Se odločate za investicijo v omrežje gozdnih prometnic?

Med približno 400 tisoč lastniki gozdov v Sloveniji zgolj redki »srečneži« razpolagajo s 100 % lastniškim deležem na gozdnem sestoju in celotnem omrežju gozdnih prometnic ki jih uporabljajo. Zato je souporaba in istočasno skupna skrb nad učinkovitim omrežjem gozdnih prometnic nuja, s katerim se srečuje večina lastnikov gozdov.
Uporaba gozdnih prometnic je vezana na njihove upravičene uporabnike, ki niso pogojeni z lastništvom na posameznih prometnicah (Pravilnik, 2009). Upravičeni uporabniki imajo dolžnost po svoji uporabi vzpostaviti prvotno/namensko stanje, poleg tega pa imajo tudi pravico izvajati vzdrževalna dela na teh prometnicah, dokler s svojimi posegi ne onemogočajo rabe drugim upravičenim uporabnikom in ne dosegajo pogojev za rekonstrukcijo prometnic. V kolikor obstajajo konflikti z lastniki zemljišč, po katerih parcel poteka spravilo, lahko ZGS izda odločbo o pravici do začasnega spravila, začasnega prevoza in začasne zložitve gozdnih lesnih sortimentov na tujem zemljišču, s katero omogoči spravilo, prevoz ali zložitev gozdnih lesnih sortimentov na tujih gozdnih (v določenih primerih tudi kmetijskih) parcelah (26. člen ZOG).
Kar se tiče upravičene rabe gozdnih vlak in skladišč na gozdni cesti, o tem ni potrebno obveščati vseh lastnikov, priporočljivo pa je usklajevanje z lastniki parcel v istem delovnem polju, ki aktivno gospodarijo z gozdom, da se medsebojno uskladijo glede zasedenosti skladišč, izvedbi vzdrževalnih del na gozdnih vlakah ter morebiti celo skupno pristopijo k novim investicijam v infrastrukturo. Vsi upravičeni uporabniki imajo namreč pravico in dolžnost tudi vzdrževati gozdne vlake, vendar je vzdrževanje lahko bistveno bolj učinkovito in racionalno, če k njemu pristopi več aktivnih uporabnikov skupaj.
Lastnik gozda (in vlake), kateremu je bila z upravičeno rabo vlake povzročena škoda na sami vlaki ali stoječem drevju, lahko od uporabnika zahteva vzpostavitev stanja, ki omogoča njeno nemoteno nadaljno rabo (če je ta še ni izvedel) in poplačilo preostale škode. V kolikor pa lastnik meni, da dotična raba njegove vlake ni upravičena, ima pravico, da tovrstni rabi nasprotuje (do prejema ustrezne odločbe s strani ZGS) (Saražin in Pristovnik, 2024). Slednji »konflikti« so pogosti tam, kjer lastniki ne sodelujejo skupaj pri investicijskih vlaganjih v omrežja gozdnih prometnic – kjer eden vlaga, drugi pa zgolj »upravičeno« koristi.

Za razliko od upravičene uporabe gozdnih prometnic, te neposredne analogije ni pri privlačevanju (traktorsko spravilo), vlačenju lesa (žičniško spravilo), ali vožnji (strojna sečnja) lesa zunaj gozdnih prometnic. V tem primeru je potrebno spoštovati odločitev večinskega deleža (nad 50%) z vsake parcele, ki se nahaja med našim sestojem in gozdno prometnico. V kolikor imamo s sosedi izveden ustrezen dogovor tako ne rabimo nujno nove gozdne prometnice.
V nasprotnem primeru pa se je priporočljivo obrniti na predstavnika ZGS, da nam predstavi možnosti umestitve nove gozdne prometnice vsaj do stika z našo parcelo, ali izdaje odločbe skladno 26. členom ZOG o pravici do začasnega spravila, začasnega prevoza in začasne zložitve gozdnih lesnih sortimentov na tujem zemljišču (Saražin in Pristovnik, 2024).

Upravičeni uporabniki imajo dolžnost po svoji uporabi urediti odvodnjavanje in vzpostaviti stanje, ki omogoča njeno nemoteno nadaljnjo uporabo, poleg tega pa imajo tudi pravico izvajati vzdrževalna dela na teh prometnicah, dokler s svojimi posegi ne onemogočajo rabe drugim upravičenim uporabnikom in ne dosegajo pogojev za rekonstrukcijo gozdnih prometnic. Rekonstrukcija gozdnih prometnic je smatrana, če se s posegom na obstoječi prometnici bistveno spremenijo njeni konstrukcijski elementi: širina; ali vzdolžni naklon; ali potek.

Gozdne vlake zahtevajo nekoliko drugačen pristop, kjer je njihovo vzdrževanje v celoti prepuščeno lastnikom in upravičenim uporabnikom, v primerjavi z gozdnimi cestami in protipožarnimi prometnicami, ki so sistemsko vzdrževane.

Gozdne vlake
Gozdne vlake se morajo vzdrževati tako, da omogočajo varno spravilo gozdnih lesnih sortimentov, da se prepreči njihovo propadanje ter škodljivi vplivi na bližnjih zemljiščih (Pravilnik…, 2009). Poleg najosnovnejših vzdrževalnih del, ki zajemajo obsekovanje svetlega profila, odstranjevanje preprek na planumu, kot so kamenje in padlo drevje ter vzdrževanje prečnih jarkov in drugih elementov odvodnjavanja, lahko v sklopu vzdrževanja izvajamo tudi zemeljska dela, dokler ne bistveno spreminjamo širine, vzdolžnega naklona, ali poteka gozdne vlake. V kolikor se katerega od konstrukcijskih elementov spremeni, je za to potrebno pridobiti vsa potrebna soglasja za rekonstrukcijo.
Možna zemeljska dela na obstoječi trasi prometnice, ki ne predstavljajo rekonstrukcije so vsaj: Vzdrževanje prečnega naklona, vzdrževanje vozišča do širine, ki je zavedena v evidenci gozdnih vlak, vzdrževanje stabilnih odkopnih brežin, izdelava novih prečnih jarkov, ki so potrebni za ustrezno odvodnjavanje in druga dela, ki ne bistveno spremenijo konstrukcijskih elementov prometnice.
V kolikor ne razpolagamo z elaboratom vlake in potrebujemo jasnejše usmeritve, lahko preverimo pri predstavniku ZGS kakšna je dopustna širina vozišča in ciljni prečni naklon na dotični gozdni vlaki, kakšni naj bodo nakloni odkopnih brežin in kakšna naj bo frekvenca prečnih jarkov. V kolikor z elaboratom vlak razpolagamo in bi si želeli manjših odstopanj, lahko pri predstavniku ZGS preverimo kakšna so dovoljena odstopanja, brez da bi potrebovali soglasja za rekonstrukcijo. Predstavnik ZGS vam lahko tudi predstavil morebitne dodatne možnosti za sofinanciranje del iz izrednih javnih sredstev za vzdrževanje (trenutno aktualna sredstva Skupne kmetijske politike za protierozijsko vzdrževanje gozdnih vlak).

Gozdne ceste in protipožarne prometnice
Gozdne ceste in protipožarne prometnice so sistemsko vzdrževane. Gozdne ceste skupaj z objekti se morajo redno vzdrževati tako, da se ohranja prevoznost, omogoča njihova varna uporaba, zagotovi gospodarnost vlaganj, preprečijo škodljivi vplivi na bližnjih zemljiščih in motnje v pomembnih življenjskih prostorih prosto živečih živali. Protipožarni objekti pa se morajo redno vzdrževati tako, da se trajno ohranja njihova funkcija v prostoru (Pravilnik…, 2009).
ZGS načrtuje, spremlja in nadzira vzdrževanje gozdnih cest, občina pa določi obseg vzdrževanja gozdnih cest glede na razpoložljiva sredstva in zagotovi izvedbo vzdrževanj. ZGS tudi zagotavlja izvajanje vzdrževalnih del na protipožarni infrastrukturi (Pravilnik…, 2009). V obeh primerih gre za razpolaganja z omejenimi namenskimi sredstvi skladno s prioritetami, zato marsikatera gozdna cesta ali protipožarna prometnica ni v želenem stanju, ko jo potrebujejo lastniki gozdov za svoje potrebe.
V kolikor omenjene prometnice ne zagotavljajo varne vožnje z namenskimi vozili, ali bi potrebovale vzdrževanje elementov za njihovo odvodnjavanje, predlagamo da se obrnete na predstavnika ZGS, ki vam bo podal odgovor, kdaj lahko pričakujete izvedbo vzdrževalnih del na dotični prometnici, ter vam predstavil tudi morebitne dodatne možnosti za sofinanciranje iz javnih sredstev za vzdrževanje (trenutno aktualna sredstva Skupne kmetijske politike za vzdrževanje protipožarne infrastrukture).
Pogosto ni mogoče čakati na sistemsko vzdrževanje, zaradi česar se lahko poslužite pravice, da kot upravičen uporabnik prometnice na lastne stroške izvedete nujna dela za vzpostavitev prevoznosti ter ustreznega odvodnjavanja prometnice. Po uporabi teh prometnic, pa je vaša dolžnost, da jih sanirate do te mere, da se vzpostavi stanje, kakršno je bilo pred izvedbo vaših del.

Nakloni terena do 30 % so optimalni tako za traktorsko spravilo in strojno sečnjo s spravilom. Odločitev med enim sistemom in drugim sloni predvsem v specifiki dotičnega delovišča in morebitnim omejitvam v GGN (Krč in Košir, 2003).
Odvisno od lokalnih razmer se lahko odločamo med gradnjo in pripravo pobočnih prometnic in padničnih prometnic.

Nakloni terena od 30 do 50 % so še vedno optimalni za traktorsko spravilo. Pravilnik o gozdnih prometnicah (2009) pravi, da se odpiranje z vlakami prednostno načrtuje na naklonih terena do 50 % naklona.
Moderni stroji za sečnjo in spravilo prilagojeni delu v večjih naklonih, lahko vse pogosteje dosegajo naklone tudi nad 30 % naklonom. Ti so lahko tudi opremljeni s pasivnimi ali aktivnimi »winch-assisted« sistemi, ki omogočajo delovanje teh strojev tudi na naklonih večjih od 50 % (Birkić in Saražin, 2022; Smolnikar in Jež, 2024). Poudariti je potrebno da so »winch-assist« sistemi na terenu še zelo redki.
Žičniško spravilo se vse pogosteje uporablja že od 35 % naklona terena naprej.
Prometnice so večinoma speljane pobočno. Pripravljene prometnice so izjema; večinoma so grajene.

Z nakloni nad 50 % je na predelih, ki z vlakami še niso odprti, postaja prva izbira žičniško spravilo. Gradnja vseh tipov gozdnih prometnic je na teh naklonih večinoma še tehnično izvedljiva. Pretežni del planuma prometnice je izveden v zaseku, na erozijsko bolj izpostavljenih mestih so potrebni tudi podporni in oporni objekti. Pogosto so nove gozdne vlake namenjene traktorskemu spravilu na takih naklonih ekonomsko manj ugodna rešitev. Prav tako je njihova gradnja podvržena dodani presoji na gozdni ekosistem in marsikdaj podvržena dodatnim ekološkim omejitvam. Zato je pogosto bolj smiselno umeščati prometnice ki omogočajo žičniško spravilo. Na teh naklonih so vse vlake grajene.
Na deloviščih kjer je že vzpostavljena praksa in infrastruktura traktorskega spravila, pa je to vredno ohranjati in vzdrževati, saj traktorsko spravilo omogoča večjo plastičnost načrtovanja delovnih procesov.

Ti najstrmejši nakloni so prednostna domena žičniškega spravila.
Njihova gradnja je podvržena dodani presoji na gozdni ekosistem in marsikdaj podvržena tudi dodatnim ekološkim omejitvam. Na teh naklonih so vse vlake grajene. Večino gradnje prometnic na takih naklonih je potrebno izvajati v izkopu, saj so stabilni nakloni nasipnih brežin pogosto nižji od naklona takega terena. Pogosto je potrebno tudi izvajati podporne in oporne objekte, kar gradnjo dodatno močno podraži. Zato je potrebno preudarno presoditi kam umestiti prometnice in jih prilagoditi predvsem žičniškemu spravilu, ki rabi relativno redko mrežo prometnic in ima najmanjši vpliv na povzročanje erozije na takih naklonih.

Za delo z manjšimi domačimi traktorji lahko zadostujejo gozdne vlake širine do 2,4 m. Prav tako obstajajo tudi redki profesionalni izvajalci traktorskega spravila, ki bodo lahko izvedli storitev na takih prometnicah, seveda z nizkimi delovnimi učinki in posledično višjo ceno.
Čeprav je večina mehanizacije ki se uporablja v gozdovih širine do 2,3 m (Saražin in Dolenjšek, 2022), ta za svoje varno delovanje in doseganje želenih učinkov potrebuje prometnice širše od 2,5 m. Zavedati se je potrebno tudi, da v primeru večjega obsega sanitarne sečnje te prometnice ne bodo kos potrebnemu obsegu dela.
Z izvedbo rekonstrukcije (odvisno od tega koliko bodo izboljšani tehnični elementi prometnice) bo lahko ta poleg obstoječega ozkega nabora mehanizacije sprejela tudi učinkovitejšo mehanizacijo tako za izvajanje traktorskega spravila, kot tudi žičniškega spravila in strojne sečnje in spravila ter nudila varen transport z gozdarskimi prikolicami.

Obstoječa širina vozišča že nudi možnost delovanja večjemu naboru mehanizacije tako s področja traktorskega spravila z vlačenjem, kot tudi žičniškega spravila (žerjav na traktorju) in transporta z gozdarskimi prikolicami. Take prometnice omogočajo tudi izdelavo in transport sekancev in polen v samem sestoju s traktorskimi priključki.
Z rekonstrukcijo takih prometnic lahko zagotovimo večjo varnost in učinkovitost delovanja omenjenih tehnologij, ter omogočimo tudi uporabo teh prometnic za mehanizacijo strojne sečnje in spravila.
Za izvajanje kamionskega transporta GLS, izvajanje žičniškega spravila s kamioni in izdelavo sekancev s kamioni je (če še ni) smiselno zagotoviti tudi kategorijo »gozdne ceste«, ki omogoča več javnih sredstev za financiranje ali sofinanciranje tako za izgradnjo, kot tudi za vzdrževanje. Če je obstoječa prometnica gozdna vlaka, lahko ta postane gozdna cesta zgolj z izvedbo postopka novogradnje. Rekonstrukcija, ali neposredna prekategorizacija gozdne vlake v gozdno cesto brez ustrezne dokumentacije za novogradnjo namreč ni mogoča.

Take prometnice načeloma omogočajo varno in učinkovito delovanje vsem gozdarskim tehnologijam. Rekonstrukcija takih prometnic je priporočljiva v primeru potrebe po spreminjanju poteka same prometnice ali bistveni spremembi tehničnih elementov. Zavedati pa se je potrebno, da je največja dovoljena širina vozišča tako gozdne vlake v premi, kakor tudi vozišča gozdne ceste, omejena na 3,5 m.
Za izvajanje kamionskega transporta GLS, izvajanje žičniškega spravila s kamioni in izdelavo sekancev s kamioni je (če še ni) smiselno zagotoviti tudi kategorijo »gozdne ceste«, ki omogoča več javnih sredstev za financiranje ali sofinanciranje tako za izgradnjo, kot tudi za vzdrževanje. Če je obstoječa prometnica gozdna vlaka, lahko ta postane gozdna cesta zgolj z izvedbo postopka novogradnje. Rekonstrukcija, ali neposredna prekategorizacija gozdne vlake v gozdno cesto brez ustrezne dokumentacije za novogradnjo namreč ni mogoča.

V tem primeru mreža gozdnih prometnic ne potrebuje dodatne zgostitve ne glede na izbrano tehnologijo sečnje in spravila. Glavnina vlaganj naj se usmerja v vzdrževanje in izboljšanje (rekonstrukcije) obstoječih gozdnih prometnic.

Tako omrežje prometnic večinoma omogoča vse oblike spravila. O smotrnosti zgostitve takega omrežja z novimi gozdnimi vlakami za potrebe traktorskega spravila pa se posvetujte s predstavnikom ZGS, saj lahko z zgostitvijo marsikje izboljšamo ekonomski in ergonomski vidik tovrstnega spravila.

Pri traktorskem spravilu je brez zgostitve omrežja nujno ročno predspravilo, saj se večina gozdnih površin nahaja zunaj dosega traktorskega vitla. To je pogojno sprejemljivo zgolj v izjemnih primerih. Zato je zgostitev takega prometnega omrežja z novimi gozdnimi vlakami nujna, v kolikor bi želeli izvajati varno, ergonomsko in ekonomsko rentabilno traktorsko spravilo.
Za strojno sečnjo in spravilo ter žičniško spravilo s traktorskimi žičnimi žerjavi tako omrežje načeloma še ne potrebuje zgostitve.

Zgostitev takega prometnega omrežja z novimi gozdnimi vlakami je nujna za potrebe traktorskega spravila, saj se večina gozdnih površin nahaja zunaj dosega traktorskega vitla.
Strojna sečnja in spravilo se v prvi meri odvija po sečnih poteh, ki niso trajne narave in niti uvrščene med gozdne prometnice. Pri spravilnih razdaljah nad 200 m, pa je prehodov strojev za spravilo (običajno forwarder) na določenih mestih že bistveno preko 10, kar pusti na gozdnem sestoju tudi trajne posledice. Zato je tovrstno vožnjo smiselno izvajati na trajnih prometnicah in tako glavne prometne žile strojev za spravilo umestiti na gozdne vlake, o čemur se je smiselno posvetovati s predstavnikom ZGS. Zgostitev omrežja gozdnih vlak ima lahko tudi pozitivne učinke na ekonomičnost žičniškega spravila s traktorskimi žičnimi žerjavi.

Zgostitev takega prometnega omrežja z novimi gozdnimi vlakami je smiselna pri vseh tehnologijah sečnje in spravila. Pogosto lahko ustrezno rešitev predstavlja tudi zgoščevanje primarnega prometnega omrežja z gozdnimi cestami.
Strojna sečnja in spravilo se v prvi meri odvija po sečnih poteh, ki niso trajne narave in niti uvrščene med gozdne prometnice. Pri spravilnih razdaljah nad 400 m, je število prehodov strojev za spravilo (običajno forwarder) na določenih mestih že izjemno velik (lahko tudi preko 100), kar pusti na gozdnem sestoju trajne posledice. Zato je tovrstno vožnjo smiselno izvajati na trajnih prometnicah in tako glavne prometne žile strojev za spravilo umestiti na gozdne vlake. Zgostitev omrežja gozdnih vlak pozitivno vpliva tudi na tehnološko izvedljivost žičniškega spravila s traktorskimi žičnimi žerjavi.
Zgostitev takega prometnega omrežja z novimi gozdnimi vlakami je nujna tudi za potrebe traktorskega spravila, saj se večina gozdnih površin nahaja zunaj dosega traktorskega vitla.

V tem primeru mreža gozdnih cest ne potrebuje dodatne zgostitve ne glede na izbrano tehnologijo sečnje in spravila. Glavnina vlaganj naj se usmerja v vzdrževanje in izboljšanje (rekonstrukcije) obstoječih gozdnih cest.

Spravilne razdalje krajše od 300 m omogočajo ekonomsko sprejemljivo spravilo večine spravilnih tehnologij, zato optimizacija primarnega prometnega omrežja večinoma ni potrebna. Pri spravilu z manjšimi žičnimi žerjavi na traktorjih se lahko s predstavnikom ZGS posvetujete o smotrnosti umeščanja novih gozdnih cest ali vlak, z namenom povečanja ekonomske učinkovitosti tega delovnega procesa.

Spravilne razdalje med 300 in 400 m je z ekonomskih in ergonomskih razlogov pogosto že smiselno skrajševati za traktorsko spravilo z vlačenjem in žičniško spravilo z manjšimi žerjavi na traktorjih. S predstavnikom ZGS se lahko posvetujete o smotrnosti umeščanja novih gozdnih cest ali vlak s tem namenom. Tako omrežje gozdnih cest načeloma ne potrebuje zgostitve za potrebe strojne sečnje in spravila ter spravila z večjimi žičniškimi žerjavi.

Spravilne razdalje med 400 in 800 m je priporočljivo skrajševati z novimi gozdnimi cestami ali vlakami za potrebe traktorskega spravila z vlačenjem in žičniškega spravila z manjšimi žerjavi na traktorjih. Za potrebe strojne sečnje in spravila ter spravila z večjimi žičniškimi žerjavi, pa se je o smotrnosti umeščanja novih gozdnih cest smiselno posvetovati s predstavnikom ZGS.

Spravilne razdalje daljše od 800 m so tako tehnično, kot tudi ekonomsko priporočljive za skrajševanje za vse spravilne tehnologije. V predhodni študiji smo že predlagali, da bi gozdove s spravilnimi razdaljami daljšimi od 800 m, določili kot ekonomsko neodprte (to ne velja, v kolikor obstoječe prometnice omogočajo varno vožnjo GLS s traktorsko prikolico, po sistemsko vzdrževanih prometnicah) (Saražin, 2022).

ZGS svetuje investitorju glede najprimernejšega tipa investicije in investitorju predstavi vse potrebne nadaljne korake.

Postopek se formalno začne s pobudo za izdelavo elaborata vlake ali ničelnice (gozdne ceste), ki jo vloži na ZGS lastnik gozda ali investitor, pisno ali ustno na ZGS.

V kolikor ZGS ugotovi, da želena investicija ni dopustna z določili GGN, zavrne izdelavo elaborata vlake oz. ničelnice.

V nasprotnem primeru sledi izdelava elaborata vlake ali ničelnice. V elaboratu vlake so že navedena tudi vsa potrebna soglasja. Pri gozdnih cestah, pa je končen nabor potrebnih soglasij znan šele po izvedbi načrta gozdne ceste/rekonstrukcije s strani odgovornega projektanta.

Vsem tipom investicije je skupno to, da je potrebno dokazati pravico graditi. Za gradnjo gozdnih prometnic se kot dokazilo o pravici graditi po zakonu, ki ureja graditev objektov, šteje overjeno soglasje lastnikov gozdov, ki imajo v lasti več kot tri četrtine površin zemljišč na trasi predvidene gozdne prometnice. Edina možna odstopanja od tega pravila so možna pri nujni gradnji gozdnih prometnic zaradi sanacije.

Za dotično investicijo lahko ni predvideno nobeno dodatno soglasje, ali pa so predvidena številna soglasja (npr. priključitev na javno infrastrukturo, naravovarstveno soglasje, vodno soglasje, kulturno-varstveno soglasje,…). Slednja se razlikujejo glede na tip investicije in lokalne režime upravljanja gozdnega prostora.

Posek dreves in začetek gradbenih del je možen šele, ko so pridobljena vsa potrebna soglasja in podano končno dovoljenje s strani ZGS. Tudi slednje se razlikuje glede na tip investicije.

Čas za pridobitev potrebne dokumentacije in cena

Okviren čas od podaje pobude, do možnega začetka gradnje znaša pri gozdnih vlakah od 7 dni do 3 mesece; pri gozdnih cestah pa od 2 do 6 mesecev.

Okviren strošek pridobitve vse potrebne dokumentacije pa sega od 0 do 1000 € pri gozdnih vlakah in od 1000 do več 1000 € pri gozdnih cestah.

Večje posege na gozdnih prometnicah načrtuje ZGS, projektirajo pa (načeloma potrebno zgolj pri gozdnih cestah) pooblaščeni inženirji, ki so zavedeni pri IZS (2025), ki pogosto niso zaposleni pri izvajalskem podjetju.
Gradbena dela izvajajo gradbena podjetja (registrirana dejavnost gradbeništva). Poudariti je potrebno, da so številna gozdarska podjetja tudi ustrezno usposobljena in opremljena za izvajanje gradbenih del. Nadzor nad izvedbo del na gozdnih vlakah izvaja ZGS, na gozdnih cestah pa poleg ZGS (v večini primerov) tudi nadzornik.

Najenostavnejši ukrepi vzdrževanja gozdnih prometnic, kjer ni potrebnih večjih zemeljskih del so pogosto primerni tudi »običajni« izvajalci sečnje in spravila, saj lahko z motorno žago, odrivno in rampno desko traktorja, ali dodatnimi traktorskimi priključki izvedejo vzpostavitev prevoznosti prometnice, ali povrnitve v prvotno stanje. Tovrstne ukrepe, ki ne potrebujejo posebnih soglasij lahko lastniki načrtujejo sami, ali v sodelovanju z izvajalcem del.

Odvisno od specifik predvidenih ukrepov gozdnega gradbeništva, lahko izbiramo iz široke palete od pretežno gozdarskih, do pretežno gradbenih podjetij, ali pa tudi kombinacije več izvajalcev. Spletni sistem MojGozdar.si, ki ga upravljamo na Gozdarskem inštitutu Slovenije je investitorjem pri iskanju izvajalcev lahko v veliko pomoč, saj zajema vse izvajalce sečnje in spravila, ki so bili deležni predpisanega inšpekcijskega nadzora (preko 1000 ustreznih) ter tiste izvajalce gozdnega gradbeništva, ki so prostovoljno ustopili v ta spletni sistem (93). Izvajalce na njem lahko izbirate glede na želeno storitev in regijo delovanja ter jim lahko tudi pošljete digitalno povpraševanje, ali pa z njimi navežete stik preko telefona. Za več informacij o spletnem sistemu MojGozdar.si, pa predlagamo da si ogledate vodnik, ali enega od naslednjih prispevkov (MojGozdar.si - vodnik; Triplat, Piškur, Krajnc, 2018; Triplat, 2019; Saražin in Triplat, 2022)

V nadaljevanju navajamo nabor možnih odlik, s katerimi lahko razpolagajo izvajalci:

Status podjetja (ki narekuje na resnost poslovanja):

• Podjetje je aktiven poslovni subjekt
• Ni v stečajnem postopku, postopku likvidacije, ali prisilne poravnave
• Ni davčni neplačnik
• Ima registrirano dejavnost gradnje

Usposobljenost / strokovnost:

• Ima zaposlenega vodjo gradnje, ki je vpisan pri Gospodarski zbornici, Obrtni zbornici ali Inženirski zbornici*
• Zavarovanje odgovornosti
• Razpolaga z mehanizacijo, ki ustreza lokalnim pogojem gradnje*
• Predhodne reference primerljivih objektov
• Imamo podatek o predhodnem zadovoljstvu strank (ali lastne izkušnje) s storitvami tega podjetja
• Razpolaga s certifikatom kakovosti**

Okoljska in trajnostna sprejemljivost – tudi FSC zahteve:

• Razpolaganje z ekološkim kompletom*
• Gasilni aparat na gradbišču *
• Osebna varovalna oprema *
• Uporaba biorazgradljivih olj (velja zgolj za sečnjo) *

*Prednost namenimo izvajalcem, ki izkažejo pripravljenost za podpis pogodbe s klavzulami ki so za nas pomembne: npr. rok izvedbe, preverjanje zahtev na terenu ki so potrebne za ohranitev FSC certifikata,… (Nabor možnosti je označen z »*« v prejšnjih alinejah) (Saražin in Triplat, 2022, Poročilo TehGozd 3.2, 2023).

** Strokovne ocene in certifikati izvajalcev: Številna izvajalska podjetja izkazujejo svoj nadstandard s posedovanjem različnih certifikatov. Mednarodno najbolj priznani certifikati gozdarskih podjetij so FSC (Baša in Bele, 2019) in PEFC, možni so tudi drugi certifikati kakovosti (npr. ISO). V Sloveniji se lahko podjetja, ki ponujajo gozdarske storitve (tudi gozdno gradbeništvo) prostovoljno vključijo v strokovno oceno MojGozdar, kjer strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije na podlagi priloženih dokazil podajo strokovno oceno podjetju v obliki storžev (Saražin in Triplat, 2022).

Gradbena pogodba
Je priporočljiv dokument med investitorjem in izvajalcem gradbenih del. Splošno tipsko pogodbo za gozdarske storitve lahko izdelate v spletnem sistemu MojGozdar. V vsakem primeru so nujni elementi pogodbe:

• Predmet naročila
• Rok izvedbe
• Cena in po potrebi način obračuna
• Način reševanja odstopanj od pogodbe

Dodatni možni elementi pa so še:

• Obveščanje investitorja o začetku del
• Zahteve za uporabo mehanizacije, ki ustreza lokalnim pogojem gradnje
• Prisotnost vodje gradnje na delovišču
• Prisotnost ekološkega kompleta in gasilnega aparata na delovišču
• Uporaba osebne varovalne opreme za vse prisotne na gradbišču
• Uporaba biorazgradljivih olj med sečnjo

Projektantska in nadzorna pogodba
Pri gradnji in rekonstrukciji gozdnih cest je potrebno podpisati tudi pogodbe s projektantom in (v primeru gradbenega nadzora) tudi z nadzornikom. Tu je možnosti zlorab precej manj kot pri gradbenih delih, ključno je, da se jasno določijo dolžnosti posameznih pogodbenih strank.

Dolžina gozdne vlake je pogosto obračunska enota – tako za pridobitev sredstev skupne kmetijske politike, kot tudi za plačilo opravljene gradbene storitve izvajalcu, zato je ključno, da je ta določena korektno. Nekaj procentov velika odstopanja med razdaljo iz elaborata in končno izmero, oz. različnimi tipi izmer so dopustni in tudi pričakovani. Zato je smiselno že v pogodbi določiti kateri način obračuna dolžine bo relevanten za obračun. Ključno je, da z objektivno meritvijo izključimo možnost večjih odstopanj, ki bi lahko bila rezultat različnih špekulacij.

Za natančno meritev dolžine profesionalci uporabljajo ali merilno kolo, ki ga peljejo po sredini planuma, ali zelo natančne GPS izmere (pod metrska natančnost). Ker pa običajno lastniki gozdov ne razpolagajo s tovrstno opremo, si lahko zelo efektivno pomagajo z neraztegljivimi vrvicami z znano dolžino in daljšim tračnim metrom.

V kontrolnem listu je očitno, da so različni nakloni zelo pomembni tako pri namenski rabi, kot tudi pri erozijski odpornosti prometnice. Padomer, trasirka in razni kotomeri so profesionalni pripomočki za merjenje naklonov terena. Ker pa običajno lastniki gozdov ne razpolagajo s tovrstno opremo, si lahko zelo efektivno pomagamo z zidarsko libelo, 2 m dolgo palico (na kateri je označena dolžina 1 m in 2 m) in običajnim metrom. Z libelo umerimo palico vodoravno, z metrom pa izmerimo razdaljo do tal pri 1 m (razdalja je enaka naklonu v %), oz. pri 2 m (razdaljo delimo z 2 in dobimo naklon v %). Daljše razdalje so seveda primernejše z vidika zgladitve manjših anomalij, pri strmih odkopnih brežinah pa pogosto daljše razdalje niso možne in jih moramo skrajšati (npr. na 50 cm).