ODKAZILNI MANUAL

Vrsta sečnje Drevesna vrsta Tarifa Število izbranih dreves po debelinskih stopnjah (oz. po premeru na prsni višini) m3
3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Skupaj
Skupaj

ha

Število izbranih dreves na hektar:

Količina za posek izbranega drevja [m3/ha]:

Bruto prostornina srednjega za posek izbranega drevesa:

Sečnja

Motorna žaga

Določanje povprečnih normativov Osnovni normativ od min do min, z upoštevanjem popravkov min

Osnovni normativ je sestavljen iz produktivnega časa in neproduktivnega časa (faktor 1,58). Normativ je sestavljen iz osnovnega normativa ter popravkov zaradi priznanih dodatnih del in popravkov zaradi delovnih razmer (bonifikacij oziroma malifikacij). Osnovni normativi izraža odvisnost časa sečnje in izdelave sortimentov od prsnega premera drevesa v centimetrih [cm].

V osnovnem normativu je upoštevan čas za urejanje sečišča (skladno s predpisom, ki ureja izvajanje sečnje in ravnanje s sečnimi ostanki, ki se nanaša na izdelavo drevesa ter dodatnih del zaradi povečanega obsega gozdnega reda). Drugih dodatnih del se pri rednih sečnjah ne določa. Izračun je različen za iglavce oz. za listavce ne glede na sestojne oblike ali mešanost drevesnih vrst.

Osnovni normativ poleg navedenega vključuje tudi faktor težavnosti, ki vsebuje povprečna dodatna dela in povprečne popravke zaradi delovnih razmer. Vključen faktor težavnosti znaša 1,31 za iglavce in 1,26 za listavce. Zaradi uporabe povprečne bonifikacije je normativ je namenjen izračunu potrebnega časa za sečnjo za velike zaključene površine npr. državne gozdove, gozdno godpodarsko območje, koncesijsko območje, veleposesti, manj pa za posamezne parcele ali drobno lastništvo.

1. Popravki zaradi netipičnih delovnih razmer

  • Nizke Koncentracije poseka
Popravek zaradi nizke koncentracije za posek predvidenega drevja se uporabi v primeru, ko je za posek predvideno do 100 dreves. Popravek ima vrednost do 20 % (odvisno od števila dreves in njihovih premerov). Popravek se izračuna samodejno na podlagi podanih podatkov.

  • Težka prehodnost
Popravek za težko prehodnost na delovnem polju je določen na podlagi podatkov o povprečnem nagibu in skalovitosti. Popravek za težko prehodnost znaša do 20 % in se določa v deležu na delovnem polju. Uporabnik mora za izbrano delobno polje določiti deleže (v %) v katerih so posamezni razredi glede na naklon in skalovitost zastopani (seštevek deležev ne sme presegati 100 %).
Skalovitost
Naklon < 30% 31-50% 51-70% >70%
do 30% 0,00%
od 31 do 50% 0,00%
od 51 do 70% 0,00%
nad 70% 0,00%
0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00%

  • Izredne dimenzije drevja
Popravek za izredne dimenzije drevja znaša do 15 %. Popravek se upošteva glede na delež za posek predvidene debeljadi od. 50 centimetrov premera na prsni višini naprej. Popravek se izračuna samodejno na podlagi podanih podatkov.

2. Popravek zaradi nizke koncentracije izrednih (sanitarnih) sečenj
Popravek se uporablja samo za izračun časa potrebnega za izredne (sanitarne) sečnje predvidene v letnem programu izkoriščanja gozdov, kadar površine delovnih polj izrednih sečenj presegajo 10 ha oziroma je število za posek predvidenih dreves večje od 100.

Pri delovnih poljih manjših od 10 ha se za oceno povprečnega popravka zaradi nizkih koncentracij pričakovanih izrednih (sanitarnih) sečenj uporabi podatke o številu posekanih dreves po delovnih poljih izrednih (sanitarnih) sečenj v preteklem letu ter zanje upošteva vrednosti popravkov iz točke 1 »Popravki zaradi netipičnih razmer«. Uporaba popravka zaradi netipičnih delovnih razmer velja za površine delovnih polj izrednih sečenj do vključno 10 ha.

Omejitve
Časovni normativi veljajo za vse vrste izdelanih gozdno-lesnih sortimentov iglavcev in listavcev, ki so običajno predmet trženja. Normativi pri iglavcih veljajo za sečnjo in izdelavo sortimentov oblega lesa (tipične dolžine med 4 in 12 m). Normativ pri listavcih vsebuje čas za izdelavo sortimentov ali kombiniranih hlodov in izdelavo drugega industrijskega lesa ali lesa za kurjavo (goli). Sečnje in izdelave gozdno-lesnih sortimentov velikih količin zaradi žledolomov, snegolomov, vetrolomov, požarišč in plazišč zaradi močno povečane nevarnosti pri opravljanju del se ne normirajo, ampak obračunajo po porabljenem času. Seštevek vseh popravkov zaradi netipičnih delovnih razmer oziroma koncentracije izrednih sečenj je izražen s faktorjem, lahko največ 1,22 za iglavce in 1,27 za listavce (t.i. mejne vrednosti). V primeru večje vsote na delovnem polju program samodejno uporabi mejne vrednosti popravkov.

