Lancman SAF-X-CUT Automatic 707

Tako pri nas, kot v drugih državah, kjer se za ogrevanje, kuhanje itn., v veliki meri kot energija uporablja les, so drva oz. polena še vedno prevladujoča oblika, kljub vse večji uporabi sekancev in pelet. Polena so ne le tradicionalna oblika, pač jih je mogoče pripraviti tudi na relativno enostaven in cenen način – če imamo za to čas, voljo in energijo, da vložimo kar nekaj ročnega in praviloma napornega dela. A tisti, ki delajo, imajo časa vsem manj, prizadevanje za čim manj naporno delo pa je tako in tako gibalo napredka, industrija pa nudi rešitve za odpravo obeh zagat.

 

Polena lahko pripravimo v enostopenjskem postopku z rezalno cepilnim strojem in jih sveže razcepljene sušimo ali pa v dvostopenjskem postopku, ko najprej pripravimo cepanice, jih praviloma sušimo in jih nato razrežemo (razžagamo) v polena. Priprave cepanic z dvema bolj ali manj krepkima možakarjema, ki s sekirama, klini itn., cepita metrske okroglice, skoraj ne vidimo več. Kupljenih je bilo na tisoče cepilnikov in lahko mirno in brez statističnih podatkov ugotovimo, da so bilo to v zadnjih letih najštevilčnejše prodajani artikli med vsemi kmetijskimi in gozdarskimi stroji. Pri razrezu cepanic pa temu trendu sledimo v drugi fazi. Precej manj kot v preteklosti se za razrez uporabljajo motorne žage, kar je tudi zelo nevarno opravilo, v velikem številu pa še vedno številne stare, električno gnane univerzalne krožne žage, s fiksno žagalno mizo in (žal) prepogosto neustrezno varovanim žagalnim listom.

Prevesne krožne žage vodoravnim žagalnim koritom

Ročno potiskanje lesa proti žagalnemu listu je zelo naporno in tudi ne najbolj zmogljivo, če ob strani pustimo nevarnost tega dela. Zato se vse bolj uveljavljajo namenske žage za razrez polen, večinoma s prevesnim žagalnim koritom in pestrim spektrom njihovih izvedb in ponudb na trgu. Od ročnih, hidravličnih do samodejnih. Na trgu prevesnih krožnih žag za pripravo polen pa je pomemben igralec tudi podjetje Gomark iz Vranskega, ki svoje proizvode nudi pod blagovno znamko LancmanTM (proizvodnja strojev za stikanje sadja in pripravo drv) in bo prihodnje leto slavilo 25 letnico delovanja. Za pripravo drv nudijo cepilnike, povezovalnike polen in krožne žage. Pri slednjih nudijo dve skupini žag glede na izvedbo žagalnega korita – z vodoravnim ali pa proti tlom nagnjenim. V prvi skupini so žage, pri katerih uporabnik vzdolžno, po koritu les oz. cepanico potiska ročno in ročno potisne prevesno korito proti žagalnemu listu. V skupini je več modelov, brez ali z transportnim trakom, s pogonom s traktorjem, elektromotorjem ali lastnim motorjem z notranjim izgorevanjem. Masa teh žag znaša, glede na izvedbo, od 200 do 600 kg.



Opcijsko je na voljo hidravlična dvižna miza, ki po ceniku stane 1.281 € (z DDV). Ta močno razbremeni uporabnika (ni se mu potrebno sklanjati) in pride še posebej prav ko žagamo les oz. cepanice, ki niso zložene v skladovnico.

