Varnost pri delu v gozdu

Pridobivanje lesa in varnost pri delu v gozdu

Delo v gozdu je pri vseh fazah pridobivanja lesa nevarno. Tveganja ne izvirajo le iz težavnosti delovnega okolja, ki ga predstavlja pogosto težko prehoden, strm, skalovit teren z vsemi vplivi trenutnih vremenskih razmer in vplivi žive narave (alergene rastline in njihovi proizvodi, piki žuželk, kač in ugrizi klopov, bližnja srečanja z veliko divjadjo in zvermi tako pri delu kot na poti na delovišče, ipd…), ampak tudi zaradi samega predmeta dela: lesa. Pridobivanje lesa večinoma pomeni iz rastočega drevja pridobiti sortimente okroglega lesa. Pri tem je potrebno drevo, ki je z veliko nehomogeno maso pogosto tudi več kot deset ton in volumnom neenakomerne oblike ukoreninjeno na majhnem prostoru iz vertikalne rastne osi z ustreznimi postopki podiranja spraviti v horizontalno smer. Da se pri tem sprostijo velike sile potencialne in kinetične energije ni potrebno poudarjati, je pa njihovo obvadovanje močno povezano s tretjo vrsto tveganj, na katerega ima človek največji vpliv. Gozdnemu delavcu mora biti samoumevno, da sam zmanjša tveganja nepoznavanja tehnike dela, nepravilnega rokovanja in izbire ustreznega orodja ter neustrezne ocene potencialnih nevarnosti na najnižjo možno raven. Pri nas počasi opuščamo miselnost, da ta dela lahko opravlja vsakdo. Varno delo pomeni tudi preudarno ravnanje, saj z najemom profesionalne storitve sečnje in spravila lastnik gozda doseže dva cilja:čim manjše tveganje in kar največjo gospodarnost dela. Obravnavamo stanje na področju statistike nezgoz v kmetijski in gozdarski dejavnosti ter predpise o varnosti in varovanju zdravja pri delu. Za izbrane tehnološke verige opozuarjamo na posebnosti in ukrepe za zagotavljanje varnega dela pri pridobivanju lesa.

Nezgode pri delu v gozdu ter predpisi o varnosti in zdravju pri delu

Kmetijstvo in gozdarstvo spadata med tiste delovno intenzivne panoge, pri katerih še vedno posvečamo premalo pozornosti varnosti pri delu. Zato je gozdarstvo glede tveganja pri delu prav na vrhu in kmetijstvo zelo visoko. Slovenski gozdovi niso le naše največje zeleno bogastvo, pač pa tudi pobiralci najbolj krvavega davka. Posebej kritične so razmere v zasebnem sektorju, saj se z gozdnim in kmetijskim delom ne ukvarjajo le kmetje, ampak vsi, ki imajo interes, čas in zemljo oziroma gozd. Nezgode v zasebnem sektorju so zaradi nepopolnih evidenc predmet bolj ali manj dobrih ocen. Pri tem se lahko zanašamo na dokaj popolne podatke o smrtnih nezgodah iz policijskih poročil. Pri ostalih težjih in lažjih poškodbah pa lahko zgolj ugibamo o njihovem obsegu in si pri tem pomagamo s primerjavami iz tujine. Zato se pri analizi nezgod omejujemo na tiste s smrtnim izidom.

Okoli 63 odstotkov smrtnih nezgod v kmetijstvu se zgodi pri uporabi strojev, skupaj z gozdarstvom pa je ta delež še večji. Na osnovi podatkov držav z doslednejšo statistiko ocenjujemo, da v kmetijstvu in gozdarstvu znaša število ostalih nezgod (padci v zgradbah, poškodbe pri reji živali, zastrupitve itn.) vsaj 20% nezgod s kmetijsko in gozdarsko tehniko. Na enaki osnovi ocenjujemo, da se na vsako smrtno nezgodo zgodi še med 100 in 500 poškodb.

Vsaka posamezna smrt, do katere pride zaradi nezgode ali drugega vzroka, ki ni povezana s pričakovanim koncem človeškega življenja, je tragedija za posameznika in njegovo bližnjo okolico, saj velja, da človeško življenje nima cene. Poleg tega z vsako smrtjo nastanejo tudi stroški za odpravljanje posledic. Podobno velja tudi za težje in do določene mere lažje poškodbe pri delu in okvare zdravja. Te stroške nosijo svojci umrlega ali poškodovanega in družba v celoti. Z realnim poznavanjem vzrokov za nezgode in stroškov za odpravljanje posledic nesreč, je mogoče načrtovati bolj učinkovite ukrepe za njihovo preprečevanje.

Mrtvi pri nezgodah v kmetijstvu in gozdarstvu

Od leta 1981 do leta 2016 je v Sloveniji pri delu, povezanem s kmetijsko in gozdarsko tehniko, umrlo 1.399 oseb, oziroma 38,9 letno. Če k temu prištejemo še 20% ostalih nezgod (padci v zgradbah, poškodbe pri reji živali, zastrupitve), je v tem obdobju v kmetijstvu in gozdarstvu umrlo 1.668 oseb, oziroma 47,7 letno.

Grafikon: Mrtvi pri nezgodah v kmetijstvu in gozdarstvu od leta 1981 do 2016

Na sliki vidimo, da so v začetku obravnavanega obdobja prevladovale prometne nezgode s traktorji, ki so se kontinuirano zmanjševale. Prelomni sta bili leto 1984, ko je bilo uvedeno obvezno opremljanje novih traktorjev z varnostnimi kabinami ali loki in leto 1986, ko je obveznost zajela tudi rabljene traktorje. Lastniki so ustrezno opremili traktorje, ki jih uporabljajo na javnih cestah in so registrirani, vendar so bili manj dosledni pri opremljanju traktorjev, ki niso registrirani oziroma jih uporabljajo izven javnih cest. Zato se je število smrtnih nezgod s traktorji izven javnih cest (delovne nezgode s traktorji) zmanjševalo počasneje in v predzadnjem desetletju celo povečalo. Pretežni del teh nezgod se je zgodil s traktorji, ki niso bili opremljeni s kabinami ali loki in so pri prevračanju pokopali voznika pod sabo. Na nedoslednost pri opremljanju traktorjev s kabinami oziroma loki kaže tudi primerjava z Nemčijo in Avstrijo, ki sta podobno kot Slovenija uvedli obvezno opremljanje vseh traktorjev (tudi rabljenih) s kabinami ali loki. V Nemčiji je 10 let po uvedbi obveznega opremljanja na milijon prebivalcev umrlo 0,7 voznika traktorja, v Avstriji 4,8 v Sloveniji pa kar 16,8. Za izboljšanje stanja je zakonodajalec z Zakonom o motornih vozil predpisal, da morajo biti od 1.7.2011 s kabinami oziroma loki opremljeni tudi tisti traktorji, ki se uporabljajo izven javnih cest in jih ni potrebno registrirati. S tem je bila dana možnost nadzora in izrekanja glob s strani policije in inšpekcijskih služb.



»Nikoli zgoraj brez – kabina rešuje življenje«.

Slika: »Nikoli zgoraj brez – kabina rešuje življenje«.

V obravnavanem obdobju je pri delu v gozdu v povprečju umrlo 13 ljudi na leto. Do leta 2001 je pri tem delu umrlo v povprečju 18 ljudi letno, v letih do 2010 pa razen v letu 2004, vedno manj kot 10. Od leta 2011 žal beležimo močno povečanje umrlih pri delu v gozdu – v povprečju 17 letno. V preglednici podrobneje prikazujemo podatke za zadnjih deset let. Vidimo, da je v zadnjih petih letih postalo najbolj problematično delo v gozdu. To lahko pripišemo zlasti povečanemu številu ljudi, ki delajo v manjših lastnih gozdovih in niso ustrezno usposobljeni, opremljeni in nimajo ustreznih izkušenj. Poleg tega se dela lotevajo tudi zaradi večjega interesa za pripravo drv ali prodaje lesa in slabega ekonomskega položaja, na drugi strani pa zaradi odpravljanja posledic naravnih ujm, predvsem žleda. Del vzrokov lahko pripišemo tudi normativni neurejenost pogojev nevarnega dela v gozdu, saj za veliko večino lastnikov gozdov ni predpisana nobena usposobljenost ali opremljenost z osebno varovalno opremo. Ta obveznost velja le za registrirane izvajalce del v gozdove in lastnike, ki so hkrati zavarovani kot kmetje, slednjih pa je le 9.000, Nasprotno, ocenjujemo, da vsaj občasno dela v gozdu med 50.000 in 60.000 lastnikov gozdov in njihovih družinskih članov.