Določanje normativov na ravni delovnega polja Osnovni normativ od () do ()

Uporabnik v naslednjih korakih z uporabo spustnih menijev določi dodatne pogoje za izračun popravkov zaradi delovnih razmer ali povečanega obsega dela zaradi ureditve sečišča.

Normativ sestavlja izračun časa za osnovni normativ povečan s faktorjem neproduktivnega časa in z določenim odstotkom popravkov normativa zaradi dodatnih del in zaradi delovnih razmer, oziroma zmanjšan za odstotek popravkov (malifikacij) zaradi delovnih razmer.

Osnovni normativi z vključenimi neproduktivnimi časi veljajo za:

  • Ugodne delovne razmere (naklon do 30 %, temperature 5-20 oC)
  • Ne vsebujejo popravkov zaradi dodatnih del ali popravkov zaradi delovnih razmer.
  • Normativi za iglavce veljajo za sečnjo in izdelavo gozdnih lesnih sortimentov po metodi mnogokratnikov (dolžine 8- 12 m).
  • Normativ pri listavcih vsebuje čas za izdelavo kombiniranih hlodov ali drugih tehničnih (oblih) sortimentov in izdelavo dolgega industrijskega lesa ali lesa za kurjavo v obli (dolgi) obliki (goli).
  • Normativ velja za delovno mesto sekača, ki ga časovno omejuje čas prihoda na delovišče oziroma čas odhoda sekača z delovišča oziroma delovnega polja.
  • Upoštevan je čas za urejanje sečišča v skladu s predpisom, ki ureja izvajanje sečnje in ravnanje s sečnimi ostanki, ki se nanaša na izdelavo drevesa.

Popravek za redčenja iglavcev in listavcev ter zbiranje v vrvne linije
Popravek se uporablja v redčenjih mlajših sestojev, kjer je predvidena uporaba vrvnih linij, na katere sekač zbira sortimente in sicer ročno s pomočjo kavljev ali cepina. Popravek se uporabi zaradi dodatnega ročnega (pred-) spravila posekanega drevja (prsni premer do 30 cm) na linije zbiranja in tudi v primerih povečanega obsega sproščanja drevja.


Izberite kategorijo skalovitosti in naklon terena
Prehodnost terena (skalovitost) in naklon terena sta povezana, saj praviloma z večanjem naklona narašča tudi skalovitost. Popravka se ne uporablja v kombinaciji z osnovnim normativom za sečnjo mešanih sestojev listavcev na velikih strminah.

ha

Med drevesi izbranimi za posek po deležu prevladuje bor. V primeru borovih sestojev z zelo vejnatim drevjem oziroma težko prehodno podrastjo se normativi izračunajo po specifični enačbi, zato na tem mestu uporabnik določi razmere borovih sestojev v delovnem polju.

1. Popravki zaradi dodatnih del
DDodatna dela se upoštevajo kot popravki osnovnega normativa v odstotkih v sorazmerju s površino ali številom, za katerega veljajo bonifikacije. Uporabnik mora ob popravkih vedno določiti tudi površino delovnega polja, kjer veljajo popravki (privzeta vrednost je nastavljena na celotno delovno polje).

a) Sortimentna metoda
Pri sečnji iglavcev ali listavcev po sortimentni metodi se osnovni normativ poveča za 5 %.

ha

b) Obrobljanje sortimentov
Za obrobljanje sortimentov se poveča osnovni normativ sečnje za 3 %.

ha

c) Odstranjevanje snega
Popravek je odvisen od višine snežne odeje v metrih
ha

d) Povečan obseg dela pri ureditvi sečišča
Ureditev sečišča je določena v predpisu, ki ureja sečnjo, ravnanje s sečnimi ostanki, spravilo in zlaganje gozdno lesnih sortimentov. Obsega več operacij, od katerih so nekatere povezane z delom sekača na določenem drevesu (npr. beljenje panjev smreke, bora, bresta itd.), zlaganje vej, drugih pa ni mogoče povezati s sečnjo posameznega drevesa, temveč s skupino dreves ali z vsem sečiščem. Osnovni normativ vsebuje naslednja tipična opravila ureditve sečišča:
  • beljenje panjev pri smreki, boru in brestu;
  • umikanje sečnih ostankov z gozdnih prometnic in spravilnih smeri;
  • zlaganje sečnih ostankov pri pomladitvenih sečnjah, tako da ne ovirajo razvoja 
mladja; 

