Kmetijska in gozdarska vozila v cestnem prometu ter predpisi

Prodaja, registracija in tehnični pregledi

Za izboljšanje varnosti, predvsem pa zmanjšanje števila nezgod pri uporabi kmetijskih in gozdarskih vozil je potrebno s predpisi urediti celotno področje uporabe teh vozi. V tem prispevku obravnavamo evropske in slovenske predpise, ki urejajo pogoje za udeležbo teh vozil v cestnem prometu in sicer s področja dajanja na trg oz. ugotavljanja skladnosti (»homologacije«), registracije in tehničnih pregledov vozil.

 

Dajanje vozil na trg

Predpisi Evropske unije (EU) določajo, da se smejo dajati na trg (prodajati), le tisti proizvodi, ki izpolnjujejo vse za posamezno vrsto vozil predpisane homologacijske zahteve (predpise, standarde). Le tako je lahko mogoče pričakovati, da bo uporabnik ob nakupu prejel proizvod (traktor, priklopnik, priključek, opremo itn.), ki zanj in ostale uporabnike ter okolico ob pravilni uporabi ne bo predstavljal tveganja za njegovo varnost in zdravje. Za izpolnjevanje varnostnih zahtev je odgovoren poslovni subjekt, ki proizvod daje na trg. To je proizvajalec, če se ta nahaja na območju EU, oz. njegov zastopnik, če se proizvajalec nahaja izven območja EU. Obravnavano tematiko obravnava več predpisov EU. Ti se v posameznih državah članicah uporabljajo neposredno (EU uredbe), druge pa so države članice dolžne prenesti s svojo nacionalno zakonodajo (EU direktive). Od leta 2013 dalje za kmetijska in gozdarska vozila veljajo le uredbe EU, ki pa se sklicujejo tudi na mednarodne pravilnike UNECE in OECD kodekse.

Če pogledamo nekoliko širše, za pretežni del proizvodov (stroji, oprema, proizvodi široke potrošnje itn.) proizvajalec (oz. njegov zastopnik) sam zagotovi izpolnjevanje varnostnih zahtev in tega pred dajanjem proizvoda na trg ne preverja nobena neodvisna inštitucija ali državni organ. Proizvajalec izpolnjevanje varnostnih zahtev uporabniku (kupcu) pisno dokazuje, oz. ga s tem seznanja z »Izjavo o skladnosti«, ki je praviloma del navodil za uporabo, na proizvodu pa z oznako »CE«.
Za nekatere proizvode, pa je zakonodajalec (Evropski parlament, Evropska komisija in Svet EU) ocenil, da pri njihovi uporabi nastaja tako veliko varnostno tveganje, da ni dovolj, da se proizvajalec sam odloči katere predpise in standarde s področja varnosti in varovanja bo upošteval, pač pa je zanje natančno predpisal varnostne zahteve in določil, da mora izpolnjevanje le teh preveriti od proizvajalca neodvisna inštitucija. Poleg za nekatere proizvode, ki jih tu ne obravnavamo (npr. nekatere vrste žag), te strožje zahteve veljajo predvsem za vozila. Tudi za kmetijska in gozdarska vozila. Prodajalec kupcu izpolnjevanje varnostnih zahtev za vozila dokazuje s »Potrdilom o skladnosti vozila«, ki mu ga izroči v obliki posebnega predpisanega dokumenta.



Za vsa vozila, tudi za kmetijska in gozdarska, evropski predpisi zahtevajo ugotavljanje skladnosti vozila (»homologacijo«). Za izpolnjevanje predpisanih zahtev je odgovoren poslovni subjekt, ki vozilo daje na trg. To dokazuje s potrdilom o skladnosti vozila, ki ga ob prodaji izroči kupcu.


