Portret proizvajalca Pišek – Vitli KRPAN, d.o.o.

Nadaljujemo s serijo krajših predstavitev slovenskih proizvajalcev kmetijske in gozdarske tehnike ter opreme. Tokrat predstavljamo podjetje Pišek – Vitli KRPAN, d.o.o. iz Jazbine v bližini Šmarja pri Jelšah, proizvajalca kmetijskih in gozdarskih strojev.


Zgodovina

V podjetju Pišek – Vitli KRPAN, d.o.o. se je začelo kot v mnogih današnjih uspešnih podjetjih, ki proizvajajo kmetijske in gozdarske stroje. V skromni družinski delavnici. Začetki segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je leta 1971 Franc Pišek začel s popoldanskim obrtnim delom v očetovi kovaški delavnici. V tistih časih razmere niso bile ravno rožnate za zasebno iniciativo in če si hotel preživeti, si moral znati kar dobro krmariti med čermi vsakdana. Pri Piškovih je bilo podjetje vedno družinski projekt. Že skoraj od samega začetka je Francu Pišku stala ob strani žena Marta, ki je s širitvijo obrtne dejavnosti prevzemala vse več nalog pri nabavi, financah in administraciji. Sin Branko je svoje prve korake v očetovi delavnici naredil že v svojih rosnih letih, danes pa skupaj s svojo izbranko Tino vodita prodajo v 35 državah sveta. Do leta 2008 je Franc Pišek posloval kot samostojni podjetnik posameznik, v tem letu pa je dejavnost prenesel na družbo z omejeno odgovornostjo. Prvi proizvodi iz Piškove delavnice so bili zelo iskani vprežni gumi vozovi, pozneje pa so jim vlečno oje priredili za traktor. S traktorji pa so prišle potrebe po traktorskih priključnih strojih in Franc Pišek se je odločil za gozdarske vitle. Prvega so izdelali v letu 1977 in tako se danes pohvalijo z najdaljšo tradicijo v proizvodnji le teh v Sloveniji. Res so nekateri izdelovali gozdarske vitle že pred njimi, a so s svojo proizvodnjo in tudi poslovanjem prenehali.

Proizvodnja na Jazbini

V vasi Jazbina v bližini Šmarja pri Jelšah so Piškovi začeli v družinski delavnici in tam podjetje posluje še danes, le da so proizvodne prostore iz nekaj m2 stalno širili in danes le ti v več halah obsegajo 19 tisoč m2. Če je na griču nad vasjo še ne tako zelo davno osrednje mesto zavzemala pred 40 leti zgrajena večja družinska hiša, delavnice okoli nje pa so se na zunaj zdele kot objekti na kmetiji, pa je danes vse drugače. Omenjene družinske hiše sredi tovarniških hal skoraj ni videti in samo vprašanje časa je, kdaj se bo morala umakniti novi ali pa podaljšani hali.



Na griču nad vasjo Jazbina v bližini Šmarja pri Jelšah se razprostirajo proizvodni prostori podjetja Pišek – Vitli KRPAN, d.o.o. Na strehah so nameščene celice sončne elektrarne s priključno močjo 500 kW.Slika: Na griču nad vasjo Jazbina v bližini Šmarja pri Jelšah se razprostirajo proizvodni prostori podjetja Pišek – Vitli KRPAN, d.o.o. Na strehah so nameščene celice sončne elektrarne s priključno močjo 500 kW.


A zgradbe so le okvir, bistvo pa je v njihovi notranjosti in v ljudeh, ki v njih delajo. Tako kot so se v minulih desetletjih spreminjali in razvijali gozdarski in kmetijski stroji, so se razvijali in spreminjali tudi sami proizvodni postopki in proizvodnja tehnika. Če so nekoč »kraljevali« mojstri za stružnicami, ki so znali na stotinke milimetrov nastaviti obdelovalna orodja, ali varilci, ki so znali metre in metre zvarov potegniti brez enega samega poroznega mesta, je danes precej drugače, pa še to se iz dneva v dan spreminja. Razreze debelejših kovinskih plošč, pa tudi cevnih ali polnih okroglih profilov izvajajo s plazmo, za razreze tanjših plošč skrbita laserja., Obdelavo kovinskih delov izvajajo z računalniško krmiljenimi stroji (CNC) različnih velikosti. Lansko leto so kupili dva, do sedaj največja, ki sta do skoraj polovice višine nameščena pod nivojem poda hale in namenjena za največje obdelovance, npr. za sklope gozdarskih dvigal.



Obdelavo kovinskih delov izvajajo z računalniško krmiljenimi stroji (CNC) različnih velikosti. Na sliki je stroj za največje obdelovance, npr. za sklope hidravličnih dvigal, ki je skoraj do polovice višine nameščen pod nivojem poda hale.Slika: Obdelavo kovinskih delov izvajajo z računalniško krmiljenimi stroji (CNC) različnih velikosti. Na sliki je stroj za največje obdelovance, npr. za sklope hidravličnih dvigal, ki je skoraj do polovice višine nameščen pod nivojem poda hale.

