Analiza uvoza lesnih peletov v Slovenijo za leta 2016, 2017 in 2018

Analiza podatkov za leto 2016 (podatki pridobljeni iz podatkovnega portala SI-STAT, ki ga vodi SURS)

V letu 2016 je bilo v Slovenijo uvoženih skupno 205.000 ton lesnih peletov, večinoma (82 %) iz Romunije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Avstrije (Slika 1). Pri uvozu lesnih peletov v Slovenijo leta 2016 je s 40 % prevladovala Romunija, saj je neto masa uvoženih peletov iz te države znašala 83.000 ton (Slika 5). Z 18 % oz. 36.000 t sledi Bosna in Hercegovina, 14 % oz. 28.000 t peletov smo uvozili iz sosednje Hrvaške, iz sosednje Avstrije pa 20.000 t, kar znaša 10 %. Uvoznice peletov v Slovenijo so bile še Italija, Srbija, Ukrajina, ki skupaj predstavljajo dobrih 10 % uvoza glede na količino, ostale države v grafikonu pa predstavljajo majhen delež (vsaka po okrog 1 %) v strukturi uvoza pelet v Slovenijo v 2016. Vse države prikazane v Sliki 1 predstavljajo 99,5 % skupnega uvoza peletov v Slovenijo za leto 2016.

Slika 1: Delež uvoza lesnih peletov v Slovenijo glede na neto maso po državah za leto 2016

Analiza podatkov za leto 2017 (podatki pridobljeni iz podatkovnega portala SI-STAT, ki ga vodi SURS)

V letu 2017 je bilo v Slovenijo uvoženih skupno 181.000 ton lesnih peletov, večinoma (80 %) iz Romunije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Italije (Slika 2). Pri uvozu lesnih peletov v Slovenijo leta 2017 je z 38 % prevladovala Romunija, saj je neto masa uvoženih peletov iz te države znašala 68.000 ton (Slika 5). S 15 % oz. 27.000 t sledi Avstrija, 14 % oz. 25.000 t peletov smo uvozili iz Bosne in Hercegovine, iz sosednje Hrvaške 15.000 t oz. 8 %, iz sosednje Italije pa 10.000 t, kar znaša 6 %. Uvoznice peletov v Slovenijo v letu 2017 so bile še Ukrajina, Nemčija, Belorusija, Ruska federacija, ki skupaj predstavljajo dobrih 16 % uvoza glede na količino, ostale države v grafikonu pa predstavljajo majhen delež (vsaka po okrog 1 %) v strukturi uvoza pelet v Slovenijo v 2017. Vse države prikazane v Sliki 2 predstavljajo 99,7 % skupnega uvoza peletov v Slovenijo za leto 2017.

Slika 2: Delež uvoza lesnih peletov v Slovenijo glede na neto maso po državah za leto 2017

Analiza podatkov za leto 2018 (podatki delno pridobljeni iz podatkovnega portala SI-STAT, delno iz podatkovne baze EUROSTAT)

 Zaradi začasnih podatkov o zunanji trgovini na Statističnem uradu RS, je za leto 2018 podana le ocena uvoza lesnih peletov v Slovenijo. Namreč trenutno so na SI-STAT portalu dostopni podatki uvoza lesnih peletov od januarja do novembra 2018, decemberski podatek še manjka. Zato je ocena decemberskega uvoza modelno izračunana iz EUROSTAT podatkov, kjer vodijo zunanjo trgovino po posameznih mesecih, ki pa je zaenkrat tudi še začasna, torej brez podatkov za december.