Uredba (EU) za kmetijska in gozdarska vozila

Vse zahteve za varnost in varovanje zdravja, ki jih morajo izpolnjevati kmetijska in gozdarska vozila pred dajanjem na trg (prodajo) predpisujejo krovna »Uredba (EU) št. 167/2013 o odobritvi in tržnem nadzoru kmetijskih in gozdarskih vozil« evropskega parlamenta in sveta z dne 5. 2. 2013 in na njeni osnovi izdane delegirane uredbe komisije EU, prav tako pa tudi Uredba parlamenta in sveta EU o emisijah škodljivih snovi v izpušnih plinih. Z navedenimi predpisi so predpisani tudi vsi postopki, ki na koncu privedejo do tega, da kupec ob nakupu vozila prejme potrdilo o skladnosti vozila, ki je tudi eden od pogojev za registracijo vozila, a o registraciji več v nadaljevanju.

Za vse navedene postopke se večinoma uporablja izraz »homologacija«. Potrdila o skladnosti vozila lahko izdajajo prodajalci (zastopniki proizvajalcev), če izpolnjujejo predpisane administrativne zahteve in se odločijo, da jih bodo izdajali za posamezne tipe vozil, ali pa jih posamično izdajo pooblaščene strokovne organizacije, na katere se obrnejo prodajalci ali pa tudi končni kupci, če sami opravijo nakup v drugi državi članici EU in so ob nakupu pridobili potrdilo o skladnosti vozila (tako imenovan COC) izdano v tej državi. Mimogrede: postopek pri uvozu vozil iz držav izven EU je precej zapleten in posamezen tovrsten uvoz končnim kupcem prej kot ne odsvetujemo. Kljub temu, da tega tu ne obravnavamo, pa naj vseeno omenimo, da je postopek pregleda vozila in njegovih dokumentov potreben tudi pri nakupu rabljenih kmetijskih vozil v drugih članicah EU. Dejansko gre za postopek identifikacije in ocene tehničnega stanja vozila pred prvo registracijo vozila v Sloveniji, izvajajo pa ga pooblaščene strokovne organizacije. Ta postopek se seveda izvede pod pogojem, da je bilo vozilo že prej v neki drugi državi članici homologirano, sicer pa je potrebno opraviti postopek posamične odobritve vozila, ki pa je še precej bolj kompliciran, saj zahteva dokazovanje skladnosti s predpisi. Nad postopki izdajanja potrdil o skladnosti vozila bdi in prodajalcem nudi tehnično, upravno in administrativno podporo Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, ki ima tudi zelo informativno spletno stran ( www.avp-rs.si).



Za traktorje in traktorske priklopnike je ugotavljanje skladnosti vozila (»homologacija«) predpisano od pristopa Slovenije k EU, za zamenljive vlečene stroje pri katerih »je razmerje med največjo tehnično dovoljeno skupno maso in maso neobremenjenega vozila enako ali večje od 3,0«, pa od 1.1.2016 naprej. To so trosilnik, nakladalni priklopnik, gozdarski traktorski priklopnik, cisterna itn.


Kaj morajo vedeti kmetje?