Vsa varjenja izvajajo z varilnimi avtomati (roboti) oz. varilnimi celicami, ročno zvarijo samo toliko, da se sestavni deli držijo skupaj. Če pri klasičnih varilnih avtomatih takoj pri vstopu v halo zaznamo značilen vonj po varjenju in sivo modro barvo v zraku, je pri najnovejših dveh to že preteklost. To sta povsem zaprti varilni celici in nepoznavalcu še na misel ne bi prišlo kaj je za stenami zaboja sredi hale. V eni od navedenih imajo nameščenega enega najmočnejših manipulatorjev v Slovenji. Tudi v lakirnici za prašno lakiranje večino nanašanja barve opravijo štirje roboti, delavca skrbita za kontrolo in eventuelno korekcijsko nanašanje barve. Vsak nov proizvod pa prinese tudi nove potrebe v proizvodnji.



Prašno barvanje izvajajo štirje samodejni stroji (roboti). Delavec nadzoruje delo in izvede potrebne popravke nanosa barve. Sušilno komoro (peč) ogrevajo s sekanci (manjša slika). S sekanci sicer ogrevajo tudi vse prostore tovarne.Slika: Prašno barvanje izvajajo štirje samodejni stroji (roboti). Delavec nadzoruje delo in izvede potrebne popravke nanosa barve. Sušilno komoro (peč) ogrevajo s sekanci (manjša slika). S sekanci sicer ogrevajo tudi vse prostore tovarne.

Tako so morali z začetkom proizvodnje gozdarskih prikolic pridobiti tudi nov stroj oz. celico za peskanje. Vitle, cepilnike, klešče za les sestavljajo na montažnem traku, rezalno cepilne stroje in gozdarske prikolice pa trenutno še posamezno.V podjetju Pišek – Vitli KRPAN imajo zelo visok delež »samooskrbe«, oz. zelo velik delež lastne izdelave sestavnih delov. Samo hidravličnih valjev najrazličnejših mer izdelajo okoli 15.000 letno.

Proizvodi

Že samo ime podjetja napotuje na njihov še vedno glavni proizvod – vitle. Ti zajemajo pretežni del njihove proizvodnje, po podatkih podjetja kar 8.600 letno, čeprav pa je njihova proizvodnja vse širša. Cepilniki, rezalno cepilni stroji, krožne žage, traktorski platoji, povezovalniki drv oz. cepanic, klešče za les, ščipalne klešče in gozdarske prikolice.

Gozdarski vitli serije SI so namenjeni uporabnikom, ki vitel občasno uporabljajo, predvsem za lastne potrebe. Serija zajema dva enobobenska modela z vlečno silo 40 kN (4t) in 50 kN (5t), sta lažje izvedbe (240 oz. 326 kg) in krmiljena mehansko s krmilnimi napravami in vrvmi na samem vitlu. Standardno imata nameščeno 50 m žične vrvi, možno pa je do 70 m. Spodnji škripec je opcijski.

Gozdarski vitli serije E in ER so enobobenski, mehansko krmiljeni, s krmilnimi napravami in vrvmi na samem vitlu. V seriji je šest modelov z vlečnimi silami od 35 kN (3,5t) do 75 kN (7,5t), njihove mase (brez žične vrvi) pa so od 258 do 584 kg. Modela z vlečno silo 45 in 55 kN sta na voljo v standardni (E) in v izvedbi s patentiranim reduktorjem (ER). Standardno je mogoče namestiti 70, največ pa do 100 m žične vrvi (pri modelu s 75 kN pa 80 oz. 110 m vrvi). Opcijsko je mogoče uporabljati tudi sintetično vrv. Vitli imajo standardno nameščen spodnji škripec, nosilnike za gozdarsko orodje in motorno žago.

Gozdarski vitli serije EH so elektrohidravlično krmiljeni enobobenski vitli z vlečnimi močmi od 45 kN (4,5t) do 95 kN (9,5t). Standardno jih krmilimo s krmilno napravo na kablu, opcijsko pa je na voljo daljinsko krmiljenje. Njihove mase brez žične vrvi se gibljejo od 387 do 840 kg. Standardno imajo nameščeno od 70 (manjši modeli) do 100 m (večji modeli) žične vrvi. Pri nekaterih modelih je mogoče namestiti tudi daljšo vrv. Opcijsko je mogoče namestiti hidravlični škripec za izvleko žične vrvi in napenjanje žične vrvi pri privleki bremena. Na voljo je tudi ventil za nastavitev hitrosti odvijanja žične vrvi, ki je serijski pri vseh modelih s hidravličnim škripcem. Najmočnejša modela imata v opcijski ponudbi tudi gibljiv spodnji del deske za rampanje. Vitli imajo standardno nameščene nosilnike za gozdarsko orodje in motorno žago ter spodnji škripec. Slednji je pri modelu s 95 kN daljinsko hidravlično nastavljiv po višini. V to skupino spada tudi vitel s 85 kN, ki se uporablja za gozdarsko žičnico Savall.