  • posek in primerno umikanje ali zlaganje vseh pri sečnji ali spravilu močneje 
poškodovanih podmerskih dreves, iz katerih se sortimenti ne izdelajo;
  • razžagovanje ter zlaganje vej in vrhačev iglavcev v kupe zunaj prometnic in spravilnih smeri; umikanje sečnih ostankov z mejnikov, iz kaluž in vodnih izvirov, strug potokov 
in hudournikov ter s kmetijskih zemljišč, zunanjih gozdnih robov in gozdnih jas;
  • odstranjevanje vseh drugih nelesnih odpadkov, ki nastanejo pri opravljanju del.
Popravki zaradi dodatnega dela pri zlaganju in razžagovanju vej se upoštevajo za opravila, ki jih opravlja sekač (z motorno žago) in so za ureditev sečišča posebej določena z načrti za gospodarjenje z gozdovi ali z odločbo, in jih ni mogoče pripisati posameznemu drevesu, temveč razmeram v delovišču. Odstotek popravkov se doda sorazmerno odstotku površine ali deležu dreves v delovnem polju. Popravki so določeni za naslednja opravila:

- Prva redčenja v drogovnjakih zz veliko gostoto in težko prehodnostjo, kjer je potrebno zlagati veje na več kupov in lupiti panje, izvajati velik obseg sečnje suhih (mrtvih) ali podmerskih (ne dajejo sortimentov) dreves, ki ovirajo delo in jih je potrebno podreti. Osnovni normativ se lahko poveča za 10 %.
ha

- Polomljeni drogovnjaki zaradi naravnih dejavnikov (zlomljeni vrhovi, deli krošenj ipd.). Težavno podiranje zaradi pogosto obviselih dreves. Osnovni normativ se lahko poveča za 15 %.
ha

- Posebej vejnato drevje iglavcev:
dreves
(Predlagana vrednost predstavlja število vseh iglavcev v drevesni sestavi in tudi največje možno število dreves z upoštevanim popravkom.)

- Posebej vejnato drevje listavcev, zaradi košate in razvejane krošnje listavcev se lahko osnovni normativ poveča za 30 %.
dreves
(Predlagana vrednost predstavlja število vseh listavcev v drevesni sestavi in tudi največje možno število dreves z upoštevanim popravkom.)

- Sečnja ob robovih (rob gozda, trajne javne prometnice ali parcele, izviri, vodotoki in hudourniške struge, sečnja v varovanih območjih, bližina drugih objektov, kjer je potrebno v celoti odstraniti sečne ostanke):
ha


Koncentracija delovišča (prostorsko ločena sečišča v enem delovnem dnevu)
Povečan čas hoje (s hitrostjo 3 km/h) do sečišča se upošteva v primerih oddaljenih sečišč ter majhnega števila drevja predvidenega za posek. Doda se popravke v odstotkih na osnovni normativ. Ta popravek ne izključuje popravka zaradi majhne koncentracije lesa na delovišču.
V kolikor je v vašem delovnem polju več kot eno sečišče, določite povprečno horizontalno razdaljo med sečišči:

ha


2. Izdelava prostorninskega lesa

Normativi veljajo za ročno izdelavo pri panju ali na cesti. Obračunava se jih poleg normativov za sečnjo preračunanih na [min/m3].

%


3. Popravki (bonifikacije) zaradi delovnih razmer
Popravke se doda na osnovni normativ v sorazmernem deležu površine ali števila drevja, za katerega veljajo bonifikacije.

a) Mladovja oziroma težko prehodna podrast
Delo v mladovjih, ki niso označena v načrtih za gospodarjenje z gozdovi, se ne šteje kot delo v posebnih delovnih razmerah (poškodbe takšnega mladja in podrasti ne štejejo v škodo zaradi sečnje). Določi se naslednje popravke za delo v mladovjih, katera so označena v načrtih za gospodarjenje z gozdovi:
  • V mladju do višine 1 m, upošteva se 10 % popravek (ovire pri obdelavi drevesa). Sem sodijo tudi vsa zakasnela pomlajevanja, kjer se odvija končni posek.
  • V gošči do višine 5 m, upošteva se 30 % popravek (težji prehodi in težja obdelava drevesa). Sem sodijo tudi vsa zakasnela pomlajevanja, kjer se odvija končni posek (ovire pri obdelavi drevesa, večje škode na mladovju – več dodatnih del za sekača, ki niso povezane s sečnjo posameznega drevesa).
  • V letvenjakih do višine 10 m, če je to označeno v načrtih za gospodarjenje z gozdovi, upošteva se 20 % popravek (težji prehodi in obdelava drevesa). Sem sodijo tudi vsa zakasnela pomlajevanja, (večje škode na mladovju – več dodatnih del za sekača, ki niso povezane s sečnjo posameznega drevesa).
  • Zamujene pomladitvene sečnje, kjer je povečan obseg gozdnega reda na račun razžagovanja in zlaganja vej na kupe izven mladja itd. Težka prehodnost zaradi podrasti (leska in drugo grmovje, malina, robida itd.) ne glede na fazo mladovja, iglavci in listavci 40 %.

ha


b) Majhna jakost sečnje na delovnem polju
MMajhna jakost poseka izbranih dreves zahteva popravke normativa zaradi izgube časa pri iskanju dreves in daljših prehodih v primerih, ko je za posek izbrano manj kot 25 dreves na ha ali 30 m3/ha. Ta bonifikacija ne izključuje dodatnega dela zaradi dostopa do delovišča, in je neodvisna od oddaljenosti delovišča od ceste. Popravek osnovnega normativa se izračuna samodejno na podlagi osnovnih podatkov.