Navedeni postopki so pomembni za prodajalce, za kupce pa manj. Tudi podrobno poznavanje posameznih tehničnih zahteve uredb, ki so v končni fazi vidne kot konkretne rešitve na vozilih, so za končnega kupca manj pomembne. S potrdilom o skladnosti vozila dobi zagotovilo, da je njegovo vozilo skladno z vsemi zahtevami veljavnih uredb EU in vozilo se, če je to za to vozilo predpisano, lahko registrira. Je pa za kupce pomembno vedeti, za katera kmetijska vozila mora ob nakupu prejeti potrdilo o skladnosti. Pri kmetijskih in gozdarskih vozilih so to traktorji, traktorski priklopniki in nekateri zamenljivi vlečeni stroji. Če se za prvi dve skupini predpisi o homologaciji uporabljajo že od pristopa Slovenije k EU in je potrdilo o skladnosti vozila pogoj za njihovo registracijo, pa je za nekatere zamenljive vlečene stroje to novost, oz. se zanje zahteva za ugotavljanje skladnosti uporablja od 1. 1. 2016 naprej. In katera vozila so ta vozila za katera mora kupec »po novem« prejeti potrdilo o skladnosti, čeprav jih za udeležbo v cestnem prometu ni potrebno registrirati, kot bomo videli v nadaljevanju? Krovna uredba določa, da so to vozila, pri katerih »je razmerje med največjo tehnično dovoljeno skupno maso in maso neobremenjenega vozila enako ali večje od 3,0«. Po domače povedano, so to vozila pri katerih je največja dovoljena masa enaka ali večja od trikratnika mase praznega vozila. Za boljše razumevanje naj povemo, da je največja dovoljena masa vozila tista masa, ki jo določi proizvajalec in je seštevek mase praznega vozila in njegove nosilnosti. To so praktično vsi vlečeni traktorski priključki, kot jih definira Zakon o motornih vozilih (ZMV-1,Uradni list RS, št. 75/17) in so namenjeni tudi za prevoz kmetijskih in gozdarskih proizvodov oz. materialov (npr. trosilnik, nakladalni priklopnik, gozdarski traktorski priklopnik, cisterna).



V Sloveniji smejo biti v cestnem prometu tudi traktorski priključki, ki jih Zakon o motornih vozilih definira kot »zamenljive vlečene stroje ali zamenljivo vlečeno opremo za opravljanje kmetijskih, gozdarskih in drugih del, ki jih vleče, potiska ali nosi traktor (npr. obračalnik, trosilnik, nakladalni priklopnik, gozdarski traktorski priklopnik, škropilnica, cisterna)«. Zanje ni predpisana registracija ne glede na njihovo obliko in njihovo največjo dovoljeno maso, za udeležbo v prometu pa morajo imeti brezhibne predpisane naprave in opremo.


Registracija vozil

Če pogoje za dajanje kmetijskih in gozdarskih vozil na trg (prodajo) določajo predpisi EU, pa pogoje za udeležbo teh vozil v cestnem prometu, poenostavljeno povedano, določajo nacionalne zakonodaje, v našem primeru slovenska, ki pa tudi pomeni delni prenos evropske zakonodaje, saj le ta določa vsebine glede dokumentov za registracijo. Tu v prvi vrsti mislimo na Zakon o motornih vozilih in na njegovi osnovi izdan Pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil. V tem članku se bomo omejili na registracijo vozil.

Zakon o motornih vozilih v 25. členu določa, da morajo biti motorna in priklopna vozila za udeležbo v cestne prometu registrirana, razen če zakon ne določa drugače. Za kmetijska in gozdarska vozila to pomeni, da morajo biti registrirani traktorji in traktorski priklopniki, razen traktorskih priklopnikov, katerih največja tehnično dovoljena masa ne presega 5 ton in katerih hitrost je konstrukcijsko omejena na 30 km/h, razen traktorskih priklopnikov z obliko nadgradnje »SG – vozilo za posebne namene« in dodatnim opisom nadgradnje »za prevoz oseb« (npr. »vagoni« cestnega vlaka). Poleg navedene skupine (manjših) neregistriranih traktorskih priklopnikov, smejo biti v cestnem prometu tudi neregistrirani lahki priklopniki, motokultivatorji in delovni stroji. Med slednje pri kmetijskih vozilih spadajo različni kombajni, dvoosne motorne kosilnice, gorski transporterji, »harvesterji«, »forwarderji« in drugi samovozni kmetijski in gozdarski stroji oz. stroji z lastnim pogonskim motorjem in voznimi napravami. Za vsa ta vozila velja zahteva za brezhibne predpisane naprave in opremo, za lahke priklopnike pa še zahtevi o ponovljeni registrski označbi vlečenega vozila in tehničnih pregledih.