Prevesne krožne žage z nagnjenim žagalnim koritom

Proti tlom za 34 stopinj nagnjeno žagalno korito razbremeni uporabnika vzdolžnega potiskanja lesa, saj se le ta v koritu premika zaradi sile teže. Uporabnik prevesno žagalno korito in s tem les, ki ga žaga, proti žagalnemu listu potiska ročno, z lastno mehansko silo. Ko je kos lesa odžagan, uporabnik popusti potisk naprej in žagalno korito se zaradi sile teže prevesi (vrne) v izhodiščni položaj. To delo je naporno in tudi manj produktivno, saj sta za delo potrebna dva delavca, a je taka žaga cenovno relativno ugodna. Pri Gomarku so to skupino žag poimenovali SAF-X-CUT™. Vse so opremljene s transportnim trakom, dolžine 4 ali 5 m, na katerega padajo polena oz. odžagani kosi lesa. Logičen korak industrije je bil zato oprema žage s hidravlično napravo in premikanjem žagalnega korita s hidravličnim valjem. V prvi fazi z ročnim vkopom (s stikalo), v drugi pa s samodejnim vklopom oz. delovanjem žage. Tako (vmesno) pot so ubrali tudi pri Gomarku in na lanskem sejmu Agra so najbolj zavzeti obiskovalci lahko pritiskali na stikalo na nosilni palici in sprožali premik žagalnega korita in žaganja cepanic. Žaga, ki smo jo nedavno preskusili, žagalno korito še vedno premika hidravlično, a samodejno.



Naletna plošča do katere zdrsne cepanica ali les v žagalnem koritu in preko katere se sproži začetek žaganja oz. odreza polena. Na sliki vidimo trenutek, tik preden je odrezano poleno padlo na transportni trak.

Najboljše stvari so enostavne

Pri samodejno delujočih krožnih žagah je na trgu znana izvedba s krmiljenjem s pomočjo foto celice, ki nadomesti človekov pogled oz. vidno zaznavanje, da je cepanica v koritu zdrsnila do omejevala dolžine. Les ki ga žagamo, prekine žarek svetlobe in posledično spremeni položaj v stikalu in sproži proces žaganja, oz. pomik žagalnega korita. Krmiljenje s foto celico pa je precej občutljivo na umazano okolje, temu pa se pri žaganju lesa ne moremo izogniti. Pri nečistočah na leči foto celice le ta ne deluje povsem brez težav in potrebno je pogosto čiščenje, da se izognemo zastojem, ne gre pa pozabiti tudi na relativno visoko ceno.

Pri Gomarku pa so se odločili za drugačen pristop. Poenostavljeno povedano, kontaktni. Krmiljenje oz. sprožanje posameznih faz samodejnega delovanja krožne žage SAF-X-CUT Automatic 707 so zasnovali na mehansko električnih stikalih, glavno je seveda tisto, ki sproži delovanje hidravličnega valja, ki prevesno korito in les v njem premakne proti žagalnemu listu. To stikalo je nameščeno na zunanji strani naletne plošče. Žagalno korito je na spodnjem delu odprto, nekaj cm naprej pa je nameščena navedena naletna plošča, do katere se pomakne oz. pri premiku zdrsi les, ki ga žagamo. Naletna plošča je pravzaprav sestavljena iz dveh plošč. Iz nosilne, ki je stabilno pritrjena na okvir, na to ploščo pa je zgoraj s dvema tečajema pritrjena druga plošča. Na to ploščo pa pritisne oz. naleti les, ko se premakne v žagalnem koritu in njen spodnji del za nekaj mm potisne na nastavljivega omejevala istočasno pa pritisne na vodilo električnega stikala, ki je nameščeno na osnovni (fiksni) naletni plošče, to stikalo pa sproži začetek žaganja. S premikom kompletne navedene naletne plošče proti žagalnemu koritu ali z odmikom od njega, pa nastavimo dolžino polen.



Stikalo pod naletno ploščo, ki sproži samodejno delovanje krožne žage, oz. začetek odreza polena. Dolžino polen nastavimo s položajem, oz. z vzdolžno oddaljenostjo naletne plošče od žagalnega lista. Na nosilnem okvirju je nameščena jasno berljiva skala. Nagib transportnega traku uravnavamo z ročnim vitlom, kot nagiba pa je prikazan na enostavni skali z pokončno obešenim kazalcem (desno).