Glede na ocenjene vrednosti uvoza peletov, je bilo v letu 2018 v Slovenijo uvoženih skupno 222.000 ton. Prevladujoče države pri uvozu so Romunija, Bosna in Hercegovina, Avstrija in Ukrajina. Te države skupaj predstavljajo 62 % celotnega uvoza peletov v Slovenijo glede na količino (Slika 3). Iz Romunije smo uvozili 56.000 t peletov, iz Bosne in Hercegovine 30.000 t peletov, iz sosednje Avstrije 29.000 t, iz Ukrajine pa 21.000 t peletov (Slika 5). Z ne tako majhnimi količinami jim sledijo še druge države in sicer Hrvaška z 19.000 t oz. 8 %, Srbija s 15.000 t oz. 7 %, Belorusija s 14.000 t oz. 6 %, podobne količine in delež ima tudi Ruska federacija, sledita Italija in Nemčija. Vse države prikazane v Sliki 3 predstavljajo 99,4 % skupnega uvoza peletov v Slovenijo za leto 2018.  

Slika 3: Ocenjen delež uvoza lesnih peletov v Slovenijo glede na neto maso po državah za leto 2018 (vir podatkov za jan – nov 2018 je SI-STAT, vir podatkov za modelni izračun za dec 2018 je EUROSTAT)

Primerjava uvoza lesnih peletov v Slovenijo v obdobju 2016 – 2018 (zaradi začasnih podatkov za leto 2018 na podatkovnem portalu SI-STAT, so za to leto narejeni modelni izračuni s pomočjo podatkov o zunanji trgovini iz EUROSTAT podatkovnih baz)

V letu 2016 je neto masa uvoza lesnih peletov v našo državo znašala 205.000 t (Slika 4). V letu 2017 se je količina uvoza zmanjšala za slabih 12 %, v letu 2018 pa v primerjavi z letom 2017 povečala za slabih 23 % in znašala 222.000 t.

Slika 4: Uvoz lesnih peletov v Slovenijo v letih 2016, 2017 in 2018


Zanimiva je primerjava količine uvoza lesnih peletov v Slovenijo v zadnjih treh letih in sicer glede na strukturo po državah. V letu 2016 so v uvozu krepko prevladovale le tri države (Romunija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška), v letu 2017 se je delež pri vseh teh treh državah nekoliko znižal, povečal pa se je pri Avstriji, ki je bila tako v letu 2017 druga največja izvoznica peletov v Slovenijo glede na količino, takoj za Romunijo . Tudi pri nekaterih drugih državah so se v letu 2017 količine izvoza peletov v Slovenijo zvišale v primerjavi z 2016 še posebej pri Ukrajini, Nemčiji, Belorusiji ter Ruski federaciji. V primerjavi med leti 2016/2017 se je relativno gledano najbolj zmanjšal uvoz peletov v Slovenijo iz Srbije.

Enako kot za leto 2017, velja tudi za leto 2018, da uvoz peletov iz Romunije v Slovenijo pada in v letu 2018 ta država predstavlja le še 25 % glede na celotni količinski uvoz peletov v Slovenijo. Kar pa je še vedno dovolj, da ostaja največja uvoznica peletov na naš trg. Uvoz peletov iz Bosne in Hercegovine ter Hrvaške v 2018 se je v primerjavi z letom 2017 spet nekoliko povečal, a je še vedno manjši od količin v 2016. V letu 2018 se je v primerjavi z 2017 močno povečal uvoz peletov iz Srbije in Ukrajine, ki skupaj predstavljata že 16 % celotne uvožene količine lesnih peletov v Slovenijo. Najbolj konstanten uvoz peletov na naš trg v obdobju 2016 – 2018 pa je iz Italije.

Slika 5: Primerjava absolutnih količin uvoza lesnih peletov v Slovenijo po državah v obdobju 2016 – 2018


Špela Ščap
Gozdarski inštitut Slovenije

Za več informacij se obrnite na avtorico prek elektronske pošte spela.scap@gozdis.si.

Sorodne novice:

Aktualne cene sečnje in spravila - POMLAD 2018

Ob koncu marca smo ponovno izvedli zbiranje cen sečnje in spravila lesa in sicer ločeno za sečnjo z motorno žago in traktorsko spravilo ter za strojno sečnjo in spravilo. Tokrat je podatke posredovalo kar 19 poslovnih subjektov, ki se ukvarjajo s sečnjo ...

Rekordna prodaja na 12. licitaciji visokokakovostne hlodovine

Organizatorji Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline v sodelovanju z Zvezo lastnikov gozdov in Zavodom za gozdove Slovenije so uspešno izpeljali že 12. licitacijo lesa v Slovenj Gradcu. Tokratna licitacija je bila v celoti v znamenju rekordov. Poleg rekordne količine, so letos rekordne tudi cene, saj ...

Nova pravila o merjenju in razvrščanju

V Uradnem listu RS, št. 30/2017, je bil objavljen Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije, ki začne veljati s 1. 7. 2017. Pravilnik opredeljuje način merjenja in razvrščanja po dimenzijah, kakovosti in namenu rabe gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije za namen njihove prodaje. Velja le za les iz državnih gozdov in ne posega na trg z lesom iz zasebnih gozdov.

Sorodne vsebine:


Cene gozdarskih storitev

V Sloveniji se je v zadnjih letih intenzivno razvija trg gozdarskih storitev, kar je posledica predvsem povečanih potreb po izvajalcih gozdarskih del na račun ujm, ki so poškodovale naše gozdove v zadnjem desetletju. Z razvojem ponudbe pa se povečuje tudi zanimanje za spremljanje cen. Cene gozdarskih storitev so odvisne predvsem od terenskih in sestojnih razmer, kar vpliva na širok razpon cen. Že v začetku leta 2016 je bilo gozdarskim strokovnjakom in drugi interesni javnosti na Izzivih gozdne tehnike predstavljena ideja zbiranja cen storitev, hkrati pa je bila med udeleženci opravljena tudi anonimna anketa. Iz analize ankete je bilo razvidno, da je spremljanje cen zaželeno, saj je več kot 80 % sodelujočih v anketi ocenilo, da bi spremljanje cen storitev v gozdarstvu pomembno oziroma zelo pomembno prispevalo k večji transparentnosti trga.

 

PRIKAZ CELOTNE VSEBINE


Cene okroglega lesa

Statistični urad RS (v nadaljevanju SURS) mesečno spremlja odkupne cene in jih objavlja na spletnem portalu SI-STAT. V metodoloških pojasnilih SURS je opisan celoten sistem za odkupne cene GLS v zasebnih gozdovih. Enote opazovanja so gozdarska podjetja, kmetijsko-gozdarske zadruge in druge organizacije, ki odkupujejo les iz gozdov v zasebni lasti. V odkup lesa je zajet odkup, ki poteka neposredno od zasebnih lastnikov preko pooblaščenih organizacij. Zajetih je približno 50 poročevalskih enot. Vrednost odkupljenega lesa: je obračunana vrednost prevzetega lesa po odkupni ceni na kamionski cesti. Stroški organizacije v zvezi s prevzemom, prevozom do skladišča, hrambo ali uskladiščenjem ne spadajo v vrednost odkupljenega blaga. Vrednost blaga ne vključuje DDV. Podatki se zbirajo mesečno in so koristen pripomoček pri spremljanju trendov gibanja odkupnih cen in orientacijskih cen za skupine sortimentov (hlodovina , les slabše kakovosti, les za kurjavo). Podatke o doseženih odkupnih cenah in količinah odkupa poročajo gozdarska podjetja, kmetijsko-gozdarske zadruge in druge organizacije, ki odkupujejo les iz gozdov v zasebni lasti.

 

PRIKAZ CELOTNE VSEBINE


Oblike in način prodaje lesa

Okrogli les lahko prodajamo na panju ali kot izdelane gozdne lesne sortimente. Pri prodaji lesa na panju je predmet prodaje odkazano stoječe drevje ali izjemoma celoten sestoj. Pri prodaji lesa na panju se kupoprodajna pogodba sklepa pred posekom drevja, kupnina se določa za enoto pričakovanih sortimentov, posek in spravilo lesa opravi kupec na svoj račun, pred prodajo je treba točno oceniti količino in sortimentacijo drevja, ki je označeno za posek. Za prodajo lesa na panju je potrebno predhodno označiti drevje za posek in predvideti potrebne tehnične omejitve pri pridobivanju.

 

PRIKAZ CELOTNE VSEBINE