Utežni meri, ki se v praksi uporabljata za lesno gorivo, sta kilogram in tona. Pri tem ločimo:
Masa goriva kot dostavljeno (tona sveže snovi), ki zajema lesno gorivo in vodo (»lutro«).
Masa suhe snovi goriva (tona suhe snovi), ki zajema samo lesno gorivo pri vlažnosti 0 % (»atro«).
Les, ki je razžagan in po potrebi cepljen z namenom energetske izrabe v napravah, kot so peči, kamini ali kotli za centralno ogrevanje individualnih hiš oziroma stanovanj.
Drva imajo praviloma določeno dolžino od 150 do 1000 mm.
Prostornina zloženega gradiva (skladovnica) / Prostorninski meter (prm) je merska enota, ki se uporablja za zložena drva. V literaturi je večinoma označen kot prm.
Nasekana lesna biomasa v obliki koščkov z določeno velikostjo delcev, ki se izdelujejo z mehansko obdelavo z ostrim orodjem,
kot so noži. Lesni sekanci so nepravilne pravokotne oblike in značilne dolžine od 5 do 50 mm ter z majhno debelino v primerjavi z drugimi dimenzijami.
Prostornina nasutja / Nasuti (kubični) meter (nm3) je merska enota, ki se uporablja za nasutje lesnih sekancev, lahko pa tudi za nasutje drv.
Običajna merska enota za okrogli les je volumen v kubičnih metrih (m3), vse pogosteje pa se za les slabše kakovosti uporablja masa v tonah (t). Za drva (do 1 m dolžine) se najpogosteje uporablja prostorninski meter (prm).
Za majhne kose lesa, ki so v razsutem stanju (npr. sekanci),uporabljamo mersko enoto nasuti prostorninski meter (nm3).
Kubični (ali volumni) meter (m3) se uporablja kot merska enota za prostornino, ki je v celoti napolnjena z lesom (brez vmesnih praznih prostorov). Pri tej merski enoti je pomembno, ali je zajeta tudi skorja, ali ne. Uporablja se tudi za preračune v ekvivalente okroglega lesa.
Prostornina lesnega goriva je odvisna od oblike, velikosti, homogenosti in razporeditve posameznih kosov lesa.
Kurilnost (Hi) prej spodnja kurilna vrednost: označuje tisto količino toplote, ki jo dobimo z zgorevanjem goriva, če dimne pline ohlajamo samo do temperature rosišča vodne pare, ki je v dimnih plinih. Voda, ki se sprošča, se šteje kot para, kar pomeni, da smo odšteli toplotno energijo, nujno za spremembo vode v paro (latentna toplota uparjanja vode pri 25 °C).
Navodila za uporabo pretvornika enot
Pretvornik enot omogoča okvirne preračune med različnimi enotami (prostorninske, masne, energetske). Za preračune so uporabljeni faktorji, ki pa ni nujno, da vedno odražajo dejansko stanje.
Preračuni so tako zgolj informativni in avtorji ne odgovarjajo za uporabo izračunanih podatkov.
Pri uporabi pretvornika enot predlagamo upoštevanje naslednjih korakov:
Izbor drevesne vrste
Vpis vsebnosti vode (glej definicije - vsebnosti vode)
Vpis ene izmed količin - vpiše se lahko številko v poljubno okence (vpiše se lahko celo število ali število z decimalnim številom)
Pretvornik enot je razvil Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem inštitutu Slovenije.