Zunanja trgovina z okroglim lesom v Sloveniji

Zbiranje nacionalnih podatkov o zunanji trgovini z okroglim lesom je z vidika mednarodnega poročanja, analiz tokov lesa ter izračun bilanc okroglega lesa v Sloveniji pomembno. Statistika zunanje trgovine zajema podatke o izvozu in uvozu blaga, to so podatki o blagu, ki ga Slovenija izvaža v druge države, in o blagu, ki ga uvaža iz drugih držav. Statistiko uvoza in izvoza blaga spremlja Statistični urad RS (SURS), podatke pa zbira Finančna uprava RS, natančneje Carinski urad RS (CURS). Od vstopa Slovenije v EU se podatki o blagovni menjavi Slovenije s tujino pridobivajo iz dveh ločenih sistemov: iz Ekstrastata ali statistike blagovne menjave z državami nečlanicami in iz Intrastata ali statistike blagovne menjave med državami članicami. V statistično raziskovanje Intrastat so vključena podjetja, ki v posamezni smeri trgovanja presežejo določen vrednostni prag. Poročanje o izvozu in uvozu blaga z državami nečlanicami EU temelji na carinskih deklaracijah, ki jih vodi FURS.

Za namen analize zunanje trgovine z okroglim lesom v Sloveniji so bili osnovni podatki o količinah posameznih združenih razredov gozdnih lesnih sortimentov pridobljeni iz baze statističnih podatkov SURS po Kombinirani nomenklaturi (KN). Osnovni podatki so bili preko pretvorbenih faktorjev preračunani iz ton v kubike. Analiza zunanje trgovine z okroglim lesom je bila izvedena za obdobje 2002 – 2018.

Slovenija je izrazit izvoznik nepredelanega okroglega lesa. Rekorden izvoz okroglega lesa iz Slovenije je bil zabeležen v letu 2016 in sicer je znašal več kot 3 milijone m3. Izvoz okroglega lesa je od leta 2002 z izjemo leta 2004 strmo naraščal vse do leta 2016, od leta 2016 pa do lani pa se količine izvoza gozdnih lesnih sortimentov nekoliko manjšajo, vendar so kljub temu še vedno visoke (Slika 1). Količinsko smo v celotnem obdobju 2002 – 2018 izvozili največ hlodovine iglavcev. V obdobju 2002 – 2004 je v izvozu prevladoval okrogli industrijski les listavcev (tj. hlodi za žago in furnir ter les za celulozo in plošče ter drug okrogli industrijski les), v obdobju 2005 – 2010 smo količinsko izvozili največ lesa slabše kakovosti namenjenega za kurjavo, vse od leta 2011 pa izmed vseh skupin gozdnih lesnih sortimentov pri izvozu močno prevladujejo hlodi za žago in furnir iglavcev.

Uvoz nepredelanega okroglega lesa je vse od leta 2002 precej konstanten, uvoz posameznih skupin gozdnih lesnih sortimentov pa v obdobju 2002 – 2018 med leti precej niha. Količinsko smo v celotnem obdobju 2002 – 2018 uvozili največ okroglega industrijskega lesa listavcev, zelo blizu tem količinam pa je tudi les za celulozo in plošče ter drug okrogli industrijski les iglavcev. V obravnavanem obdobju je bilo daleč najmanj uvoženih količin hlodovine iglavcev.



Slika 1: Količine izvoza in uvoza okroglega lesa v obdobju 2002 – 2018 za Slovenijo (vir: SURS za 2002 – 2016 in 2018; EUROSTAT za 2017)


Značilnosti zunanje trgovine z okroglim lesom najboljše prikazuje neto zunanja trgovina z okroglim lesom, ki se izračuna bilančno (izvoz-uvoz). Zaradi neuravnoteženosti med proizvodnjo in porabo se je v zadnjem desetletju izrazito povečal zunanjetrgovinski presežek v vseh kategorijah okroglega lesa, največji pa je v kategoriji hlodi za žago in furnir iglavcev in je lani znašal 1,4 milijona m3. Podatki o zunanjetrgovinskem presežku pomenijo, da je proizvodnja okroglega lesa večja od porabe. Pri lesu za celulozo in plošče ter drugemu okroglemu industrijskemu lesu iglavcev pa je v obdobju 2002 – 2006 zabeležen zunanjetrgovinski primanjkljaj, saj so bile v teh letih količine uvoza večje od izvoza, kar pomeni, da je bila poraba te skupine sortimentov večja od proizvodnje. Od leta 2007 naprej pa je pri lesu za celulozo in plošče ter drugemu okroglemu industrijskemu lesu iglavcev prisoten zunanjetrgovinski presežek. Pri listavcih (okrogli industrijski les in les za kurjavo skupaj) pa je zunanjetrgovinski primanjkljaj zabeležen v letih 2004 in 2005, v ostalih letih pa je proizvodnja te skupine sortimentov večja od porabe, zato so količine izvoza večje od količin uvoza.