c) Delo v snegu
Bonifikacije za delo v snegu veljajo za povečano težavnost dela – predvsem kleščenja, krojenja in prežagovanja ter ureditve sečišča. Te bonifikacije ne vključujejo dodatnega dela pri odstranjevanju snega.


d) Vpliv temperature
Vnesite povprečno temperaturo zraka med delovnikom. To je povprečje temperatur ob začetku ter ob koncu delovnika.


e) Vejnatost in oblika krošnje
  • Če je dolžina krošnje pri iglavcih in listavcih nad dve tretjini dolžine debla se poveča čase osnovnega normativa za 5 %.

dreves

  • Če je prisotna večosnost debla pri listavcih se poveča čase osnovnega normativa za 5 %.

dreves
(Predlagana vrednost predstavlja število vseh listavcev v drevesni sestavi in tudi največje možno število dreves z upoštevanim popravkom.)

  • Pri iglavcih upoštevamo večjo vejnatost, če je drevje z dolžino krošnje nad 30 % dolžine debla, kjer prevladujejo veje debelejše od 6 cm. V tem primeru se osnovni normativ poveča za 5 %.

dreves
(Predlagana vrednost predstavlja število vseh iglavcev v drevesni sestavi in tudi največje možno število dreves z upoštevanim popravkom.)


4. Zmanjšanje normativa (malifikacije) zaradi ugodnih delovnih razmer

a) Enomerni sestoji vitkega drevja
V sestojih, kjer je zaradi kratke dolžine krošnje pod 1/4 dolžine debla (iglavci in listavci), enoosnih debel (listavci) in tankih vej (iglavci pod 4 cm) zmanjšan obseg kleščenja in gozdnega reda, se zmanjša osnovni normativ za 20 %. Sem spadajo npr. enomerne kulture smreke in enomerni zabukovljeni sestoji v fazah do tanjšega debeljaka.
ha

b) Sečnja na gozdnih prometnicah
Pri sečnji dreves zaradi sečnje trase gozdnih prometnic (gozdne ceste, traktorske vlake, koridorji žičnic) v ugodnih razmerah se zmanjša osnovni normativ za 20 %.
ha

Končni poseki
Pri končnih posekih na preglednem terenu z mladjem višine do 100 cm in pri gostoti drevja za posek nad 30 m3/ha ter v razmerah, ko zaradi mladja niso potrebna dodatna dela zaradi urejanja sečišča, se zmanjša osnovni normativ za 20 %.
ha

Omejitve in priporočila
Sečnje in izdelave gozdno lesnih sortimentov velikih količin zaradi žledolomov, snegolomov, vetrolomov, požarišč in plazišč zaradi močno povečane nevarnostjo pri opravljanju del. Dela se v teh primerih ne normirajo, ampak obračunajo po času. Prav tako se ne normira del po tej uredbi pri krčenju gozdov zaradi negozdarskih namenov ali vzdrževanju obstoječe negozdarske infrastrukture. Normativi veljajo tudi za sečnjo lubadark (sem ne spadajo lovna drevesa in druga varstvena dela, ki jih lahko opravlja sekač). Času za sečnjo se mora prišteti še potrebne čase za izvedbo varstvenih del (npr. razprostiranje ponjav, zbiranje skorje v kupe, sežiganje ipd.),. Vsota popravkov zaradi delovnih razmer je lahko največ 80 % (faktor 1,8 na z dodatnimi deli popravljen osnovni normativ). če je upravičeno dodajanje nad 80 % popravkov osnovnega normativa, se priporoča preverjanje in plačilo po dogovoru. Zmanjšanja normativa (malifikacije) pri sečnji lahko znašajo največ 20 % in se jih pred izračunom normativa odšteje od popravkov zaradi delovnih razmer. Omejitve se v izračunih upoštevajo samodejno na podlagi navedenih podatkov.

Strojna sečnja Osnovni normativ od () do ()

Strojna sečnja z veliki kolesnimi stroji za sečnjo

Osnovna izhodišča

Normativi veljajo za uveljavljeno obliko strojne sečnje in izdelave sortimentov pri redčenjih sestojev iglavcev ter pri redčenjih listavcev v ugodnih terenskih in sestojnih razmerah rednih delovišč z označenim drevjem za posek.

Normativi upoštevajo sistem obračunavanja delovnega časa za 8 urni delovnik in temeljijo na regresijski odvisnosti produktivnega delovnega časa stroja od vhodne spremenljivke povprečne bruto prostornine odkazanega drevesa (BTO) v m3 v delovišču.

Normativ velja za delovišča, kjer odkazana drevesa, z upoštevanjem tarif gozdnogospodarskih načrtov, ne presegajo 1,2 m3 za listavce (LST) in 1,8 m3 za iglavce (IGL), gostota označenega drevja za posek pa je med 50 m3/ha in 150 m3/ha. Nižja gostota odkazila je lahko upoštevana s predvidenim popravkom.