Preglednica: Mrtvi pri nezgodah v kmetijstvu in gozdarstvu od leta 2007 do 2016

Leto

Prometne nezgode s traktorjem

Delovne nezgode s traktorjem

Delo v gozdu

Ostale smrtne nezgode (20%)

Skupaj

2007

5

12

9

5

31

2008

2

10

9

4

25

2009

5

9

9

5

28

2010

2

6

9

3

20

2011

1

7

21

5

34

2012

1

3

12

3

19

2013

4

12

15

6

37

2014

0

9

21

5

35

2015

2

3

17

4

26

2016

4

8

11

4

28

Skupaj

26

79

133

45

283

Poprečno leto

2,9

8,8

14,8

5,0

31,4

Problematika nezgod v gozdarstvu se je v zadnjem desetletju močno zaostrila, vsako leto je pri delu v gozdu umrlo povprečno 13 ljudi

Slika: Problematika nezgod v gozdarstvu se je v zadnjem desetletju močno zaostrila, vsako leto je pri delu v gozdu umrlo povprečno 13 ljudi

Primerjava števila mrtvih v kmetijstvu in gozdarstvu z izbranimi drugimi področji in ekonomske posledice

Da bi število mrtvih pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu lahko uvrstili v širši družbeni okvir, smo izvedli primerjavo s številom mrtvih pri nezgodah vseh zaposlenih, nezgodah v prometu in s samomori. Za primerjavo smo izbrali leti 2011 in 2012, kar prikazujemo v preglednici. Od izbranih področij sta za družbo kot celoto že na prvi pogled najbolj problematična samomori in promet, a smrtnih žrtev v kmetijstvu in gozdarstvu je v povprečju več kot pri delovnih nezgodah med vsemi povprečno 776.000 zaposlenimi v obravnavanih dveh letih. To kaže na veliko problematičnost nezgod v kmetijstvu in gozdarstvu.



Preglednica: Število mrtvih v izbranih vzročnih področjih

Leto

Nezgode kmet/gozd

Delovne nezgode (zaposleni)

Nezgode promet skupaj

Samomori

2011

34

20

129

437

2012

19

21

122

443

Družbenoekonomski stroški smrtnih nezgod v kmetijstvu in gozdarstvu

Pri nezgodah so v ospredju posledice za prizadetega udeleženca, sorodnike, prijatelje in jih praktično ne moremo ovrednotiti z denarjem. Vendar z vsako tovrstno smrtjo nastanejo veliki družbenoekonomski stroški. Ocenjevanje teh stroškov je najbolj razvito za prometne nezgode. Po študiji »Vrednotenje družbenoekonomskih stroškov prometnih nesreč na cestah« (Direkcija za ceste RS, 2014) so bili v letu 2012 stroški posledic enega mrtvega v prometu 1,6 mio €. Če enako vrednotimo posledice smrtnih nezgod v kmetijstvu in gozdarstvu, so le te v 35 letih obravnavanega obdobja znašale 2,6 mrd €, oziroma 2,2 mrd € pri smrtnih nezgodah s kmetijsko in gozdarsko tehniko. To skupaj znaša četrtino prihodkov letnega proračuna v letu 2016, ali povprečno 63,1 mio letno ali 0,73% prihodkov proračuna na leto. Če te stroške preračunamo v število novih traktorjev moči 74 kW (100 KM) s ceno 49.600 €, je to skupaj 44.516 traktorjev oziroma 1.272 povprečno letno. Od leta 2016 do leta 2015 je v povezavi s kmetijsko in gozdarsko tehniko umrlo 229 oseb, kar je pomenilo 366 mio € ali 7.387 novih traktorjev moči 74 kW. To številčno znaša 44,7% vseh prodanih traktorje v tem istem obdobju, ko je bilo v Sloveniji prodanih 16.538 novih traktorjev (sicer različnih moči). Povedano ilustrira resnično velikost družbenoekonomskih stroškov posledic smrti, povezanih s kmetijsko in gozdarsko tehniko.

Vpliv sofinanciranja investicij v kmetijsko in gozdarsko tehniko na izboljšanje stanja

Vsak nov traktor in stroj, ki nadomestita starega, pomenita večjo varnost in zdravje pri delu in tako vpliva na zmanjšanje števila nezgod in družbenoekonomskih stroškov. V Sloveniji je bila povprečna starost traktorjev leta 2010 20,6 let; 5% je bilo mlajših od 5 let in 18% mlajših od 12 let. Žal stanje tudi danes ni bistveno boljše, zato so vlaganja javnih sredstev v sofinanciranje nakupa kmetijske in gozdarske tehnike upravičena. V javnosti je splošno razširjeno mnenje, da kmetije večino te tehnike kupijo s pomočjo sofinanciranja, kar ne drži. V programu razvoja podeželja v obdobju 2007 – 2013 je bilo iz javnih sredstev sofinancirano samo 13,8% kupljenih novih traktorjev. V ukrepih 122 (povečanje gospodarske vrednosti gozdov) in 121 (posodabljanje kmetijskih gospodarstev) je bilo namreč sofinanciran nakup 1.536 traktorjev, v istem obdobju pa je bilo kupljenih 11.500 novih traktorjev. Sklepamo lahko, da je podobno stanje tudi pri priključnih in delovnih strojih, vendar tega ne moremo potrditi s številkami, saj podatkov o prodaji teh strojev ni na voljo. Nova in varnejša tehnika pripomore k zmanjšanju pojavljanja nezgod, zato je njeno sofinanciranje iz javnih sredstev upravičeno, a je le tega veliko manj kot je prevladujoče mnenje v javnosti.

Glavni vzroki za slabo stanje

Glavni vzroki za nezgode s kmetijsko in gozdarsko tehniko so:

V gozd se napotimo le ustrezno usposobljeni in opremljeni.

Slika: V gozd se napotimo le ustrezno usposobljeni in opremljeni.

Krovni predpis, ki ureja to področje je Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Konec leta 2011 je bil sprejet nov zakon, ki se sedaj ne uporablja. Prinesel je nekaj posodobitev in poenostavitev, ki pa ne pomenijo zmanjšanja varnosti in zdravja pri delu. Precej sprememb pa je prinasel za kmete, ki sami, oz. s svojimi družinskim člani opravljajo delo na kmetijah. Tako lahko glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ločimo tri skupine kmetij: delodajalce, samozaposlene in ostale.

Delodajalci – kmetije z zaposlenimi delavci
So kmetije, ki za potrebe osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti in/ali dopolnilne dejavnosti zaposlujejo delavce in s tem postanejo »klasični« delodajalci. Dolžnosti teh kmetij so enake kot dolžnosti pravnih oseb, ki opravljajo kmetijsko dejavnost. Sem spadajo tudi kmetije, ki kot delavce zaposlujejo svoje družinske člane in imajo le ti z nosilcem kmetijske dejavnosti (npr. enem od staršev) sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, dobivajo plačo in so zavarovani kot delavci.

Pripraviti morajo izjavo o varnosti z oceno tveganja, zagotoviti morajo osebno varovalno opremo, periodične preglede sredstev za delo (strojev, opreme), preglede ter preskuse električnih in strelovodnih instalacij, ki jih lahko opravi pooblaščena organizacija, usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu, periodične preventivne zdravstveni preglede, ter vodenje evidenc, ki jih predpisuje zakon. Poenostavljeno rečeno novi zakon za to skupino ne prinaša večjih sprememb. Lahko pa novem delodajalec, če je usposobljen v skladu z določili zakona, sam prevzame vodenje iz zagotavljanje varnosti pri delu in ne potrebuje zato strokovnega delavca ali storitve zunanjih izvajalcev.

