahko ustreza tej potrebi le strokovni časopis, ki bo sproti kritično obravnaval vsa aktualna gozdarska vprašanja in zbiral ter objavljal vse potrebne empirične strokovne izsledke«*

 

Kljub vse hitrejšim družbenim in naravnim spremembam, ki kar kličejo po odgovorih na številna domača aktualna gozdarska vprašanja, se v uredništvu ves čas srečujemo s pomanjkanjem znanstvenih in strokovnih prispevkov. Težave se pojavljajo že vrsto let, saj se nenehno soočamo z dejstvom, da v praksi delujoči gozdarski strokovnjaki, z nekaterimi izjemami, le redko pripravijo kakšen prispevek za objavo. Drugi pomemben dejavnik, ki vpliva na pomanjkanje prispevkov, pa je boj raziskovalcev za točke po pravilih ARRS, ki precej višje vrednotijo objave raziskav v mednarodnih znanstvenih in strokovnih revijah kot pa v domačih. Raziskave se tako bolj osredotočajo na globalno zanimiva vprašanja, domače vsebine pa so vse pogosteje potisnjene ob stran.

Ker informacije o rezultatih, objavljenih v mednarodnih revijah, pogosto ne pridejo do domačih gozdarskih praktikov, smo se v uredništvu odločili, da uvedemo rubriko Iz tujih tiskov. Njen glavni namen je ozaveščati naše bralce o pomembnih raziskavah domačih avtorjev. V uredništvu bomo tako naredili izbor v tujih revijah objavljenih znanstvenih prispevkov v minulem letu in v vsaki številki predstavili dva povzetka.

 

Gozdarski vestnik je tudi več kot primeren medij za promocijo diplomskih in magistrskih nalog, ki jih je bilo v letu 2018 napisanih kar 47 in le na prste ene roke lahko preštejemo tiste študente in njihove mentorje, ki so naredili še en korak naprej in vsebino povzeli ter jo v obliki prispevka predstavili širši gozdarski javnosti. V uredništvu smo prepričani, da se študentje v svojih nalogah poglabljajo v vsebine, ki so zelo pomembne za gozdarsko prakso. Veseli smo pobude GG Bled, kjer so za vzpodbuditev sodelovanja študentov z gospodarstvom in domačo strokovno revijo ponudili nagrado v obliki plačila letne naročnine na revijo Gozdarski vestnik. V uredništvu smo vsem zainteresiranim študentom na voljo za dodatne informacije.



Kazalo vsebine s povezavami do nekaterih člankov si lahko že danes ogledate na povezavi: tukaj.

Iz tokratne številke Gozdarskega Vestnika smo za vas izbrali:

Analiza strokovnega ocenjevanja poškodovanosti gozdnih tal

Anton Poje1, Matevž Mihelič2, Vasja Leban3 Izvleček: Poje, A., Mihelič, M., Leban, V.: ; Gozdarski vestnik, 78/2019, št. 1. V slovenščini z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 25. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. Varovanje in ohranjanje gozdnih tal je pomembno merilo trajnostnega gospodarjenja ...

Dr. Mitja SKUDNIK, urednik Gozdarskega Vestnika (avtor fotografije: Milan Kobal)