Normativi veljajo za skupino velikih kolesnih strojev za sečnjo katerih masa presega 13 t, doseg roke hidravličnega dvigala je 10 m ali več, na njem nameščena sečna glava pa omogoča izdelavo sortimentov do 40 cm premera in podiranje do 60 cm premera. Normativi veljajo za samostojno delo usposobljenega strojnika, z delovnimi izkušnjami na takih strojih, brez kombinirane izvedbe sečnje z motorno žago in dodatnim sekačem.

Normativi veljajo za sečnjo in izdelavo sortimentov v tehnološkem sistemu kratkega lesa. Strojnik pri podiranju skrbi za primerno usmerjeno podiranje in izdelavo sortimentov, tako da se izogne nepotrebnim poškodbam sestoja in tal.

Normativi vsebujejo čase za ureditev sečišča, kot ga za strojno sečnjo določa pravilnik, ki ureja izvajanje sečnje, ravnanje s sečnimi ostanki, spravilo in zlaganje gozdno lesnih sortimentov.

Normativ strojne sečnje (Nss) je izražen v času (min= na neto izdelan m3 gozdno lesnih sortimentov in je sestavljen iz osnovnega normativa (ONss) in popravkov osnovnega normativa. Osnovni normativ vključuje faktor neproduktivnega delovnega časa, ki upošteva slovenske razmere gospodarjenja z gozdom in delovno pravno zakonodajo, ter znaša 1,39

Osnovne normative strojne sečnje z velikimi kolesnimi stroji za sečnjo v redčenjih izračunamo na podlagi povprečne bruto prostornine odkazanih dreves (BTO).

Popravki osnovnega normativa strojne sečnje
Popravki normativa so namenjeni povečanju osnovnega normativa zaradi terenskih in/ali organizacijskih razmer v delovišču. Kriterije za določitev višine popravkov za posamezno kategorijo presodimo na osnovi razmer na delovišču in organizacijskih zahtev in omejitev pri izvajanju strojne sečnje. Vsota vseh popravkov na osnovni normativ je lahko največ 100 % (faktor = 2). če je dodajanje nad 100 % popravkov osnovnega normativa upravičeno, normativa ne določamo, priporočeno je preverjanje proizvodnosti oziroma obračunavanje del po času.

1. Popravek zaradi organizacijskih omejitev:
  • Dodatne zahteve varstva gozdov v primeru:
    •  prisotnosti perspektivnega podmladka,
    • dodatnega zlaganja ali umikanja vej s sečnih poti zaradi drugih vzrokov,
    •  obdelava ali zlaganje vrhačev, ki ležijo ločeno od debla oz. drevesa.
%

    • Slepe sečno spravilne poti(SP):



    • Oddaljenost težišča lesne mase na delovišču od predvidenega skladišča na gozni cesti znaša:



    2. Popravek zaradi razmer na delovišču:
    • Sestoji s posebnimi zahtevami:

    %

    %

    %

    • Oblika drevesa (popravek zaradi oblike drevesa se lahko uporabi v sestojih):





    • Terenske razmere (naklon in skalovitost)

    Naklon terena je

    Skalovitost je %

    • Zimskih razmer


    Višina snežne odeje je %

    • Izrednih razmer



Omejitve in priporočila
  • Normativi veljajo za sestoje homogene sestave v razvojni fazi drogovnjakov in debeljakov z opredeljenim ukrepom redčenja v ugodnih terenskih razmerah.
  • Za ugodne terenske razmere za strojno sečnjo štejemo gozdne površine s povprečno kamnitostjo in skalovitostjo terena do 5 %, povprečnim naklonom do 10 % in dobro vidljivostjo.
  • V normativih delovnega časa niso upoštevane prekinitve dela na nivoju koledarskega spremljanja dela kot so npr.: selitve stroja, premiki stroja med delovišči, servisiranje in popravila, podpora za redno vzdrževanje (dovoz goriva, brušenje verig, montaža in demontaža goseničnih trakov in verig,..), daljše prekinitve dela zaradi vremenskih, sestojnih ali organizacijskih zahtev, ipd..
  • Zagotovljena je pregledna in funkcionalna označitev drevja, sečnih (spravilnih) poti in smeri gibanja.
  • Način označevanja drevja mora biti prilagojen potrebam popolne strojne sečnje.
  • Največja debelina vej ne presega 10 cm.
  • Največja dolžina izdelanih sortimentov je 6 m.
  • Zlaganje in razvrščanje sortimentov se izvaja vzdolž sečne poti na način, ki omogoča spravilo z vožnjo (zgibni prikoličar, traktor z gozdarsko prikolico,...).
  • Izvajanje sečnje in izdelave slučajnih pripadkov visokih koncentracij (žledolomi, snegolomi, vetrolomi) ne normiramo, ampak jo obračunavamo po času.
  • Za delovišča, kjer odkazana lesna masa ne presega 500 m3 in niso dostopna s strojem za sečnjo brez uporabe selitvene prikolice oz. so preveč oddaljena od drugih delovišč strojne sečnje, se priporoča ekonomska presoja odločitve za izvajanje popolne strojne sečnje.

Spravilo lesa

Ročno spravilo lesa Osnovni normativ od () do ()

Ročno spravilo lesa je premik izdelanih sortimentov po brezpotju. Če je spravilo do ceste, je ročno spravilo samostojna in zaključena faza, če pa je to do vlake ali linije žičnice, je ročno spravilo podfaza, ki jo poimenujemo zbiranje ali predspravilo lesa. Normativi veljajo za običajne načine dela in običajno opremo delavcev in za delo enega delavca. Normativi veljajo za spravilo oblovine smreke in jelke v skorji. Za druge drevesne vrste jih preračunavamo z upoštevanjem njihovih gostot.

Delovne razmere, ki največ vplivajo na učinke ročnega spravila so: naklon terena, ovire na terenu (npr. zaraščenost), razdalja premika lesa (upošteva se poševna razdalja). Za normalne delovne razmere štejemo primerno nagnjen teren (40-60 %) s povprečno vlažnostjo, brez podrasti in ovir. Delovne razmere so v teh normativih povzete v treh kategorijah, ki so enake za ročno spravilo na kratkih in dolgih razdaljah.


Določite kategorijo delovišča


Normativi ročnega spravila na dolge razdalje se uporabljajo na spravilnih razdaljah nad 200 m do 500 m, normativi ročnega spravila na kratkih razdaljah pa se uporabljajo na vseh razdaljah do 200 m.


Poševna razdalja vlačenja (spravila)

metrovMaksimalna razdalja ne sme presegati 500m!

Popravki osnovnega normativa pri ročnem spravilu lesa

Kadar sortimenti težje drsijo, lahko normative povečamo. Pri spravilu po zmrznjenih tleh pa lahko normative znižamo. Normative povečamo tudi pri spravilu skozi močno podrast ter pri spravilu drobnih (povprečen kos pod 0,3 t) in dolgih sortimentov (zlasti listavcev).









Spravilo lesa s konji Osnovni normativ od () do ()

Normativi veljajo za običajno organizacijo in postopke pri spravilu lesa s konji (pri vlačenju okroglega lesa s konji po tleh ter pri iznosu prostorninskega lesa) ter za običajno opremo konjev in delavcev. Okrogli les vlačimo s samcem ali pa s parom konj. Upoštevani so tudi časi zlaganja ob cesti. Normativi za iznos prostorninskega lesa trdih listavcev so določeni za delo enega konjarja (delavca) s 3 konji. Prostorninski les mora biti v gozdu zložen v zložaje.


Izberite način spravila za katerega želite določiti normativ:




Razdaljo vlačenja lesa se določi z izmero dolžine vlak na terenu ali na karti, pri iznosu lesa pa z izmero poti konj po brezpotju in po vlakah.

Horizontalna razdalja vlačenja oziroma iznosa po vlaki metrov

Razdalja zbiranja lesa se določi tako, da se izmerjeno razdaljo (kot premica) na karti od središča (težišča) zbiranja v delovnem polju do vlake, poveča za 45 %.

Razdalja zbiranja (vlačenja) po brezpotju metrov

Za preračunavanje prostornine lesa (prostorni m3) v maso ali obratno veljajo poleg preglednice v poglavju 4.1 še naslednja razmerja:


Sortimenti - drva Masa Enota
Masa 1 prostorninskega m3 svežega lesa listavcev 0,8 t
Masa 1 prostorninskega m3 gozdno suhega lesa list 0,6 t
Prostornina lesa v 1 prostornem m3 0,65 m3

Navedeni normativi za vlačenje s konji veljajo za suhe in trde (kamnite) vlake, brez večjih lukenj ali skal (stopnic) na vlaki. Glede na povprečni podolžni naklon vlake - poti, ločimo tri smeri spravila lesa z naslednjimi značilnostmi:

1. Popravki osnovnih normativov vlačenja lesa s konji
Za slabše pogoje dela pri vlačenju lesa s konji lahko povišamo časovni normativ in sicer:

  • na vlakah s kratkimi protivzponi, luknjami ali skalami na vlaki do 10 %, pri strmih vlakah (nad -20 % naklona) do 15 % popravkov,

  • na mehkih in blatnih vlakah do 10 %,

  • pri zelo strmih terenih, kjer je potrebno dodatno ročno spravilo do 10 %,

  • pri spravilu zelo drobnih sortimentov (povprečno odkazano drevo do 0,20 m3) zvišamo normativ vlačenja do 20 %,

  • pri spravilu drobnih sortimentov (povprečno odkazano drevo do 0,24-0,30 m3 ) zvišamo normativ vlačenja do 10 %

  • za delo v snegu povišamo časovne normative zbiranja in vlačenja: pri višini snega do 15cm do 5 %, pri višini snega 16-50 cm do 15 %, pri višini sneda nad 50 cm do 20 %.

1. Popravki osnovnih normativov pri iznosu lesa s konji

  • pri močni skalovitosti terena (nad 60% površine) do 10 %,

  • pri majhni koncentraciji lesa (manj kot 20 m3/ha) do 10 %.

Spravilo lesa z žičnicami Osnovni normativ od () do ()

Normativi veljajo za uveljavljene oblike spravila lesa iglavcev in listavcev z žičnimi žerjavi in sicer:

  • spravilo lesa navzgor in navzdol z večbobenskimi žičnimi žerjavi s stolpi, nosilnost do 3 t,
  • spravilo lesa navzgor z večbobenskimi žičnimi žerjavi s stolpi, nosilnost do 2,5 t,
  • spravilo lesa navzgor in navzdol s klasičnimi žičnimi žerjavi.


Gozdarske žičnice so razvrščene v štiri kategorije glede na dolžino tipičnih linij in nosilnost:

  • 1.a veliki večbobenski žični žerjavi s stolpi - linije do 600 m, nosilnost do 2,5 t, (Npr. Urus)
  • 1.b veliki večbobenski žični žerjavi s stolpi - linije do 800 m, nosilnost do 3 t, (univerzalne žičnice)
  • 2. srednji večbobenski žični žerjavi s stolpi - linije do 400 m, nosilnost do 1,5 t, (Npulr. Mini Urus, TVS, Igland teleskop)
  • 3. majhni večbobenski žični žerjavi s stolpi - linije do 200 m, nosilnostul do 1,0 t,
  • 4. klasični žični žerjavi - linije do 2000 m, nosilnost do 2,5 t.


Normativi veljajo za spravilo osnovnih dolžin sortimentov ali mnogokratnikov osnovnih dolžin oziroma kombiniranih sortimentov ter za skupino treh delavcev pri večbobenskih žičnih žerjavih s stolpi oziroma štirih delavcev pri spravilu lesa s klasičnimi žičnimi žerjavi. Normativi za večbobenske žične žerjave s stolpi 1.b veljajo za delovanje v trivrvnem sistemu v obeh smereh spravila. Normativ za spravilo z žičnimi žerjavi določamo ločeno za samo spravilo lesa in za spravilo lesa skupaj s prestavljanjem naprave. Seveda je to mogoče le, če so si linije na nekem delovišču podobne.

Obvezni (splošni) podatki

Število delavcev [NDEL] št.
Horizontalna dolžina linije od sidra do sidra (m) m
Število vmesnih podpor [NCE] (n) št.


Smer spravila: Navzdol je možno samo pri 1.b in 4.

Obvezni podatki za določanje normativa za prestavljanje naprav
Normativi prestavljanja (postavljanje in razstavljanje skupaj s premikom znotraj delovnega polja) naprav (za žičnice kategorije 1.a, 2., 3. in 4.) veljajo za montažo nosilne in vlačilne vrvi (dvovrvni sistem), za postavitev visečega čevlja (M podpora), za sidranje na rastoča drevesa, ureditev stojišča za stroj na cesti (z izjemo klasičnih žerjavov) ter ureditev skladišča za odlaganje lesa. Za kategorijo gozdnih žičnic 1.b (trivrvni sistem), normativ prestavljanja (postavljanje, razstavljanje in premiki znotraj delovnega polja) in premike naprav med delovišči določamo s faktorjem fmd.

  • Osnovni časi pri prestavljanju gravitacijskih žičnic (žičnice kategorije 1.a, 2., 3. in 4.)
    Čas prestavljanja je skupen čas postavljanja in razstavljanja žičnice v normaurah. Normativ velja za delo skupine treh delavcev pri prestavljanju večbobenskih žičnih žerjavov s stolpi (žičnice kategorije 1.a, 2. in 3.) oziroma za skupino štirih delavcev pri klasičnih žičnih žerjavih (kategorija 4.). če imamo opravka z drugačno skupino, lahko normativ sorazmerno spremenimo, zato moramo že v splošnih podatkih točno definirati število delavcev [NDEL].

Izberite tip polaganja linij:


Naklon terena (%) % Naklon terena prestavlja strmino ali gradient enote obravnavanega terena. Podajamo ga v odstotkih (%).po padnici ne glede na smer žične linije.

Dodatni produktivni čas, ki ga normiramo posebej (normaur) in je predviden v projektu gozdne žičnice: h

  • Osnovni časi pri prestavljanju univerzalnih žičnic (žičnice kategorije 1.b)
    ZZa večbobenske žične žerjave s stolpi 1.b se izračunava normativ spravila s prestavljanjem na letni ravni na podlagi osnovnega normativa spravila in faktorja prestavljanja (fmd). Faktor fmd je določen glede na horizontalno dolžino linije LL (m) in koncentracijo neto odkazane lesne mase na liniji (m3/m). Faktor fmd uporabljamo za izračun normativa za več delovišč (npr. na letni ravni).


    • Določite faktor prestavljanja(fmd). V primeru, da faktor (fmd) ni vnaprej določen se izračuna samodejno glede na horizontalno dolžino linije LL (m) in koncentracijo neto odkazane lesne mase na liniji m3/m.


Osnovni podatki potrebni za določanje normativa za spravilo lesa

VLA razdaljo vlačenja (m) za delovno polje ugotavljamo kot povprečno razdaljo do težišča odkazane lesne mase (po karti), m
Pi površina, ki jo odpirajo linije - običajno je to delovno polje (ha) ha
n število predvidenih linij v delovnem polju št.
TDC dodatna produktivna dela v ciklusu (min/breme)


Metoda sečnje


Drugi predvideni produktivni časi pri spravilu lesa

Rampanje z vitlom žične naprave ter rampanje s traktorjem

1. Popravki osnovnih normativov pri prestavljanju in spravilu lesa z gravitacijskimi žičnicami (žičnice kategorije 1.a, 2., 3. in 4.)
Določite popravke oz. izberite vplivne dejavnike:

  • Naklon terena
Izračunan popravek zaradi naklona terena :

V kolikor se z izračunanim popravkom ne strinjate izberite svoj popravek:

  • Sneg
Povprečna višina snega

Izračunan popravek zaradi višine snega:

V kolikor se z izračunanim popravkom ne strinjate izberite svoj popravek:

  • Težka prehodnost (skale, bloki, sortimenti in sečni ostanki)



2. Popravek osnovnih normativov pri spravilu lesa za klasične žične žerjave

  • Višina nosilke(m):

Izračunan popravek zaradi zelo visoke linije:

V kolikor se z izračunanim popravkom ne strinjate izberite svoj popravek:

  • Spravilo bremena z dvignjenim čelom:

Izračunan popravek zaradi spravila bremena z dvignjenim čelom:

V kolikor se z izračunanim popravkom ne strinjate izberite svoj popravek:

  • Moč vitla

Izračunan popravek zaradi moči vitla:

V kolikor se z izračunanim popravkom ne strinjate izberite svoj popravek:

  • Naklon linije

Izračunan popravek zaradi naklona linije:

V kolikor se z izračunanim popravkom ne strinjate izberite svoj popravek:

Spravilo lesa s traktorji Osnovni normativ od () do ()

Normativi veljajo za spravilo lesa s traktorji od panja do kamionske ceste iz rednih sečenj (vsaj 30 m3 sortimentov na 1 ha, pri redčenjih vsaj 15 m3 sortimentov na 1 ha). Pri debelejšem drevju veljajo za metodo sortimentov in metodo mnogokratnikov (8-10 m), pri drobnejšem lesu pa za poldebelno in debelno metodo.

Tip traktorjev pri spravilu lesa:

  • Prilagojen kolesni kmetijski traktor - dve pogonski osi . 4x4, vitel 2*5t
  • Veliki gozdarski zgibni traktor - dve pogonski osi, vitel 2x 8t


Osnovni (splošni) podatki

Skupna dolžina prometnic (vlak, poti in cest) na in ob sečišču m Dolžina ne sme biti nič!

Razdaljo vlačenja (VLA) izmerimo po vlakah na karti in pomeni povprečno horizontalno razdaljo od težišča količine za posek izbranega drevja do mesta rampanja.

Razdalja vlačenja m

Določite kategorijo (vrsto) podlage

Oblovina iglavcev pri spravilu lesa je

Opredelitev kategorije zbiranja lesa







Opredelitev kategorij vlačenja lesa:






1. Popravki osnovnih normativov pri spravilu lesa

Organizacijska oblika dela:

Za delo v snegu povečamo osnovne normative zbiranja:

Pri določanju popravkov za delo v snegu višino popravka določamo smiselno glede na dejansko oviranje pri spravilu lesa.

2. Popravki osnovnih normativov pri zbiranju in rampanju lesa

Zaradi težjih delovnih pogojev lahko povečamo osnovne normative zbiranja:

- v pomlajenih sestojih, kjer spravljamo debele sortimente iz mladja za 15%,

ha

- v pomlajenih sestojih, kjer spravljamo debele sortimente iz odraslih gošč ali mlajših letvenjakov za 25%,

ha

- na ozkih cestah z neugodnimi rampnimi prostori do 10%,


3. Popravki osnovnih normativov pri vlačenju lesa

Na vlakah s kratkimi protivzponi, luknjami ali skalami na vlaki povečamo osnovni časovni normativ do 10 %.

Pri vlačenju lesa s kolesnimi traktorji na mehkih blatnih vlakah do 10 % (pri naklonih nad 20 % pa za 15 %)

Hiter pregled kalkulacij

Od(min) Do(min) S popravki(min)
Sečnja Sečnja z motorno žago Povprečni normativ
Normativi na ravni delovnega polja
Strojna sečnja
Spravilo lesa Ročno spravilo lesa
Ročno spravilo lesa s konji
Spravilo lesa z žičnicami veliki večbobenski žični žerjavi s stolpi - linije do 600 m, nosilnost do 2,5 t
veliki večbobenski žični žerjavi s stolpi - linije do 800 m, nosilnost do 3 t
srednji večbobenski žični žerjavi s stolpi - linije do 400 m, nosilnost do 1,5 t
majhni večbobenski žični žerjavi s stolpi - linije do 200 m, nosilnost do 1,0 t
klasični
žični žerjavi - linije do 2000 m, nosilnost do 2,5 t
Spravilo lesa s traktorji Prilagojen kolesni kmetijski traktor
Veliki gozdarski zgibni traktor