Gozdarski vitli serije DH so enobobenski vitli nove generacije s patentiranim hidravličnim sistemom z regulatorjem tlaka, za ohranjanje vlečne sile, kar pomeni, da je konstantna vlečna sila neodvisno od količine navite vrvi in s še dvema drugima evropskima patentoma. Hidravlični škripec je vrtljiv okoli svoje osi in z usmerjevalnima valjema za žično vrv (kot pri fiksnih vitlih na naletni deski). V seriji sta dva modela s 65 kN (6,5t) oz. 85 kN (8,5t) vlečne sile, ki imata maso 734 oz. 834 kg in standardno 120 m žične vrvi. Mogoče je naviti tudi do 190 m 11 mm vrvi, oz. 130 m 13 mm vrvi.

Dvobobenski gozdarski vitli so namenjeni za fiksno namestitev na traktor ali pa za namestitev na nosilno naletno rampalno desko in tritočkovni priklop na traktor. V seriji sta dva modela z vlečno silo 2 x 75 kN (7,5t) oz. 2 x 95 kN (9,5 t). Ne glede na namestitev je krmiljenje elektrohidravlično, daljinsko krmiljenje je opcijsko. Tudi hidravlični škripci so opcijska izbira. Pri fiksni namestiti vitla na traktor sta škripca nameščena na naletni deski in vrtljiva okoli svoje osi, pri izvedbi s tritočkovnim priklopom pa sta nameščena kot pri drugih enobobenskih vitlih.

Stroji za pripravo drv obsegajo cepilnike, rezalno cepilne stroje in krožne žage. Pokončni cepilniki so na voljo s silami (masami) cepljenja od 11 do 25 ton, pogonom s traktorsko priključno gredjo ali z elektromotorjem. Pri večjih modelih je na voljo tudi vitel za privlek in dviganje lesa. Vodoravni oz. ležeči cepilnik ima cepilno silo (maso) 31 ton, hidravlično dvižno mizo in opcijski vitel za privlek lesa. Rezalno cepilni stroj je kompaktne dvoravninske izvedbe za razrez in cepljenje hlodov debeline do 42 cm. Izvedba CS 420 je krmiljena mehansko, izvedba CS 420 PRO pa elektrohidravličo z večnamensko krmilno ročico. Na voljo je tudi hidravlična dvižna miza in verižna rampa ter gonilo za pogon z elektromotorjem. Za pripravo drv ponujajo tudi prevesne krožne žage za razrez cepanic. Pogon je električni ali traktorski. V to skupino lahko štejemo še transportne platoje nosilnosti od 1.000 do 5.000 kg, klešče za les s togo ali premično in/ali teleskopsko roko, povezovalnike drv in ščipalne klešče.



Montažna linija za vitle. Nad njo vidimo skladiščne transportne naprave.Slika: Montažna linija za vitle. Nad njo vidimo skladiščne transportne naprave.

Gozdarske prikolice so zadnji proizvod, ki so ga pri podjetju Pišek – Vitli KRPAN, d.o.o. dali na trg. Tandem prikolice imajo patentirano hidravlično premakljivo podvozje, hidravlično premakljivo vlečno oje, serijsko hidravlično zaviranje vseh koles (opcija zračne zavore), opcijski pogon dveh ali štirih koles itn. V seriji so štirje modeli prikolic z največjo dovoljeno maso od 8 do 15 ton. Za prikolice so na voljo štirje modeli hidravličnih dvigal z dosegom od 5,5 do 8,6 m, z dvižno maso od 1.050 do 1.540 kg (na oddaljenosti 4 m) oz. 810 do 730 kg na povsem iztegnjeni dvižni roki. Dvigala so krmiljena mehansko, elektrohidravlično ali pa električno.



Prikolice so zadnji proizvod portretiranega podjetja in trenutno montaža poteka še v omejenem obsegu enega kosa dnevno. Tako imajo letošnjo proizvodnjo praktično že razprodano.Slika: Prikolice so zadnji proizvod portretiranega podjetja in trenutno montaža poteka še v omejenem obsegu enega kosa dnevno. Tako imajo letošnjo proizvodnjo praktično že razprodano.


Osebna izkaznica

Naziv podjetja PIŠEK - VITLI KRPAN proizvodnja kmetijskih in gozdarskih strojev, d.o.o. (Skrajšano ime: PIŠEK - VITLI KRPAN, d.o.o.)
Naslov Jazbina 9A, 3240 Šmarje pri Jelšah
Telefon +38670640175
E-pošta janez@vitli-krpan.com
Spletna stran www.vitli-krpan.com
Dejavnost Proizvodnja kmetijskih in gozdarskih strojev
Število zaposlenih 189

Marjan Dolenšek

Gozdarski inštitut Slovenije

Članek avtorja Marjana Dolenška je bil objavljen v prilogi Gozd in obnovljivi viri 1/2017, ki je del revije Kmetovalec in jo lahko naročite na Kmetijski založbi, www.kmetovalec.si.