Samozaposleni – pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje
So kmetije z nosilci dejavnosti, ki so v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zavarovani kot kmetje in ne zaposlujejo delavcev in v delovni proces ne vključuje drugih oseb, razen družinskih članov na kmetiji, v skladu s predpisi o kmetijstvu. Opravljajo osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost in/ali dopolnilno dejavnost na kmetiji. To je skupina, ki je po prejšnjem zakonu spadala delodajalce in delavce v isti osebi (cca 8.000 kmetij v letu 2010), sedaj pa med samozaposlene. Samozaposlenim novi zakon olajšuje izvajanje določil zakona (ne potrebujejo dokazil o izvajanju usposobljenosti, zdravstvenih pregledov, strokovnega delavca, preskusov delovne opreme, preiskav škodljivosti v delovnem okolju, …).

Po drugi strani pa samozaposleni sam nosi vso odgovornost za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, saj mora sam oceniti tveganje in se odločiti za ustrezne ukrepe. Če ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni povezane z delom, mora izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja in določiti ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Zagotoviti morajo uporabo sredstev za delo in osebne varovalne opreme, ki ustreza tveganjem pri delu in predpisom. Sprejeti mora tudi ukrepe varstva pred požarom in prijavljati nezgode pri delu. Delo v kmetijstvu in gozdarstvu je med najbolj tveganimi, zato bo lahko le redko kdo ocenil, da zanj ni tveganja in mu ne bo potrebno sprejeti ustreznih ukrepov.

Ostali – kmetovalci v prostem času
Kmetje, ki opravljajo neko drugo dejavnost izven kmetijstva in gozdarstva, oziroma so zaposleni izven kmetije in na tej osnovi tudi zdravstveno in pokojninsko/invalidsko zavarovani, osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost in/ali dopolnilno dejavnost pa opravljajo v svojem prostem času. Zakon o varnosti in zdravju pri delu jih ne zajema in zanje bodo zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu predpisane na osnovi predpisov s področja kmetijstva. Zakonska osnova zanje je v Zakonu v kmetijstvu že dolgo dana, sami izvedbeni predpisi so še v pripravi. Je pa to največja skupina - vsaj 50.000 do 60.000 kmetij, ki tudi dejansko kmetujejo in še veliko več lastnikov gozdov, ki vsaj občasno delajo v gozdu. In ravno v tej skupini se zgodi največ nezgod, zato so zahteve za varnost pri njihovem delu nujne, pa četudi ga opravljajo v svojem prostem času.



Varno delo in varovanje zdravlja

Za izbrane tehnološke verige opozarjamo na posebnosti in ukrepe za zagotavljanje varnega dela pri pridobivanju lesa.

Sečnja z motorno žago in spravilo sortimentov s traktorjem

Z motorno žago se v Sloveniji izvede večina sečnje. Pri sečnji so posamezni deli telesa različno izpostavljeni in zato tudi različno poškodovani. Glede neposrednih mehanskih poškodb so najbolj izpostavljene noge, dlani in glava. Neposredni ukrep zmanjšanja tveganj za te poškodbe je uporaba protiureznih hlač, čevljev, rokavic in čelade z vizirjem.

Pogostost poškodb posameznih delov telesa pri sečnji z motorno žago

Slika: Pogostost poškodb posameznih delov telesa pri sečnji z motorno žago.

Pri delu z motorno žago obremenitve s hrupom, vibracijami in izpusti dimnih plinov lahko presegajo kritične vrednosti. Če ne uporabljamo ustreznih glušnikov, lahko delo z motorno žago povzroči trajne poškodbe sluha. Vpliv vibracij je možno zmanjšati pod neškodljivo mero že z izbiro ergonomsko ustreznejše motorne žage in pravilnim vzdrževanjem tako žage kot verige. Dimni plini, ki nastajajo pri zgorevanju mešanice vsebujejo kancerogene snovi. Smiselno je uporabljati novo razvite sintetizirane mešanice (alkilatne bencine) in zmanjšati tveganje za naše zdravje. Tako obremenitve z vibracijami kot z izpuhi pa je smiselno obvadovati tudi z menjanjem delovnih operacij tako med delom kot med delavci (kleščenje – zlaganje vej, sečnja - spravilo).

Pri delu z motorno žago so oblačila in osebna varovalna oprema iz vidika udobja, učinkovitosti in predvsem varnosti pri delu ključnega pomena. To je osnovni predpogoj varnosti in varovanja zdravja ne glede na obseg dela. Zahteve varnosti so pogosto v nasprotju z razmerami v okolju (mraz, vlaga, vročina) in potrebami telesa po odvajanju toplote in vlage. Pomembna je tudi vidnost delavca v različnih svetlobnih in sezonskih pogojih v gozdnem prostoru, kar zagotavlja kombinacija opozorilnih barv varovalnih oblačil. Ustreznost oblačil in varovalne opreme pri nakupu preverimo tudi na podlagi priloženih certifikatov in izdelavo v skladu z zahtevanimi standardi varstva pri delu. Obvezen del opreme naj bo tudi torbica za osnovno nudenje prve pomoči.

Pri delu z motorno žago veija nekaj osnovnih pravil (povzeto po Medved in Košir, 2014), ki jih velja upoštevati tudi ob drugih priložnostih, ne samo pri delu v gozdu. Pravilna tehnlka dela z ročnim orodjem naj vedno omogoča telesu, da obdrži čimbolj naravne položaje:

Najpomembnejša pa tudi najbolj nevarna faza sečnje je podiranje drevesa. Pri posameznih operacijah podiranja upoštevamo vrsto okoliščin. Ki vplivajo tako na varnost pri delu kot na varovanje okolja in učinkovitost pridobivanja. Že določanje smeri podiranja je odločitev, ki lahko olajša nadalnje delo pri izdelavi, še bolj pri spravilu sortimentov, opredeli nam smer umika, upošteva smer vetra, nagnjenost drevesa in prisotnost suhih vej ter smer spravila in ovire v okolici, zmanjšuje poškodbe sestoja, mladja in vpliva na kakovost izdelanih sortimentov. Podobne ocene nevarnosti, ukrepov minimalizacije tveganj in racionalnih odločitev so pomembne v vseh nadaljnih operacijah sečnje (čiščenje okolice, obdelava korenovca, izdelava zaseka in ščetine, podžagovanje, klinjenje in naganjanje, umik pri padcu drevesa, pmorebitni postopki sproščanja drevesa, kleščenje , krojenje in prežagovanje ter izvedba gozdnega reda z zlaganjem vej in beljenjem panjev). Posebna pozornost in izjemna previdnost je potrebna pri sečnji v izrednih razmerah, ki jih v gozdnih sestojih povzročijo snegolomi, žledolomi, vetrolomi ali gozdni požari. Vsekakor naj se delu v izrednih razmerah odpovedo vsi, ki jim sečnja že v normalnih razmerah povzroča težavo. Tudi izkušeni in šolani poklicni sekači morajo v teh razmerah poznati posebne tehnike dela z motorno žago, v večini primerov pa je najbolj varno izbrati za sanacijo poškodovanih gozdov strojno sečnjo.

Spravilo lesa je druga faza pridobivanja lesa, kjer se zgodi največ nezgod. Pri nas prevladuje traktrosko spravilo lesa z zbiranjem in vlačenjem okroglega lesa s pomočjo gozdarskih vitlov. Spravilo lesa je tudi energijsko najpotratnejša ter zaradi velikih investicij v stroje za spravilo najdražja faza pridobivanja lesa, sploh če upoštevamo tudi vložke v gradnjo in vzdrževanje gozdnih vlak. Že iz tega vidika je smotrno upoštevati pravilne in varne tehnike dela v postopkih spravila, ker varujemo sebe, stroj in sestoj pred poškodbami in nepotrebnimi stroški.

Spravilo lesa delimo na podfazi zbiranja lesa od panja do vlake in vlačenja (polna vožnja) do kamionske ceste. V obeh podvazah izvajamo delovne operacije razvlačevanja vrvi, pripenjanja sortimentov, privlačevanja, vlačenja, odpenjanja in rampanja lesa ter ponovne prazne vožnje. Za nemoteno, varno, gospodarno in okolju najmanj škodljivo spravilo, je pomembno, da sta traktor in vitel redno vzdrževana, da poznamo in uporabljamo postopke s katerimi zmanjšujemo poškodbe sestoja in tal, da znamo ukrepati v primeru okvar tako da zmanjšamo dodatno škodo. Iz vidika varnosti in varovanja zdravja je pomembno, da je traktor opremljen s sedežem, ki izniči negativne vplive vibracij. Te lahko uravnavamo tudi s hitrostjo in načinom vožnje. Traktorist mora pri delu izven varovalne kabine traktorja uporabljati čelado, saj se nahaja v delovišču neposredno po ali med izvajanjem sečnje. Pri delu z žičnimi vrvmi se uporablja zaščitne rokavice, prav tako so obvezni čevlji z zaščitno kapico.

Pri zbiranju lesa so obremenitve razvlačevanja vrvi lahko velike, zato je smotrno uporabljati lažje izvedbe zank oz. zapenjalnih verig in manjše premere žičnih vrvi sploh pri drobnem lesu oz. sortimentni metodi. Pri zbiranju je pomembna razporeditev in vrstni red pripenjanja sortimentov, ki omogočata njihovo zvezno zbiranje in manj poškodb žične vrvi. Pri zbiranju je pomembno pravilno sidranje traktorja in vitla, izbira varnega stojišča in stalen nadzor poteka navijanja vrvi in njenih prehodov preko ovir in ostrih robov. Pri daljinskem upravljanju stalno spremljamo tudi položaj traktorja in ukrepamo ob morebitnih sunkih, ki lahko povzročijo premik ali prevrnitev stroja.

Uporaba usmerjevalnega škripca pri zbiranju omogoča varnejše delo in manj poškodb sestoja. Pozor! – nahajanje v območju nihanja ali strganja vrvi je smrtno nevarno!

Slika: Uporaba usmerjevalnega škripca pri zbiranju omogoča varnejše delo in manj poškodb sestoja. Pozor! – nahajanje v območju nihanja ali strganja vrvi je smrtno nevarno!

Za premagovanje ovir ali zavarovanje sestoja pri zbiranju uporabljamo usmerjevalni škripec, pri čemer pazimo, da se pri vlačenju preko njega ne nahajamo v t.i. mrtvem kotu na notranji strani napete vrvi med vitlom in bremenom. Hitri in sunkoviti manevri pri zbiranju in vlačenju lahko povzročijo poškodbe ali pretrganje vrvi. Zbiramo le toliko sortimentov, kolikor jih glede na konfiguracijo vlake in moč traktorja lahko vlačimo brez dodatnega privlačevanja.

Vlačenje predstavlja dejansko glavno produktivno delo spravila, zato je toliko bolj pomembno, da ne povzročamo zastojev zaradi prevelikega bremena glede na zmogljivost traktorja in konfiguracijo vlake. Pogosto je potrebno krmiliti traktor s pomočjo ločenih kolesnih zavor, pomembna je pravilna izbira prestavnega razmerja. Običajno delo v ugodnih razmerah se za prilagojene kolesne traktorje pričakuje v vzdolžnem naklonu vlake do 35 % pri spravilu navzdol in do 15 % pri spravilu navzgor. Med vožnjo je potrebno biti vedno pozoren na okolico, še posebej previdno vozimo mimo ljudi (sprožitev kamenja, vej). Zadrževanje kogarkoli na tovoru ali ob njem je smrtno nevarno in prepovedano. Pred prevračanjem traktorja nas na neprimeren nagib lahko opozarjajo tudi sodobni senzorji, kar pride prav tudi pri zbiranju lesa z daljinsko krmiljenim vitlom. Iz vidika varstva naših vodnih virov bi bilo prav, da uporabljamo biološko razgradljiva olja vsaj za pogon hidravličnih komponent ne samo na vodovarstvenih območjih ampak v vseh gozdovih. Ustrezno pa poskrbimo za redno vzdrževanje stroja, saj že samo kapljanje olj povzroča prikrito onesnaženje. V primeru strojeloma pa poskrbimo za prestrezanje olj s pivniki in lovilnimi posodami, ki naj bodo v traktorju tako kot komplet prve pomoči.