Potek in zmogljivost žaganja

Poleno oz. odžagan kos lesa pade na transportni trak, korito se s pomočjo vzmeti in sile teže vrne v izhodiščni položaj, držalo lesa v koritu se odmakne in les v koritu ponovno zdrsne do naletne plošče, jo premakne in njeno stikalo sproži nov proces žaganja. Zadnji kos lesa korito le potisne na transportni trak in ko se korito vrne v izhodiščni položaj, uporabnik v korito potisne novo cepanico in proces samodejnega žaganja se ponovno prične. Hitrost premikanja oz. prevešanja žalnega koriti proti žagalnemu listu je nastavljiva z nastavitvijo pretoka olja v hidravlični valj. Tako glede na debelino lesa lahko dobimo največjo mogoče zmogljivost žaganja. Pri nastavitvi dolžine polen je potrebno paziti, da je ta dolžina za kakšen cm daljša od zmnožka dolžine in števila polen v npr. metrski cepanici. Sicer nam na koncu ostane krajši kos (odrezek), ki se lahko zatakne med korito in nosilnik naletne plošče in ovira oz. bolje rečeno zavira premik korita. Zato ga je potrebno ročno potisniti v stran, najbolje da s tanko letvico. Pri preskušanju, ko smo razžagali cca 20 m3 cepanic, se nam je to zgodilo le nekajkrat. S preskušano žago je mogoče razrezati les premera do 24 cm, proizvajalec pa ne priporoča rezanja lesa debeline pod 5 cm.

O zmogljivosti preskušane žage se sila nehvaležno govoriti, saj je ta odvisna od številnih dejavnikov kot so debelina lesa, dolžina polen, rutiniranosti uporabnika itn., a preskusu smo izvedli tudi meritev časa žaganja cepanic zloženih v 1,7 m visoko skladovnico, na dolžino polen 25 cm. Za sam razrez, brez premikov stroja in drugega neproduktivnega časa, smo za navedenih cca 20 m3 cepanic porabili cca 5,5 ur, kar pomeni zmogljivost okroglih 3,6 m3/h.

Zasnova samodejne krožne žage

SAF-X-CUT automatic 707 je zasnovana zelo robustno. Osnova je nosilno ogrodje iz močnih oglatih profilov, dva cevna spodaj sta zasnovana tako, da vanju potisnemo vilice viličarja, če žago prenašamo z njim. Zelo pohvalno in lahko za zgled. Na eni strani je nosilno ogrodje oblikovano kot pripenjalni trikotnik za traktorsko tritočkovno priključno drogovje kategorij I/II. V nosilno ogrodje je vpet osnovni del vsake krožne žage, to je gred z žagalnim listom premera 700 mm in z žagalnimi zobci obloženimi z vidia ploščicami. Na drugi strani, desno od žagalnega lista je nameščeno prevesno žagalno korito, ki je proti tlom s sprednjim delom nagnjeno za 34 stopinj. Na dnu in na desnem boku po katerih drsi les, je izdelano iz gladke svetle pločevine, na vstopnem delu pa ima nameščene valje za lažji potisk cepanice oz. lesa, ki ga žagamo v korito. Približno na sredini korita, oz. nekaj cm pred položajem žagalnega lista sta leva stena in dno korita prerezana in skozi to režo v korito seže nazobčano držalo, ki med žaganjem oz. premikom korita proti žagalnemu listu, ob desno steno korita pritisne les in zagotavlja, da se les med žaganjem ne premika in ne pritiska bočno na žagalni list. Pod žagalno gredjo je nameščeno gonilo oz. pogon žage.



Nazobčano držalo polena v žagalnem koritu. Nekaj cm naprej so vidne konice zobcev žagalnega lista obložene z vidia ploščicami.

Pogon - traktorsko, električno ali kombinirano

Vrsto pogona izberemo glede na potrebe in možnost priklopa na električno omrežje. Traktorski je investicijsko najbolj ugoden, a smiseln le, če bomo zelo verjetno delali le lokacijah brez električnega priključka. Veliko bolj priporočljiv je električni pogon. Ta je energetsko veliko bolj učinkovit kot traktorski, predvsem pa pri žaganju ne moti hrup in izpušni plini traktorja. Dejansko bi s tem pogonom lahko delali tudi v pretežno zaprtem prostoru. Ker so Lancman samodejne žage namenjene za več kot le za pripravo drv za lastne potrebe, je najbolj smiselno izbrati kombiniran tip, posebej še pri izvajanju storitev, saj ni mogoče v naprej vedeti, ali bo pri strankah zagotovljeno ustrezen električni priklop in koliko je le ta oddaljen od mesta priprave polen. Če se ukvarjamo s prodajo polen in delamo le na svojem dvorišču, zadošča (le) električni pogon. Seveda pa ima vsaka stvar svojo ceno. Po ceniku kombinirana žaga s 4 m transportnim trakom stane 7.900 € (brez DDV) oz. 9.638 € (z DDV), ostala dva tipa pa sta nekaj cenejša. Preskušali smo žago s kombiniranim pogonom, a dejansko smo s traktorskim pogonom delali le toliko, da smo ga preskusili, sicer pa smo na obeh lokacijah preskušanja imeli zagotovljeno 400 V napajanje z električnim tokom.



Samodejne krožne žage Lancman imajo lahko traktorski, električni ali kombiniran pogon. Pri slednjem je na pokrovu lijaka štrclja priključne gredi žage nameščeno stikalo, ki prepreči vklop električnega pogona, ko žago poganjamo s traktorjem.

Pogonska moč in varnostni izklop v sili

Pri traktorskem pogonu po podatkih proizvajalca za sam pogon žage zadošča 12 kW moči motorja traktorja, kar lahko subjektivno potrdimo. Za pogon smo uporabljali traktor z močjo motorja 35 kW, a je pri 350 vrt/min traktorske priključne gredi, kar je največje dovoljeno število vrtljajev te gredi, deloval z majhno obremenitvijo. Meritev dejansko potrebne pogonske moči nismo izvajali, saj to ni namen naših preskusov, pač pa praktični preskus delovanja in uporabnosti stroja. Z navedenim traktorjem, s pogonom na zadnji kolesi, ki smo mu spredaj namestili 150 kg uteži smo okroglo 700 kg žago tudi transportirali, a trajni transport priporočamo nekaj težji traktor, recimo z maso 3,0 tone in več. In že smo pri pogonu z elektromotorjem. Za pogon je nameščen 400 V elektromotor moči 7,5 kW. Del električnega pogona je tudi usmernik, ki zagotavlja električni tok napetosti 12 V in jakosti 5 A za napajanje krmilne naprave žage. Pri traktorskem pogonu moramo ta tok zagotoviti s traktorja, iz namenske tri polne napajalne vtičnice, pri starejših traktorjih pa preko adapterja iz napajanja za pozicijske luči v vtičnici za luči prikolice.

S pogonske gredi poteka, ne glede na vrsto pogona, prenos vrtilnega momenta na žagalno gred in tudi na gred hidravlične črpalke, preko klinastih jermenov. Pri električnem pogonu neposredno, pri traktorskemu pa preko kotnega gonila. Del klinastega pogona žagalne gredi je tudi sistem za trenutni izklop pogona v primeru zastoja ali kakšne koli druge situacije v sili. S pritiskom oz. udarcem na velik rdeči gumb na krmilnem pultu, sprostimo napenjalnik klinastih jermenov in le ti začno drseti na pogonski gredi, oz. pogonska gred se vrti v prazno, hkrati pa se sproži mehanizem z zavoro za zaustavitev žagalne gredi. Po odpravi vzroka za izklop v sili, z vzvodom ponovno napnemo napenjalni mehanizem in pogon je ponovno aktiven.

Hidravlični sistem, transportni trak in transportna miza

Preskušana žaga ima lasten hidravlični sistem, tudi v primeru traktorskega pogona. Hidravlična črpalka zagotavlja pretok olja za premik prevesnega žagalnega korita, transportni trak in dvižno mizo, ki je sicer opcijska oprema. Transportni trak (proizvajalca Tajfun Planina d.o.o.) je na voljo v 4 in 5 metrski izvedbi, je hidravlično, z dvosmerno delujočim hidravličnim valjem, raztegljiv v delovni, oz. zložljiv v transportni položaj, prav tako hidravlično pa je premičen v prečni smeri. Hitrost premikanja traku je mogoče uravnavati s pretokom olja v hidromotorju, po nagibu ga premikamo z ročnim vitlom. Za krmiljenje hidravličnih funkcij so nameščeni štirje mehansko hidravlični ventili. Četrti je povezan s parom hitrih hidravličnih spojk za cevi hidravličnega valja dvižne mize. Z njo dvigamo les na višino žagalnega korita in razbremenimo delavca pri dviganju lesa, v poštev pa pride najbolj takrat, ko cepanic nimamo zloženih v skladovnico.