Zakon o motornih vozilih omogoča tudi prostovoljno, oz. registracijo na zahtevo lastnika za vozila, za katera v Sloveniji registracija ni predpisana (npr. delovni stroji), pa so udeležena v cestnem prometu v državah, kjer je registracija zanje predpisana.


Traktorskih priključkov ni pogrebno registrirati

V cestnem prometu pa smejo biti tudi traktorski priključki in zanje ni predpisana registracija ne glede na njihovo obliko in njihovo največjo dovoljeno maso ali kakšno drugo lastnost, saj ne spadajo med vozila (niti med motorna, niti med priklopna), pač pa med stroje in opremo. Zakon o motornih vozilih v 28. točki 3. člena določa, da je »traktorski priključek« zamenljiv vlečen stroj ali zamenljiva vlečena oprema za opravljanje kmetijskih, gozdarskih in drugih del, ki ga vleče, potiska ali nosi traktor (npr. obračalnik, trosilnik, nakladalni priklopnik, gozdarski traktorski priklopnik, škropilnica, cisterna)«.

In za konec poglavja o registraciji še dobra novica za vse na obmejnih območjih, ki imajo zemljišča v sosednjih državah ali bi tam želeli izvajati storitve. Kot smo že omenili, je registracija vozil del nacionalnih predpisov in ni del skupne EU zakonodaje. V nekaterih državah je predpisana registracija tudi za vozila, ki so pri nas v cestnem prometu lahko neregistrirana (npr. delovni stroji) in te države zahtevajo na svojem ozemlju registracijo tudi za tovrstna vozila tujcev. V Zakonu o motornih vozilih je ta problem rešen tako, da je, če povemo poenostavljeno, taka vozila mogoče registrirati tudi v Sloveniji in sicer prostovoljno oziroma na zahtevo lastnika vozila. Seveda pa ni vsega kar vidimo na cestah v tujini vzeti za suho zlato. Npr. registrskih označb v nekaterih državah na balirkah in podobno. Če bi se pozanimali, bi ugotovili, da gre za ponovljeno registrsko označbo vlečnega traktorja, oz. enega od traktorjev na kmetiji, podobno kot je pri nas pri lahkih priklopnikih.



Traktorskih priklopnikov, katerih največja tehnično dovoljena masa ne presega 5 ton in katerih hitrost je konstrukcijsko omejena na 30 km/h, ni potrebno registrirati - razen, če imajo nadgradnjo za prevoz oseb (npr. »vagoni« cestnega vlaka).


Tehnični pregledi vozil

Tehnične preglede vozil določa evropska zakonodaja. Osnovo daje »Direktiva 2014/45/EU Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnih vozil«, ki je prenesena v slovenski pravni red z Zakonom o motornih vozilih, Pravilnikom o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil in Tehnično specifikacijo za vozila št. TSV 605/02 o postopkih za izvedbo tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozili. Za traktorje ta direktiva predpisuje obvezne tehnične preglede vozil le za kategorijo T5 - traktorji z največjo konstrukcijo omejeno hitrostjo, ki je večja od 40 km/h, slovenski predpisi pa za vse kategorije traktorjev in registrirane traktorske priklopnike. Novi traktorji in traktorski priklopniki morajo opraviti prvi tehnični pregled 4 leta po prvi registraciji, nato do poteka 8 let od prve registracije oz. 8 let od leta proizvodnje na vsaki dve leti, za tem pa vsako leto. Lahki priklopniki, ki so tudi zanimivi za kmetijstvo in gozdarstvo, se prvič tehnično pregledajo štiri leta po nakupu (upošteva se prvi lastnik) in nato vsake 4 leta.



mag. Marjan Dolenšek, KGZS - Zavod LJ

dr. Robert Jerončič, Ministrstvo za infrastrukturo

Za več informacij se obrnite na avtorja prek emaila (marjan.dolensek@gozdis.si).