Strojna sečnja in spravilo sortimentov z zgibnim polprikoličarjem

Strojna sečnja je iz vidika neposrednih nevarnosti do delavca – strojnika stroja za sečnjo – najprijaznejša. Delavcu zagotavlja ergonomsko visoko opremljeno delovno okolje. Samo delo pa je močno psihično intenzivno in zahteva celostno koncentracijo. Zaradi večurnega položaja rok in gibov prstov ter zapesta v sedečem položaju delavec pogosto pozabi potrebne prekinitve in gibalne vaje pogosto se pojavijo težave s krbtenico, okvare živčevja in podobni simptomi kroničnih vnetij kot pri pisarniških delavcih. Pri vožnji sortimentov iz gozda na kamionsko cesto z zgibnim polprikoličarjem še bolj do izraza pridejo omejitve gibanja stroja na velikih strminah in prečnih nagibih. Nevarnost prevrnitve je zaradi visokega težišča pri naloženem tovoru še večja in zahteva usposobljenega strojnika. Iz vidika varovanja sestoja se zlasti pri spravilu dogajajjo lahko velike poškodbe tal, ki same niso več reverzibilne. Zato je potrebna ustrezna organizacija dela, ki prepreči vožnjo v neugodnih razmerah ali sprejme druge ukrepe za zmanjšanje nevarnosti. Vloga lastnika gozda je pri tem odločilna, saj določa kako se bo izvajala sečnja v njegovem gozdu. Pomembno je tudi obveščanje tretjih oseb o izvajanju del.

Neustrezno načrtovanje spravila lesa z vožnjo z zgibnim polprikoličarjem pusti nepovratne poškodbe sestojnih tal

Slika: Neustrezno načrtovanje spravila lesa z vožnjo z zgibnim polprikoličarjem pusti nepovratne poškodbe sestojnih tal

Izdelava sekancev

Sekalnike ločimo tudi glede na način polnjenja. Pri ročnem polnjenju gre navadno za najmanjše sekalnike, so pa tu dodatne vnevarnosti še toliko bolj izražene. Upoštevati moramo splošne napotke, pri ročnem polnjenju se je potrebno zavedati da gre zaradi mase lesa za zelo utrudljivo delo. Pri uvleku daljših kosov lesa v sekalnik le ti nihajo in ogrožajo osebe če stojijo ob sekalniku. Varen položaj je vedno le za lesom. Obvezana je uporaba osebne varovalne opreme za zaščito pred hrupom, poškodbami, letečimi delci prahom, vrtečimi deli in padci ter zdrsi. Torej čelada z vizirjem, glušniki, rokavice, oprijeta oblačila , delovni čevlji z zaščitno kapico. Stroj mora imeti varnostni vzvod na robu vstopnega lijaka – nikoli ga ne odstranjujemo / blokiramo; pri nevarnosti uporabimo tipki/vzvoda “stop” in “nazaj”! Debelejši konec lesa potisniti vedno naprej v vstopni lijak. Sniselno je da kose lesa predhodno razrežemo pod kotom 45 stopinj. Nikoli ne stopamo na vstopni lijak in ne segamo vanj, za potisk krajših koncev lesa uporabljajmo drug les! Odstranitev oz. zamašitev rešujemo le s povratnim delovanjem (»nazaj«), sicer zaustavimo stroj! Stroja s strojnim polnjenjem nikoli ne polnimo ročno, ker nima varnostnega vzvoda na robu vstopnega lijaka. V delovnem območju stroja se ne sme nahajati nihče, razen delavca, ki krmilni dvigalo (min. oddalj. 2 dolžini goli, premer.: 25 do 30 m). Če se kdorkoli približa, je potrebna zaustavitev dovajalnih naprav, enako tudi ko strojnik zapusti sežež za krmilom nakladalne naprave. Pred vstopanjem in poseganjem v stroj je potrebna popolna zaustavitev in izvlek kontaktnega ključa. Pred ponovnim zagonom je potrebno preveriti oz. namestiti varovalne naprave, ohišja. Ob zagonu naj se ob sekalniku nihče ne nahaja, vsa popravila naj izvaja pooblaščeni serviser.

Nazaj