Samodejna krožna žaga Lancman ima lasten hidravlični sistem. Zalogovnik hidravličnega olja, s prikazovalnikom nivoja in temperature olja, je nameščen na zunanjem delu nosilnega ohišja. Prečni premik (levo – desno) transportnega traku poteka s hidravličnim valjem.

Krmiljenje – samodejno ali ročno

SAF-X-CUT automatic 707 ima elektronski krmilni sistem, ki nadzira in sproža vse funkcije žage. Izbiramo lahko med dvema načinoma dela, ročnim in samodejnim. Funkcije žage aktiviramo s pritiskom stikalom (tipko) pod oznako 1, nato pa samodejni način vklopimo s stikalom pod oznako A. Uporabnik potisne les v korito in ko les zdrsne do naletne plošče, ta sproži postopek žaganja, kot smo to že predhodno opisali. Pri ročnem načinu, po aktiviranju funkcij s stikalom pod oznako 1, potisnemo les v žagalno korito in ko ta zdrsne do naletne plošče, na pritisnem stikalo pod oznako M in hidravlični valj potisne korito in s tem les proti žagalnemu listu. Stikalo držimo dokler les ni odrezan, ko ga spustimo, pa se korito vrne v izhodiščni položaj.



Transportni trak in dvižno mizo krmilimo z mehansko hidravlični ventili. Hitrost premikanja transportnega traku uravnavamo z regulatorjem pretoka (levo zgoraj, zelene barve). Pritisna stikala (tipke) krmilne plošče imajo vgrajeno imajo osvetlitev, da uporabnik ve, katera funkcije je vklopljena. Nad njimi vidimo regulator hitrosti premikanja prevesnega žagalnega korita (zeleno), desno pa velik gumb za zaustavitev pogona delovanja žage v sili.

Varnost

Vse Lancman krožne žage izpolnjujejo vse najnovejše standarde oz. zahteve EU direktiv o varnosti in zdravju pri delu za krožne žage. Poenostavljeno povedano, te zahteve proizvajalcem krožnih žag nalagajo, da jih zasnujejo tako, da uporabnik v nobenem primeru pri delu ne more priti v stik z vrtečim se žagalnim listom. Pri preskušani samodejni žagi je zagotovljena še dodatna pasivna in aktivno varnost. Zgornji del prevesnega korita je zaprt z zaveso, ki zaustavi eventualno odletavajočo žagovino ali odtrgane delce lesa. A kljub temu mora uporabnik uporabljati osebno varovalno opremo za glavo (za oči, zaradi hrupa tudi za ušesa) in seveda primerno delovno obleko. Aktivno varnost žaga zagotavlja s stikali, ki zaznavajo končne položaje prevesnega korita in krmilnim sistem, ki nadzira celoten potek delovanja, posebej pri samodejnem načinu žaganja.



Zgornji del žagalnega korita zapira varovalna zavesa, ki zaustavi eventualno odletelo žagovino ali delce lesa. A kljub temu mora uporabnik uporabljati osebno varovalno opremo za glavo, zaradi hrupa tudi za ušesa.

Za konec

Z enostavnimi, a zelo učinkovitimi rešitvami so pri Gomarku s samodejno krožno žago Lancman SAF-X-CUT Automatic 707, tak hip vsaj korak pred konkurenco. Zato ne preseneča podatek, da so ključne tehnične rešitve zaščitili s patenti – če omenimo samo samodejni mehansko električni vklop premika prevesnega korita. Z zmogljivostjo žage, enostavnostjo njene uporabe in inovativnimi rešitvami, smo bili zelo zadovoljni. Njena cena za krožno žago za pripravo polen seveda ni majhna, a glede na povedano in na ponudbo drugih samodejno delujočih krožnih žaga na trgu, gotovo konkurenčna.



Marjan Dolenšek, Gozdarski inštitut Slovenije