Slika 2: Zunanjetrgovinska bilanca (izvoz – uvoz) v obdobju 2002 – 2018 za posamezne skupine gozdnih lesnih sortimentov: hlodi za žago in furnir iglavcev, les za celulozo in plošče ter drug okrogli industrijski les iglavcev, listavci skupaj (okrogli industrijski les in les za kurjavo). (vir: SURS za 2002 – 2016 in 2018; EUROSTAT za 2017; obdelava GIS – GTE)

Izvoz okroglega lesa iz Slovenije v 2018 po državah

V letu 2018 je količina izvoza okroglega lesa iz Slovenije znašala dobrih 2,6 milijonov m3. Glavni uvoznici nepredelanega okroglega lesa iz Slovenije v 2018 sta bili Avstrija (51 %) in Italija (41 %), ki od celotne izvožene količine okroglega lesa iz Slovenije v tem letu predstavljata več kot 90 % trga. Na tretjem mestu kamor Slovenija izvaža nepredelani okrogli les je Hrvaška, sledi ji Kitajska. Na Kitajsko smo v letu 2018 izvozili nekaj manj kot 125.000 m3 okroglega lesa, od tega prevladuje okrogli industrijski les listavcev, predvsem hrasta. Za gozdne lesne sortimente, Kitajska (0,9 %) in Hongkong (0,1 %) predstavljata 1 % izvoznega trga za Slovenijo.



Slika 3: Deleži količin izvoza gozdnih lesnih sortimentov iz Slovenije v posamezne države v 2018 (vir: SURS, obdelava GIS – GTE)


Po strukturi izvoza po posameznih kategorijah gozdnih lesnih sortimentov se je v letu 2018 v Avstrijo glede na količino v večini izvažala hlodovina iglavcev in sicer dobrih 1 milijon m3, kar predstavlja 76 % vseh količin nepredelanega okroglega lesa izvoženega iz Slovenije v Avstrijo. V Avstrijo smo v 2018 količinsko izvozili najmanj lesa za kurjavo in okroglega industrijskega lesa listavcev (hlodi za žago in furnir ter les za celulozo in plošče ter drug okrogli industrijski les). V Italijo je za razliko od let prej (npr. 2015, 2016, 2017) prevladoval izvoz hlodovine iglavcev in ne izvoz lesa slabše kakovosti namenjenega za kurjavo. Količina izvožene hlodovine iglavcev iz Slovenije v Italijo predstavlja 32 %, količina izvoženega lesa za kurjavo (iglavci in listavci) pa 28 % glede na skupno količino nepredelanega okroglega lesa izvoženega iz Slovenije v Italijo.



Slika 4: Struktura izvoza iz Slovenije po kategorijah gozdnih lesnih sortimentov v 2018 za tri največje države uvoznice okroglega lesa iz Slovenije (vir: SURS, obdelava GIS – GTE)

Uvoz okroglega lesa v Slovenijo v 2018 po državah

Uvoz nepredelanega okroglega lesa v Slovenijo od leta 2016 narašča in je v letu 2018 presegel pol milijona m3. V strukturi uvoza okroglega lesa v Slovenijo je v letu 2018 prevladoval les za celulozo in plošče ter drug okrogli industrijski les iglavcev s 40 %, sledi mu les slabše kakovosti listavcev s 33 % glede na skupno količino uvoženega okroglega lesa na slovenski trg. Glavne izvoznice nepredelanega okroglega lesa v Slovenijo so Avstrija (32 %), Hrvaška (28 %) ter Bosna in Hercegovina (26 %).



Slika 5: Deleži količin uvoza gozdnih lesnih sortimentov v Slovenijo iz posameznih držav v 2018 (vir: SURS, obdelava GIS – GTE)


Količine uvoza gozdnih lesnih sortimentov iz Avstrije v Slovenijo v 2018 so prevladovale pri lesu za celulozo in plošče ter drugemu okroglemu industrijskemu lesu iglavcev, saj smo ga uvozili dobrih 160.000 m3, kar predstavlja 96 % skupne uvožene količine okroglega lesa iz Avstrije v Slovenijo. Iz Hrvaške smo v 2018 količinsko največ uvozili okroglega industrijskega lesa listavcev (hlodi za žago in furnir ter les za celulozo in plošče ter drug okrogli industrijski les) in lesa za kurjavo (iglavci in listavci). Bosna in Hercegovina pa je v letu 2018 predstavljala za Slovenijo uvozni trg za les slabše kakovosti namenjen za kurjavo, saj ta kategorija gozdnih lesnih sortimentov predstavlja kar 90 % skupne količine okroglega lesa uvoženega iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo.



Slika 6: Struktura uvoza v Slovenijo po kategorijah gozdnih lesnih sortimentov v 2018 za tri največje države izvoznice okroglega lesa v Slovenijo (vir: SURS, obdelava GIS – GTE)


Med dejavniki, ki so vplivali na trg v 2018, je tudi ukrep Hrvaške, ki je z junijem 2017 omejila (prepovedala) izvoz nepredelane hrastovine za dve leti (do junija 2019). Ukrep je posegal na trg z lesom hrastovine in vplival na poslovanje slovenskih podjetij, ki uvažajo hrastovino iz Hrvaške (hlodovina, les slabše kakovosti, sekanci,...) in/ali izvajajo storitve predelave lesa za naročnike, ki kupujejo les na Hrvaškem. Prepoved je veljala za drevesni vrsti dob in graden, in sicer za ves okrogli les (hlodovina, les za plošče, drug industrijski les, les za kurjavo), za žagan les, če je vlažnost nad 20 %, in za lesne ostanke, ki nastanejo pri pridobivanju lesa in predelavi lesa. Prepoved je izhajala iz sprejetega predpisa o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja stenice hrastove čipkarice Corythucha arcuata (Say, 1832), ki je bil objavljen 1. 6. 2017 in je takoj stopil v veljavo.


Špela Ščap, Gozdarski inštitut Slovenije (Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko