<?xml version="1.0"?><rss version="2.0">
   <channel>
      <title>Novice</title>
      <link>https://wcm.gozdis.si</link>
      <description>Novice</description>
      <language>sl-si</language>
<item>
	<title>Zunanja trgovina z okroglim lesom v letu 2025</title>
	<pubDate>Mon 06 April 2026 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2026040312204815/zunanja-trgovina-z-okroglim-lesom-v-letu-2025/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2026040312200056/mid/zunanjaTrgovinaOKL_apr2026_naslovna.jpg?m=1775211600</url>
</image>	<description><![CDATA[V letu 2025 je izvoz okroglega lesa znašal 1,513 milijona m3 (-5 % v primerjavi z letom 2024), od tega z 40 % prevladuje izvoz industrijskega lesa listavcev s prevladujočo zastopanostjo bukovega lesa. Uvoz okroglega lesa je v letu 2025 znašal 643.000 m3 (+10 % v primerjavi z letom 2024), od tega je bilo 29 % uvoza industrijskega lesa listavcev s prevladujočo zastopanostjo hrastovega lesa. Največ okroglega lesa smo izvozili v Avstrijo, uvozili pa iz Hrvaške.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Dr. Nina Škrk Dolar prejela Jesenkovo nagrado Biotehniške fakultete UL</title>
	<pubDate>Tue 31 March 2026 11:19:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2026033111232647/dr-nina-skrk-dolar-prejela-jesenkovo-nagrado-biotehniske-fakultete-ul/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2026033111222504/mid/NinaSkrkDolar-JesenkovaNagrada_naslovna.jpg?m=1774948945</url>
</image>	<description><![CDATA[Naša sodelavka dr. Nina Škrk Dolar je prejela Jesenkovo nagrado za najboljšo diplomantko doktorskega študija, najvišje priznanje na področju biotehniških ved v Sloveniji.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu v FEBRUARJU 2026</title>
	<pubDate>Thu 19 March 2026 08:08:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2026031908434007/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-iz-zasebnih-gozdov-na-slovenskem-trgu-v-februarju-2026/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2026031908105797/mid/Naslovna-fotografija_CeneGLS2026_I.JPG?m=1773904258</url>
</image>	<description><![CDATA[V februarju 2026 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije prvič letos izvedli anketo o odkupnih cenah gozdnih lesnih sortimentov (GLS) iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu. Namen aktivnosti je spremljanje sezonskega ter letnega nihanja cen gozdnih lesnih sortimentov v državi ter prispevati k večji preglednosti/transparentnosti trga okroglega lesa iz zasebnih gozdov. Tokratni vprašalnik je bil aktiven od 16. do 28. februarja 2026. V anketi je sodelovalo 22 podjetij, od tega jih tretjina (33 %) iz zasebnih gozdov letno odkupi do 10.000 m3 GLS, pri 38 % sodelujočih znaša letni odkup GLS iz zasebnih gozdov med 10.000–30.000 m3, 29 % podjetij pa letno odkupi nad 30.000 m3 GLS iz zasebnih gozdov. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Nezgode v gozdarstvu v letu 2025: ponovno na ravni slabega povprečja zadnjih let</title>
	<pubDate>Mon 16 March 2026 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2026022609394633/nezgode-v-gozdarstvu-v-letu-2025:-ponovno-na-ravni-slabega-povprecja-zadnjih-let/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2026022609394385/mid/nezgodeGozdarstvo2025_IMG_4011.JPG?m=1772095184</url>
</image>	<description><![CDATA[Če je bilo pri analizi nezgod pri delu v gozdu za leto 2024 pri marsikom čutiti zadovoljstvo, da je stanje ob 5 mrtvih bistveno boljše kot v prejšnjih letih – a je ob tem potrebno jasno povedati, da je vsak mrtvi in/ali težko poškodovani preveč – pa je pri pregledu stanja za leto 2025 mogoča le zaskrbljenost, če v strokovni analizi nekoliko manj govorimo o sočutnosti do umrlih in poškodovanih in njihovih svojcev. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Rahlo zvišanje cen večine žagarskih proizvodov v začetku leta 2026</title>
	<pubDate>Wed 11 March 2026 08:29:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2026031009012403/rahlo-zvisanje-cen-vecine-zagarskih-proizvodov-v-zacetku-leta-2026/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2026031008595736/mid/Novica_teaser_slika.png?m=1775023527</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo opravili prvo letošnjo raziskavo med žagarskimi obrati, kjer spremljamo prodajne cene žaganega lesa iglavcev na slovenskem trgu. Raziskavo opravljamo redno, v četrtletnih intervalih, od začetka leta 2021, z namenom spremljanja dinamike cen žagarskih proizvodov na trgu. V tokratni objavi prikazujemo rezultate iz spletne ankete, kjer navajamo srednje vrednosti prodajnih cen (mediane) (brez vključenega DDV in prevoza) posameznih žagarskih proizvodov za mesec februar 2026.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Nezgode v kmetijstvu v letu 2025: brez izboljšanja stanja</title>
	<pubDate>Mon 09 March 2026 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2026022609063149/nezgode-v-kmetijstvu-v-letu-2025:-brez-izboljsanja-stanja/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2026022608573954/mid/nezgodeKmetijstvo2025_Sentvid_pri_Sticni_5_5_2025_voznik_30_let-foto_PGD_Sticna.jpeg?m=1772092659</url>
</image>	<description><![CDATA[Kakorkoli obračamo in obračamo, kmetijstvo in gozdarstvo sta panogi, kjer se zgodi največ nezgod pri delu. Že več let v teh dveh sektorjih pri delu umre več oseb kot pri nezgodah pri delu vseh ostalih delovno aktivnih skoraj 1 milijon prebivalcev!]]></description>
</item>
<item>
	<title>20. licitacija vrednejših sortimentov lesa v Slovenj Gradcu</title>
	<pubDate>Fri 27 February 2026 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2026022613180419/20-licitacija-vrednejsih-sortimentov-lesa-v-slovenj-gradcu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2026022613171219/mid/licitacijaSG26_SlikaNaslovna.jpg?m=1772108232</url>
</image>	<description><![CDATA[V Slovenj Gradcu je letos potekala jubilejna, 20. licitacija vrednejših sortimentov lesa, ki se je v dveh desetletjih uveljavila kot največji tovrstni dogodek v Srednji Evropi. Za uspešno izvedbo so poskrbeli Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije, ki so z načrtovanjem pričeli že spomladi 2025. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene lesnih goriv februarja 2026</title>
	<pubDate>Thu 26 February 2026 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2026022516003579/cene-lesnih-goriv-februarja-2026/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2026022515595240/mid/ceneLG2026_naslovna_web.jpg?m=1772031593</url>
</image>	<description><![CDATA[Za namene ogrevanja v gospodinjstvih lahko uporabljamo različna lesna goriva. Ta uporabniku predstavljajo (glede na preostale energente) ekonomičen, obnovljiv in ogljično nevtralen vir energije. Za čim manjše onesnaževanje zraka z delci, ki nastajajo pri zgorevanju lesne biomase in ki med drugim škodujejo zdravju, moramo uporabljati kakovostna lesna goriva ter primerne kurilne naprave in dimnike. Za zagotavljanja požarne varnosti in želje po čim večjem energetskem izkoristku goriva ter posledično čim nižjih stroških ogrevanja je potrebno kurilne naprave in dimnike redno in strokovno vzdrževati, v njih pa na pravilen način kuriti ter uporabljati primerna ter čim kakovostnejša lesna goriva. Med kurilno sezono 2025/26 smo ponovno preverili cene lesnih goriv (peletov, sekancev, drv in briketov) na slovenskem trgu ter jih primerjali s cenami ob začetku kurilne sezone (2025/26).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Slovenski trg traktorjev 2025: Je bilo v letu 2025 doseženo dno?</title>
	<pubDate>Thu 12 February 2026 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2026021115375671/slovenski-trg-traktorjev-2025:-je-bilo-v-letu-2025-dosezeno-dno/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2026021116063303/mid/trg25-naslovna.JPG?m=1770822394</url>
</image>	<description><![CDATA[Po dveletnem krepkem zmanjšanju prodaje traktorjev v letih 2023 za 19,1 % in 2024 za 15,6 % je bil padec prodaje za 3,5 % oziroma 33 traktorjev v letu 2025 manjši. Novo registriranih je bilo 899 novih traktorjev. Glavno vprašanje je, ali je bilo pri prodaji traktorjev lansko leto doseženo dno, in se bo padanje ustavilo oziroma se bo v prihodnjih letih prodaja ponovno obrnila navzgor. Če pogledamo 25 ali 30 let nazaj, je bila prodaja v letih 2001 in 2002 celo pod 700 traktorjev letno, a takrat so bile ekonomske razmere za kmetovanje še veliko slabše kot so danes. O pogledih naprej pa nekaj več še na koncu članka. Lansko leto je bilo tudi zelo dinamično po uspešnosti prodaje po posameznih blagovnih znamkah. Nekateri so relativno prodali še manj od skupnega zmanjšanja 3,5 odstotkov, na drugi strani pa so bili nekateri tudi lani uspešnejši od prehodnega leta in prodali več. Podrobneje o tem pa več v poglavju o prodaji po blagovnih znamkah. Naj tudi v pregledu stanja za leto 2025 že na začetku povemo, da v podatkih niso upoštevani štirikolesniki, ki so lahko registrirani tudi kot traktorji.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Zaključni posvet ciljno–raziskovalnega projekta »Enoten sistem spremljanja cen gozdnih lesnih sortimentov«</title>
	<pubDate>Wed 04 February 2026 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2026020316245514/zakljucni-posvet-ciljno–raziskovalnega-projekta-»enoten-sistem-spremljanja-cen-gozdnih-lesnih-sortimentov«/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2026020316235976/mid/crpMGTSDogodek_naslovna.jpg?m=1770132239</url>
</image>	<description><![CDATA[V četrtek, 29. januarja 2026, smo sodelavci Gozdarskega inštituta Slovenije, kot vodilni in edini partner ciljno–raziskovalnega projekta (V4-24017) z naslovom » Enoten sistem spremljanja cen gozdnih lesnih sortimentov « organizirali zaključni strokovni posvet, namenjen deležnikom gozdno–lesne verige z obravnavanega področja. Posvet je potekal v Ljubljani, na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Program strokovnega posveta je pritegnil 59 udeležencev, večinoma podjetja, povezana z odkupom in predelavo okroglega lesa, državne institucije, interesna združenja ter sodne cenilce in izvedence. Namen srečanja je bil predstaviti dejavnike, ki vplivajo na ceno okroglega lesa, podatkovne vire in značilnosti cen okroglega lesa na evropski ravni, ter predlog objektivnega ter enotnega spremljanja trga okroglega lesa v Sloveniji in primerjanih evropskih državah. Zanimanje gozdarskih in lesnopredelovalnih podjetij potrjuje pomen transparentnosti trga okroglega lesa za strateško načrtovanje obsega in dinamike trženja v gozdno–lesnem sektorju.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Pregled leta 2025</title>
	<pubDate>Sat 31 January 2026 10:40:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2026013011012177/pregled-leta-2025/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2026013013181700/mid/vasNaSkali2_kompresija_VK.jpg?m=1769775497</url>
</image>	<description><![CDATA[Tako kot vedno smo vas na Oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko z Gozdarskega inštituta Slovenije tudi v letu 2025 redno oskrbovali s svežimi novicami s področja gozdne tehnike in ekonomike. Poleg tradicionalnih tematik spremljanja razmer na trgu, dejavnosti in tehnoloških novosti na področju gozdarstva in lesne industrije, je leto zaznamovalo tudi napeto pričakovanje napovedanega nastopa uredbe EUDR in prisostvovanje za slovensko gozdarstvo nevsakdanji praksi helikopterskega spravila, k raznoliki tematski obarvanosti prispevkov s področij inovacij, gozdnih požarov, vključenosti žensk v gozdarstvo, načrtovanja tehnologij in presoje kakovosti izvedb gozdarskih storitev pa je prispevalo sodelovanje v različnih raziskovalnih projektih.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Enoten sistem spremljanja cen okroglega lesa</title>
	<pubDate>Tue 27 January 2026 12:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2026012712175489/enoten-sistem-spremljanja-cen-okroglega-lesa/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2026012711575788/mid/crpSpremljanjeCenGLS_naslovna.jpg?m=1769511477</url>
</image>	<description><![CDATA[Spremljanje trga gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljevanju GLS) je pomembno predvsem za lastnike gozdov, lesnopredelovalno industrijo, trgovce z lesom, investitorje in odločevalce, saj omogoča uspešno načrtovanje obsega sečnje, prodaje, predelave in usmerja dinamiko trženja z lesom. Prihodek od prodaje lesa je (v večini slovenskih gozdov) edini finančni prihodek, ki izhaja iz lastništva gozda. Cena GLS je zato lahko pomemben kriterij, ki vpliva na aktivnost lastnikov gozdov oziroma upravljavcev pri intenziviranju gospodarjenja z gozdovi. Hkrati je cena GLS eden pomembnejših kriterijev za razvoj konkurenčne lesnopredelovalne industrije in krepitev mednarodne konkurenčnosti gozdno–lesnega sektorja.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Lastništvo slovenskih gozdov: večina v zasebni lasti</title>
	<pubDate>Mon 12 January 2026 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2026010911064990/lastnistvo-slovenskih-gozdov:-vecina-v-zasebni-lasti/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2026010911060775/mid/lastnistvoGozdov2025-lom_naslovna.jpg?m=1767953168</url>
</image>	<description><![CDATA[V Evropski uniji je kar 61 % gozdov v zasebni lasti, zato so zasebni lastniki gozdov eden ključnih deležnikov pri upravljanju gozdnih ekosistemov in zagotavljanju številnih ekosistemskih storitev za družbo. Po zadnjih podatkih za leto 2024 je bilo v Sloveniji 77,1 % gozdov v zasebni lasti, 20,3 % v lasti države in 2,6 % v lasti lokalnih skupnosti. Največji posamezni zasebni lastnik gozda ostaja Rimskokatoliška cerkev. Tako visok delež zasebnih gozdov je predvsem posledica denacionalizacije po osamosvojitvi, zaradi katere se je delež državnih gozdov zmanjšal s približno 34 % leta 1996 na današnjih 20,3 %. Slovenija se tako uvršča med evropske države z najnižjim deležem državnih gozdov. Obenem se je zasebno lastništvo razpršilo med veliko število lastnikov, pogosto z majhnimi in med seboj ločenimi parcelami. Takšna struktura pogosto otežuje aktivno gospodarjenje, zmanjšuje interes lastnikov za nego in vlaganja ter otežuje izvajanje skupnih ukrepov v prostoru.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Odkup gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v Sloveniji</title>
	<pubDate>Wed 07 January 2026 08:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2026010611423004/odkup-gozdnih-lesnih-sortimentov-iz-zasebnih-gozdov-v-sloveniji/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2026010611535721/mid/odkupGLSIzZasebnihGozdov2025_naslovna.jpg?m=1767696837</url>
</image>	<description><![CDATA[Statistični urad RS na podlagi Zakona o državni statistiki zbira podatke o vrednosti, količinah in povprečnih cenah gozdnih lesnih sortimentov, razvrščenih v skupine po namenu rabe, ki se iz zasebnih gozdov prodajo na trg. Cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov zbira tudi Gozdarski inštitut Slovenije, in sicer za razširjen seznam gozdnih lesnih sortimentov po kakovostnih razredih. V prispevku obravnavamo značilnosti odkupa gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v Sloveniji, s poudarkom na letu 2024. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Veliki jesenski KRPAN DEMO</title>
	<pubDate>Mon 29 December 2025 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025121812163615/veliki-jesenski-krpan-demo/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025121812162035/mid/g-naslovna-IMG_3505.JPG?m=1766056581</url>
</image>	<description><![CDATA[Pri proizvajalcu gozdarske in kmetijske mehanizacije PIŠEK - Vitli KRPAN so letos občutno spremenili pristop predstavitve svojih proizvodov bodočim in obstoječim kupcem. Odločili so se za zmanjšanje količine statičnih predstavitev na sejmih in razstavah in povečanje količine ciljno usmerjenih, obsežnih demo prikazov praktičnega delovanja in neposrednega nagovarjanja kupcev. Pozimi so organizirali tridnevno demo turnejo po Gorenjski (Trboje), Štajerski (Rogla) in Dolenjski/Beli krajini (Dragatuš) ter nadaljevali z velikim spomladanskim demo dogodkom v Zagaju pri Ponikvi s 3-urnim neprekinjenim delovanjem strojev in z okoli 1.000 obiskovalci. Več kot 650 pa se jih je udeležilo letošnjega zaključnega demo dogodka konec oktobra v Žetalah, kjer so bili deležni pristne haloške gostoljubnosti.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Uredba EUDR vnovič prestavljena za eno leto, sprejete tudi nove poenostavitve</title>
	<pubDate>Thu 18 December 2025 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025121715500503/uredba-eudr-vnovic-prestavljena-za-eno-leto,-sprejete-tudi-nove-poenostavitve/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025121715482561/mid/EUDR_poenostavitve_naslovna.jpg?m=1765982905</url>
</image>	<description><![CDATA[Izvajanje uredbe (EU) 2023/1115 o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (v nadaljevanju uredba EUDR), se že drugič prestavlja za eno leto. Poleg tega so sprejete tudi nekatere poenostavitve, ki ob ohranjanju visokih okoljskih ciljev zmanjšujejo zahteve za kmete, lastnike gozdov in podjetja. Po vnovičnem daljšem obdobju negotovosti je dodatno časovno okno dobrodošlo, predvsem za prilagoditve in načrtovanje poslovanja, digitalizacijo sledljivosti ter vzpostavitev notranjih evidenc. V prispevku odgovarjamo tudi na nekatere izzive, s katerimi se v pripravljalnem obdobju soočajo slovenska podjetja.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Jesensko zvišanje cen žagarskih proizvodov v Sloveniji </title>
	<pubDate>Mon 15 December 2025 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025121113460116/jesensko-zvisanje-cen-zagarskih-proizvodov-v-sloveniji-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025121113443999/mid/ceneZL2025-IV_nov_naslovna.jpg?m=1765457080</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo opravili še zadnjo letošnjo raziskavo med žagarskimi obrati, kjer spremljamo prodajne cene žaganega lesa iglavcev na slovenskem trgu. Raziskavo opravljamo redno, v četrtletnih intervalih, od začetka leta 2021, z namenom spremljanja dinamike cen žagarskih proizvodov na trgu. V tokratnem poročilu prikazujemo rezultate iz spletne ankete, kjer navajamo srednje vrednosti prodajnih cen (mediane) (brez vključenega DDV in prevoza) posameznih žagarskih proizvodov za mesec november 2025.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Kako ohraniti naše gozdove in pokrajine za prihodnost? Udeležili smo se zaključne konference projekta Forest4EU</title>
	<pubDate>Thu 11 December 2025 10:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025121110293581/kako-ohraniti-nase-gozdove-in-pokrajine-za-prihodnost-udelezili-smo-se-zakljucne-konference-projekta-forest4eu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025121110255379/mid/vinkovci2025-forest4eu_naslovna.jpg?m=1765445154</url>
</image>	<description><![CDATA[V hrvaškem mestu Vinkovci je 12. in 13. novembra potekala zaključna konferenca projektov Forest4EU in ResAlliance z naslovom »How to preserve our forests and landscapes for the future?«. Glede na rezultate obeh projektov, številne predstavitve vabljenih strokovnjakov ter terenske oglede v regiji se to zdi res ključno vprašanje – današnji izzivi gozdarstva so številni, obeti za prihodnost pa ne kažejo nič drugače.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu v novembru 2025</title>
	<pubDate>Tue 09 December 2025 08:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025120813205554/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-iz-zasebnih-gozdov-na-slovenskem-trgu-v-novembru-2025/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025120813264045/mid/CeneGLS2025_IV_naslovna_fotografija.jpg?m=1765196800</url>
</image>	<description><![CDATA[V novembru 2025 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije še četrtič letos izvedli anketo o odkupnih cenah gozdnih lesnih sortimentov (GLS) na gozdni cesti iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu. Namen aktivnosti je spremljanje sezonskega ter letnega nihanja cen gozdnih lesnih sortimentov v državi ter prispevati k večji preglednosti oz. transparentnosti trga okroglega lesa iz zasebnih gozdov. Tokratni vprašalnik je bil aktiven od 17. do 30. novembra 2025. V anketi je sodelovalo 23 podjetij, od tega pri 39 % sodelujočih letni odkup znaša do 10.000 m³ GLS iz zasebnih gozdov, pri 43 % sodelujočih letni odkup GLS iz zasebnih gozdov znaša med 10.000–30.000 m³, 18 % sodelujočih pa letno odkupi nad 30.000 m³ GLS iz zasebnih gozdov. Vsem podjetjem se zahvaljujmo za posredovane cene.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Dvig cen lesnih goriv ob začetku kurilne sezone</title>
	<pubDate>Mon 01 December 2025 08:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025112711112686/dvig-cen-lesnih-goriv-ob-zacetku-kurilne-sezone/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025112711092257/mid/cene_lesnih_goriv2025-II_naslovna_web.jpg?m=1764238162</url>
</image>	<description><![CDATA[Za namene ogrevanja v gospodinjstvih lahko uporabljamo različna lesna goriva. Ta uporabniku predstavljajo (glede na preostale energente) ekonomičen, obnovljiv in ogljično nevtralen vir energije. Da bi čim manj onesnaževali zrak z delci, ki nastajajo pri zgorevanju lesne biomase in ki med drugim škodujejo zdravju, moramo uporabljati kakovostna lesna goriva ter primerne kurilne naprave in dimnike. Zaradi zagotavljanja požarne varnosti, želje po čim večjem izkoristku energije ter posledično čim nižjih stroških ogrevanja, je potrebno kurilne naprave in dimnike redno in strokovno vzdrževati, v njih na pravilen način kuriti ter uporabljati primerna ter čim kakovostnejša lesna goriva. Ob začetku kurilne sezone 2025/26 smo ponovno preverili cene lesnih goriv (peletov, sekancev, drv in briketov) na slovenskem trgu ter jih primerjali s cenami ob koncu pretekle kurilne sezone (2024/25) ter cenami v enakem obdobju lani (začetek kurilne sezone 2024/25).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdarskih storitev v Sloveniji – oktober 2025</title>
	<pubDate>Tue 25 November 2025 14:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025112513365989/cene-gozdarskih-storitev-v-sloveniji-–-oktober-2025/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025112513360600/mid/ceneGozdarskihStoritev2025_naslovna.jpg?m=1764074167</url>
</image>	<description><![CDATA[V začetku novembra smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije med izvajalci gozdarskih storitev izvedli zbiranje cen gozdarskih storitev za pretekli mesec, tj. oktober 2025. Pri gozdarskih storitvah ločimo sečnjo z motorno žago in traktorsko spravilo ter strojno sečnjo in spravilo in prevoz lesa z gozdarsko transportno kompozicijo. Z namenom povečanja količine podatkov in zagotovitve boljše reprezentativnosti smo tokratni anketni vprašalnik razposlali širokemu naboru več kot petstotih poslovnih subjektov. Na vprašalnik se je odzvalo 112 poslovnih subjektov, ki se ukvarjajo z gozdarskimi storitvami. Vsem izvajalcem gozdarskih storitev se lepo zahvaljujemo za podane odgovore na vprašalnik, saj so pripomogli k reprezentativnosti zbranih cen in odrazu dejanskega stanja trga gozdarskih storitev.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Tokovi okroglega lesa v Sloveniji v letu 2024</title>
	<pubDate>Tue 18 November 2025 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025111814011709/tokovi-okroglega-lesa-v-sloveniji-v-letu-2024/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025111812074847/mid/tokoviOKL2024-novica_naslovnaPrazna.jpg?m=1763464068</url>
</image>	<description><![CDATA[Analize tokov okroglega lesa so ključno orodje za spremljanje in razumevanje stanja gozdno-lesnega sektorja v državi ter so pomemben vir informacij pri oblikovanju sektorskih politik. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo leta 2006 zasnovali celovit sistem spremljanja tokov okroglega lesa, ki že skoraj dve desetletji omogoča enotno in primerljivo pripravo snovnih bilanc. V prispevku prikazujemo značilnosti proizvodnje, zunanje trgovine in porabe okroglega lesa v letu 2024. Na voljo je tudi obsežnejša različica prispevka v obliki kazalnika z naslovom »Tokovi okroglega lesa v Sloveniji«, ki je prav tako objavljena na spletnem sistemu WCM/InfoGozd.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Posek v slovenskih gozdovih v letu 2024</title>
	<pubDate>Tue 11 November 2025 10:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025111015530510/posek-v-slovenskih-gozdovih-v-letu-2024/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025111015522692/mid/posekVSloGozdovih2024_naslovna.jpg?m=1762786346</url>
</image>	<description><![CDATA[Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) vodi in vzdržuje podatkovne zbirke o gozdovih in upravljanju z njimi. Med temi podatki so tudi podatki o posekanih drevesih po izdanih in prevzetih odločbah o poseku, ki jih predvsem v okviru nalog Javne gozdarske službe spremlja in analizira tudi Gozdarski inštitut Slovenije. V prispevku so obravnavane značilnosti o poseku v slovenskih gozdovih v letu 2024 in narejene primerjave s preteklimi leti.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Zaključno srečanje mednarodnega programa ambasadork v gozdarstvu</title>
	<pubDate>Tue 04 November 2025 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025110315215868/zakljucno-srecanje-mednarodnega-programa-ambasadork-v-gozdarstvu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025110315204475/mid/ambasadorkeVGozdarstvu_fem2forests_slika1.jpg?m=1762179644</url>
</image>	<description><![CDATA[Med 21. in 22. oktobrom 2025 je v Zagrebu potekalo dvodnevno zaključno usposabljanje za ambasadorke v gozdarstvu. Gozdarke iz desetih evropskih držav (Slovenija, Hrvaška, Avstrija, Nemčija, Bosna in Hercegovina, Srbija, Romunija, Češka, Ukrajina in Poljska), ki delujejo v gozdarskem sektorju, so obeležile zaključek mednarodnega programa usposabljanja in načrtovale prihodnje korake za implementacijo programa na nacionalni ravni. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Postopek izdelave slojnatega furnirnega lesa iz bukovine (Fagus sylvatica) na primeru operativne skupine GOFAGUS</title>
	<pubDate>Mon 27 October 2025 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025102414160222/postopek-izdelave-slojnatega-furnirnega-lesa-iz-bukovine-fagus-sylvatica-na-primeru-operativne-skupine-gofagus/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025102415102818/mid/LVLNaslovna.jpg?m=1761311428</url>
</image>	<description><![CDATA[Inovacije vključujejo nove metode, tehnologije in prakse. Inovacijo razumemo kot proces, ko se ideja, izum ali novost praktično uporabi in prenese na trg ali v prakso. Inovacija, predstavljena v članku, je bila izbrana v okviru projekta FOREST4EU. Projekt FOREST4EU predstavlja evropsko partnerstvo v podporo operativnim skupinam za gozdarstvo in kmetijsko — gozdarski sektor. FOREST4EU je projekt Obzorje Evropa 2020, katerega cilj je povezovanje, prenos znanja in dobrih praks različnih operativnih skupin iz različnih držav Evrope. Izvedli smo popis 86 operativnih skupin različnih držav, med katerimi smo identificirali 176 inovacij. V različnih postopkih določanja prednostnih nalog s strokovnjaki iz sektorja je bilo izbranih 20 inovacij, ki so najpomembnejše za okrepitev prenosa njihovih rezultatov na področje gozdarstva. V okviru tega postopka je bila izbrana tudi s tem prispevkom predstavljena inovacija „LVL (slojnati furnirni les) iz bukovega lesa“, razvita v okviru operativne skupine GO FAGUS, izbrana kot izdelek posebnega pomena za prenos znanja v Španiji. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Stanje na trgu lesa v Sloveniji v letih 2024 in 2025</title>
	<pubDate>Tue 21 October 2025 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025102016243013/stanje-na-trgu-lesa-v-sloveniji-v-letih-2024-in-2025/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025102115280855/mid/marketStatement2025_naslovna.jpg?m=1761053288</url>
</image>	<description><![CDATA[Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) vsako leto pripravi Poročilo o stanju na trgu lesnih proizvodov v Sloveniji, in sicer za preteklo leto in polovico tekočega leta. Namen poročila je analiza kratkoročnih in srednjeročnih tržnih trendov gozdarskega in lesnopredelovalnega sektorja države. Poročila pripravi večina evropskih držav članic Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE), ki služijo tudi kot glavni dokument pri letnem zasedanju Odbora za gozdarstvo in lesnopredelovalno industrijo.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Interaktivni priročnik za podporo lastniku ob investiciji v omrežje gozdnih prometnic</title>
	<pubDate>Wed 08 October 2025 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025100315463384/interaktivni-prirocnik-za-podporo-lastniku-ob-investiciji-v-omrezje-gozdnih-prometnic/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024011613230116/mid/lastni__tvoPrometnic_naslovna1.jpg?m=1705407782</url>
</image>	<description><![CDATA[Na zaključni konferenci projekta TehGozd smo med drugim predstavili tudi spletno orodje za podporo lastniku ob investiciji v omrežje gozdnih prometnic.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Zaključni posvet ciljno–raziskovalnega projekta TEHGOZD</title>
	<pubDate>Mon 06 October 2025 14:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025100613203603/zakljucni-posvet-ciljno–raziskovalnega-projekta-tehgozd/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025100613203065/mid/TehGozdKonferenca_naslovna.jpg?m=1759749631</url>
</image>	<description><![CDATA[V torek, 30. septembra 2025, smo sodelavci Gozdarskega inštituta Slovenije, kot vodilni partnerji ciljno–raziskovalnega projekta z naslovom »Načrtovanje tehnologij in presoja kakovosti izvajanja del v gozdovih v podporo biogospodarstvu« organizirali zaključni posvet, namenjen vsem deležnikom gozdno–lesne verige in širši javnosti. Posvet je potekal v Ljubljani na dekanatu Biotehniške fakultete v dvorani prof. dr. Janeza Hribarja. Program strokovnega posveta je pritegnil 125 udeležencev, večinoma strokovnjake s področja gozdarstva, ki so se seznanili s sodobnimi pristopi umeščanja procesov pridobivanja lesa, optimizacije mreže gozdnih prometnic in zagotavljanjem kakovosti le–teh ter presoje kakovosti izvedbe del v gozdovih. Veliko zanimanje strokovne javnosti za dogodek potrjuje pomen tehnološkega znanja za trajnostno upravljanje z gozdovi in razvoj slovenskega gozdarstva. Največ udeležencev (41 %) je zastopalo ciljno skupino »javni zavod ali interesno združenje«, sledile so tri skupine s približno enakimi deleži zastopanosti: »gozdarsko podjetje (državno ali zasebno)« z 18 %, »državna ali lokalna institucija« z 17 % in »izobraževalna ali raziskovalna institucija« s 16 %. Od preostalih skupin je bila najbolj zastopana skupina »lastniki gozdov« s 7 %. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Testirali smo pelete, dostopne na slovenskem trgu</title>
	<pubDate>Tue 30 September 2025 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025100108505523/testirali-smo-pelete,-dostopne-na-slovenskem-trgu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025100108491057/mid/kakovostPelet2025_novica_naslovna.jpg?m=1759301350</url>
</image>	<description><![CDATA[Letos (2025) je potekal že deseti test kakovosti lesnih peletov, dostopnih na slovenskem trgu. V analize, ki smo jih opravili v Laboratoriju za lesno biomaso na Gozdarskem inštitutu Slovenije, je bilo vključenih 21 vreč. Največ vreč peletov je bilo po poreklu iz Slovenije (11), dve iz Avstrije ter Bosne in Hercegovine, po ena iz Nemčije, Hrvaške in Srbije, tri vreče pa so imele kot poreklo peletov označeno EU. Za vsako kupljeno vrečo peletov smo po standardiziranih metodah določili vsebnost vode v peletih, delež pepela, gostoto nasutja, mehansko obstojnost, delež finih delcev ter maso peletov v vreči. Na podlagi opravljenih analiz smo pelete razvrstili v kakovostne razrede skladno s standardom SIST EN ISO 17225-2:2021. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Avgusta zaznan padec cen žagarskih proizvodov</title>
	<pubDate>Thu 25 September 2025 12:40:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025092512094956/avgusta-zaznan-padec-cen-zagarskih-proizvodov/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025092512131329/mid/ceneZL-III_2025_naslovna.jpg?m=1758795193</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo letos že tretjič opravili raziskavo med žagarskimi obrati, kjer spremljamo prodajne cene žaganega lesa iglavcev na slovenskem trgu. Raziskavo opravljamo redno, v četrtletnih intervalih, od začetka leta 2021, z namenom spremljanja dinamike cen žagarskih proizvodov na trgu. V tokratnem poročilu prikazujemo rezultate iz spletne ankete, kjer navajamo srednje vrednosti prodajnih cen (brez vključenega DDV in prevoza) posameznih žagarskih proizvodov za mesec avgust 2025.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu v avgustu 2025</title>
	<pubDate>Wed 17 September 2025 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025091615054771/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-iz-zasebnih-gozdov-na-slovenskem-trgu-v-avgustu-2025/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025091615053316/mid/Naslovna_fotografija_GLS_III_25_web.jpg?m=1758027933</url>
</image>	<description><![CDATA[V avgustu 2025 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije tretjič letos izvedli anketo o odkupnih cenah gozdnih lesnih sortimentov (GLS) iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu. Namen aktivnosti je spremljanje sezonskega ter letnega nihanja cen gozdnih lesnih sortimentov v državi ter prispevati k večji preglednosti/transparentnosti trga okroglega lesa iz zasebnih gozdov. Tokratni vprašalnik je bil aktiven od 18. do 31. avgusta 2025. V anketi je sodelovalo 24 podjetij, od tega pri polovici sodelujočih letni odkup znaša do 10.000 m3 GLS iz zasebnih gozdov, pri 29 % sodelujočih letni odkup GLS iz zasebnih gozdov znaša med 10.000–30.000 m3, 21 % sodelujočih pa letno odkupi nad 30.000 m3 GLS iz zasebnih gozdov. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Analiza kakovosti drv na slovenskem trgu</title>
	<pubDate>Mon 15 September 2025 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025091213041384/analiza-kakovosti-drv-na-slovenskem-trgu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025091213035286/mid/analizaDrv2025_naslovna.jpg?m=1757675032</url>
</image>	<description><![CDATA[V Sloveniji je lesna biomasa še vedno široko uporabljana za energetske namene in predstavlja ključni vir energije za izpolnjevanje potreb po toploti v gospodinjstvih. Ravno polovico porabljene energije za ogrevanje prostorov v gospodinjstvih izhaja iz lesnih goriv. Po podatkih Statističnega urada Slovenije so gospodinjstva v letu 2023 porabila skoraj milijon ton lesnih goriv, med katerimi so prevladovala drva (0,88 mio. ton), sledili so peleti, sekanci in nazadnje briketi. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Heliskid – modul za gašenje požarov na nedostopnih gorskih predelih</title>
	<pubDate>Thu 28 August 2025 11:11:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025082811302675/heliskid-–-modul-za-gasenje-pozarov-na-nedostopnih-gorskih-predelih/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025082811470381/mid/heliskid_naslovna_web.jpg?m=1756374423</url>
</image>	<description><![CDATA[Na letošnjem tečaju varstva pred požari v naravnem okolju Forest camp (Saražin in Ogrin, 2025) nam je bil med drugim predstavljen modul za gašenje požarov na nedostopnih gorskih predelih Heliskid španskega podjetja Vallfirest.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Zbirka primerov dobrih praks karierne orientacije v gozdarstvu</title>
	<pubDate>Wed 20 August 2025 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025081815502077/zbirka-primerov-dobrih-praks-karierne-orientacije-v-gozdarstvu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025081815462943/mid/kariernaOrientacija_naslovna.jpg?m=1755524790</url>
</image>	<description><![CDATA[Gozdarstvo ostaja sektor, kjer so ženske, tako v izobraževanju, usposabljanju in zaposlovanju, še vedno manj zastopane kot moški. Projekt Fem2forests (Inovativne poti za učinkovito vključevanje deklet in mladih žensk v gozdarski sektor) se je osredotočil na razumevanje razlogov za takšno stanje ter na iskanje rešitev, ki bi lahko pripomogle k spremembam. Kot eden izmed rezultatov je nastala zbirka inovativnih pristopov in primerov dobrih praks za poklicno orientacijo v gozdarstvu ter zgodnje vključevanje, sodelovanje in učenje skozi izkušnje.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Nove prikolice Farmtech Fortex</title>
	<pubDate>Mon 18 August 2025 15:09:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025081815121243/nove-prikolice-farmtech-fortex/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025081815172871/mid/FarmtechFortex_naslovna.JPG?m=1755523048</url>
</image>	<description><![CDATA[»Vsaka sprememba v podjetju prinese novo energijo«, velja med poznavalci podjetniških dogajanj, in kot kaže, to velja tudi za Farmtech. Po spremembah v lastniški in organizacijski strukturi ter tesni povezavi s proizvajalcem prikolic Brantner z letošnjim 1. februarjem delajo z novo močjo. Na trg so prišli z novo generacijo prikolic s potisno steno Fortex, ki vam jih predstavljamo. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Droni in multispektralne kamere za spremljanje zdravja gozdov</title>
	<pubDate>Mon 11 August 2025 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025080613583995/droni-in-multispektralne-kamere-za-spremljanje-zdravja-gozdov/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025080713033441/mid/multispektralneKamere_naslovna.jpg?m=1754564615</url>
</image>	<description><![CDATA[Spremljanje stanja gozdov je bistvenega pomena za ocenjevanje in ohranjanje zdravja gozdnih ekosistemov, posebej v povezavi s podnebnimi spremembami. Dosedanje raziskovalne metode so omejene s subjektivnostjo ocene in opazovanja, logistično zapletenostjo in visokimi stroški. Daljinsko zaznavanje ponuja učinkovitejšo alternativo. Med tehnologijami daljinskega zaznavanja so se kot posebej učinkoviti izkazali brezpilotni letalniki (v nadaljevanju droni) (angleško Unmanned Aerial Vehicle – UAV), opremljeni z multispektralnimi kamerami. Takšni droni zagotavljajo visoko ločljive, stroškovno učinkovite in prilagodljive rešitve za spremljanje stanja gozdov, saj zajemajo podrobne podatke v različnih spektrih (pri različnih valovnih dolžinah) elektromagnetnega valovanja (EMV). To omogoča natančno prepoznavanje stresa in poškodb vegetacije, kar omogoča pravočasne in ciljno usmerjene ukrepe. Projekt GO-SURF je pokazal, da postajajo droni z multispektralnimi senzorji nepogrešljivo orodje za trajnostno upravljanje gozdov.]]></description>
</item>
<item>
	<title>V letu 2024 ohladitev trga z gozdnimi nepremičninami</title>
	<pubDate>Mon 28 July 2025 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025072509441157/v-letu-2024-ohladitev-trga-z-gozdnimi-nepremicninami/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025072509450329/mid/trgZNepremicninami2025_naslovnaSrednja.jpg?m=1753429504</url>
</image>	<description><![CDATA[Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS) je 1. aprila objavila letno poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2024, v katerem že v uvodu izpostavlja nadaljevanje večletnega trenda upadanja kupoprodaj vseh vrst nepremičnin ob hkratni rasti njihovih cen (GURS, 2025). Na Gozdarskem inštitutu Slovenije (v nadaljevanju GIS) smo ob upoštevanju najnovejših podatkov iz Evidence trga nepremičnin, dostopnih na dan 6. aprila 2025, po enaki metodologiji kot v preteklih letih izvedli analizo trga z gozdnimi nepremičninami. Rezultati potrjujejo, da se je tudi ta segment nepremičninskega trga ohladil – beležimo upad števila kupoprodaj, prodanih površin in skupnega denarnega prometa. Kljub temu pa cene še naprej rahlo rastejo in so v povprečju nekoliko višje kot v letu 2023.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Nova zemljevida namenjena boju s požari v naravnem okolju</title>
	<pubDate>Fri 18 July 2025 10:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025071810204363/nova-zemljevida-namenjena-boju-s-pozari-v-naravnem-okolju/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025071810201259/mid/novaZemljevida_wildfire_s1.jpg?m=1752826813</url>
</image>	<description><![CDATA[Orientacija na terenu in pregled nad širšim območjem sta zelo pomembna v boju s požari v naravnem okolju. V ta namen sta bila interventnim službam nedavno v uporabo predana pilotna zemljevida občin Ajdovščina in Koper s protipožarnimi objekti v merilu 1:40.000.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Pripni se in preživi</title>
	<pubDate>Mon 14 July 2025 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025070110173010/pripni-se-in-prezivi/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025070110265100/mid/nezgodevarnostniPas_slika6.jpg?m=1751358411</url>
</image>	<description><![CDATA[V zadnjem obdobju smo bili priča več tragičnim nezgodam pri prevrnitvah s traktorji. Če bi upoštevali številna priporočila, kako ravnati, bi bilo nezgod veliko manj. A kljub vsemu bo še vedno prihajalo do nezgod, traktorji se bodo še vedno prevračali. Vseh nezgod se ne da preprečiti, lahko pa preprečimo najbolj tragične posledice. Težke poškodbe. Smrti. Veliko večino zelo enostavno. Kako? S klikom – da se pripnemo in preživimo. A najprej nam mora klikniti v glavi. Kdaj? Zdaj!]]></description>
</item>
<item>
	<title>EUDR v praksi: Kaj prinašajo zadnje poenostavitve in razvrstitev držav?</title>
	<pubDate>Mon 07 July 2025 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025062711453536/eudr-v-praksi:-kaj-prinasajo-zadnje-poenostavitve-in-razvrstitev-drzav/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025062711410316/mid/EUDR_Poenostavitve_naslovna.jpg?m=1751017264</url>
</image>	<description><![CDATA[Začetek izvajanja Uredbe (EU) 2023/1115 o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (uredba EUDR) se nezadržno približuje. V letošnjem aprilu in maju je Evropska komisija (v nadaljevanju EK) predstavila paket ukrepov za poenostavitev izvajanja uredbe EUDR in izvedbeno uredbo EK s seznamom držav glede na stopnjo tveganja s pripadajočo metodologijo za razvrščanje držav glede na stopnjo tveganja krčenja gozdov (t. i. benchmarking). Slovenija je, skupaj z vsemi državami EU in pomembnejšimi trgovskimi partnericami zunaj EU, razvrščena med države z nizkim tveganjem. V prispevku osvetljujemo ključne novosti pri izvajanju EUDR, s poudarkom na lesu in lesnih izdelkih, ki vplivajo na delovanje gozdno–lesnih verig.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Trg lesnih peletov v Sloveniji v letu 2024</title>
	<pubDate>Tue 01 July 2025 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025062315061889/trg-lesnih-peletov-v-sloveniji-v-letu-2024/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025062315052990/mid/lesniPeleti2025_naslovna.jpg?m=1750683929</url>
</image>	<description><![CDATA[Proizvodnjo lesnih peletov (v nadaljevanju peletov) v Sloveniji spremljamo že od leta 2010 in podatki kažejo, da ta skozi leta narašča. Zadnjo raziskavo med slovenskimi proizvajalci peletov smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije opravili v maju 2025. Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da je proizvodnja peletov v Sloveniji v letu 2024 skupno znašala okrog 175.000 ton, kar pomeni, da se je količina proizvodnje v primerjavi z letom 2023 povečala za 7 %, v celotnem obdobju pa že za 192 % (v letu 2010 je proizvodnja peletov po naših podatkih znašala okrog 60.000 ton) (slika 1).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Inovacije in izzivi mobilizacije lesa – mednarodni študijski dnevi projekta FOREST4EU v Sloveniji</title>
	<pubDate>Mon 23 June 2025 08:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025062014084681/inovacije-in-izzivi-mobilizacije-lesa-–-mednarodni-studijski-dnevi-projekta-forest4eu-v-sloveniji/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025062014095141/mid/mednarodniStudijskiDnevi_forest4eu_slika5.JPG?m=1750421391</url>
</image>	<description><![CDATA[Med 27. in 29. majem 2025 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS) organizirali mednarodne študijske dneve (t. i. study visits) v okviru evropskega projekta FOREST4EU. Dogodek, ki so se ga udeležili mednarodni strokovnjaki iz osmih evropskih držav, je ponudil celovit vpogled v sodobne izzive mobilizacije lesa iz zasebnih gozdov ter predstavil več primerov dobre prakse in digitalnih rešitev za trajnostno upravljanje z gozdovi.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene žaganega lesa iglavcev v maju nekoliko višje</title>
	<pubDate>Wed 18 June 2025 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025061715421535/cene-zaganega-lesa-iglavcev-v-maju-nekoliko-visje/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025061715414218/mid/cene__L_2025-II_naslovna.jpg?m=1750167703</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo letos že drugič opravili raziskavo med žagarskimi obrati, kjer spremljamo prodajne cene žaganega lesa iglavcev na slovenskem trgu. Raziskavo opravljamo redno, v četrtletnih intervalih, od začetka leta 2021, z namenom spremljanja dinamike cen žagarskih proizvodov na trgu. V tokratnem poročilu prikazujemo rezultate iz spletne ankete, kjer navajamo srednje vrednosti prodajnih cen (brez vključenega DDV in prevoza) posameznih žagarskih proizvodov za mesec maj 2025.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu v maju 2025</title>
	<pubDate>Fri 13 June 2025 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025061113022732/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-iz-zasebnih-gozdov-na-slovenskem-trgu-v-maju-2025/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025061113114768/mid/CeneGLS_II_25_Naslovna.jpg?m=1749640307</url>
</image>	<description><![CDATA[V maju 2025 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije drugič letos izvedli anketo o odkupnih cenah gozdnih lesnih sortimentov (GLS) iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu. Namen aktivnosti je spremljanje sezonskega ter letnega nihanja cen gozdnih lesnih sortimentov v državi ter prispevati k večji preglednosti/transparentnosti trga okroglega lesa iz zasebnih gozdov. Tokratni vprašalnik je bil aktiven od 15. do 30. maja 2025. V anketi je sodelovalo 27 podjetij, od tega je 31 % podjetij, ki letno odkupijo do 10.000 m³ GLS iz zasebnih gozdov, pri 58 % sodelujočih letni odkup GLS iz zasebnih gozdov znaša med 10.000–30.000 m³, 11 % sodelujočih pa letno odkupi nad 30.000 m³ GLS iz zasebnih gozdov. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Forest Camp 2025 tokrat s poudarkom na uporabi naprednih tehnologij pri varstvu pred požari v naravnem okolju</title>
	<pubDate>Wed 11 June 2025 08:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025061013454203/forest-camp-2025-tokrat-s-poudarkom-na-uporabi-naprednih-tehnologij-pri-varstvu-pred-pozari-v-naravnem-okolju/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025061013462749/mid/forestCamp2025_Slika7.jpg?m=1749555987</url>
</image>	<description><![CDATA[Tudi četrta izvedba tečaja Forest Camp, ki je potekal med 23. in 26. majem v okolici poljskega kraja Gołabki, je imela slovenski pridih. Tečaja na tematiko varstva pred požari v naravnem okolju sva se namreč udeležila dva predstavnika Gozdarskega inštituta Slovenije in trije gasilci iz občine Ajdovščina.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Veliki spomladanski KRPAN DEMO</title>
	<pubDate>Mon 02 June 2025 08:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025053015410471/veliki-spomladanski-krpan-demo/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025053015360288/mid/spomladanskiKrpanDemo_slikaIMG_8793_naslovna.jpg?m=1748853085</url>
</image>	<description><![CDATA[Po še sveži spremembi strategije in novih pristopih pri predstavljanju svojih proizvodov so v podjetju Pišek – Vitli Krpan z velikim spomladanskim demonstracijskim dogodkom zaokrožili te svoje aktivnosti v prvi polovici letošnjega leta. Po zimski demo turneji, ki so jo izvedli na treh lokacijah - na Gorenjskem (Trboje), Štajerskem (Rogla) in Dolenjski/Beli krajini (Dragatuš), so v začetku aprila bodoče in obstoječe kupce ter druge zainteresirane obiskovalce povabili v Zagaj pri Ponikvi. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Lesna goriva ob koncu kurilne sezone: cene drv in sekancev navzdol, peleti in briketi dražji</title>
	<pubDate>Wed 28 May 2025 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025052617324278/lesna-goriva-ob-koncu-kurilne-sezone:-cene-drv-in-sekancev-navzdol,-peleti-in-briketi-drazji/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025052617315688/mid/ceneLesnihGoriv_maj2025_naslovna.jpg?m=1748273516</url>
</image>	<description><![CDATA[Lesna goriva ostajajo pomemben energent za ogrevanje gospodinjstev v Sloveniji, saj predstavljajo obnovljiv, okolju prijaznejši in lokalno dostopen vir energije. Njihova uporaba v malih kurilnih napravah je dovoljena v različnih oblikah, pri čemer je treba paziti, da gre za neobdelan les brez primesi ali zaščitnih premazov. Pravilno vzdrževanje peči in izbira ustreznega goriva pomembno prispevata k višji energetski učinkovitosti ter manjšemu onesnaževanju okolja, v nasprotju pa lahko nepravilno kurjenje močno poslabša kakovost zraka. Ob zaključku letošnje kurilne sezone smo znova preverili cene različnih vrst lesnih goriv, dostopnih na slovenskem trgu, in ugotovili znižanje cen drv in sekancev ter zvišanje cen peletov in briketov, v primerjavi s cenami ob začetku kurilne sezone. Trenutno najdražja oblika lesnih goriv so peleti, katerim pa le z malo razlike sledijo briketi. Cena sekancev ostaja najnižja med lesnimi gorivi.]]></description>
</item>
<item>
	<title>FORST live Offenburg</title>
	<pubDate>Mon 26 May 2025 08:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025052309455281/forst-live-offenburg/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025052309414280/mid/forstLiveOffenburg2025_Brennholzautomat.JPG?m=1747986102</url>
</image>	<description><![CDATA[Gozdarska razstava FORST live poteka vsako leto spomladi v nemškem Offenburgu. Namenjen je predvsem zasebnim lastnikom gozdov in kmetom z lastnimi gozdovi. Veliki gozdarski stroji so precej redki, vendar je ponudba strojev, ki ustrezajo ciljni publiki, toliko večja, npr. vitli, gozdarske prikolice, rezalno cepilni stroji, cepilniki, povezovalniki in napenjalne naprave za butare cepanic. Ker so slovenski proizvajalci zelo aktivni in inovativni pri proizvodnji in razvoju tovrstnih strojev, so bili tudi letos številčno zastopani. Nekateri dobavljajo stroje tudi drugim trgovcem, ki jih oglašujejo pod svojimi blagovnimi znamkami. Nekatere stroje je mogoče videti tudi v akciji. Prikazana je tudi visoko mehanizirana predelava drv iz okroglega lesa. Na ogled je bilo tudi nekaj velikih sekalnikov. V skladu s programom so bili v halah prikazani različni kotli, peči in druge grelne naprave za zasebno uporabo. Stroji za strojno sečnjo (harvesterji) in zgibni prikoličarji (forwarderji) so bili redki.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Novi motorni žagi Husqvarna</title>
	<pubDate>Mon 19 May 2025 08:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025051510480359/novi-motorni-zagi-husqvarna/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025051510465760/mid/noviMotorniZagiHusqvarna_naslovna.JPG?m=1747298817</url>
</image>	<description><![CDATA[Na medijski konferenci z majhno skupino izbranih strokovnih novinarjev je Husqvarna predstavila dve novi motorni žagi in novo baterijo. Dogodek je potekal v gozdarskem izobraževalnem centru Laubau v Ruhpoldingu v Nemčiji, blizu avstrijske meje, z zelo dobro infrastrukturo za take predstavitve. Sodelovala je tudi ekipa podjetja Husqvarna iz Švedske in kompetentno predstavila nove motorne žage. Prisotni strokovni novinarji so lahko motorne žage preizkusili tudi sami in se po kratkem uvodu odpravili v bližnji gozd. Z vsako motorno žago so posekali drevo in ugotavljali razliko med bencinsko motorno žago in baterijsko žago. Delo je potekalo v dveh skupinah na pravilni razdalji vsaj dveh dolžin dreves. Jasno se je pokazalo, da je nova generacija akumulatorskih žag primerna tudi za podiranje srednje velikih dreves. Še posebej, če se uporablja močnejša in zmogljivejša baterija. Ciljne skupine za uporabo novih žag so strokovnjaki za nego dreves (arboristi), profesionalni sekači in lastniki gozdov.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Razvoj marteloskopa za ocenjevanje biotske raznovrstnosti in lesne zaloge s pomočjo digitalnega dvojčka</title>
	<pubDate>Mon 05 May 2025 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025041811083878/razvoj-marteloskopa-za-ocenjevanje-biotske-raznovrstnosti-in-lesne-zaloge-s-pomocjo-digitalnega-dvojcka/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025041811061151/mid/martelloscope_forest4eu_slika2.jpg?m=1744967172</url>
</image>	<description><![CDATA[Operativne skupine (OS) v gozdarskem in kmetijsko gozdarskemu sektorju imajo ključno vlogo pri spodbujanju inovacij na ravni EU. Razširjajo rezultate dejavnosti in inovacij OS v druge države EU v okviru projekta FOREST4EU (https://www.forest4eu.eu/), ki ga financira program Obzorje Evropa. Italijanska operativna skupina BIOSEIFORTE je predstavila svojo inovacijo – razvoj marteloskopa za ocenjevanje biotske raznovrstnosti in lesne zaloge s pomočjo digitalnega dvojčka.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Krepitev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v evropskem kontekstu: Sistem za podporo pri odločanju PRI.FOR.MAN</title>
	<pubDate>Mon 28 April 2025 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025041809320645/krepitev-trajnostnega-gospodarjenja-z-gozdovi-v-evropskem-kontekstu:-sistem-za-podporo-pri-odlocanju-priforman/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025041810360230/mid/pri-for-man_gis.jpg?m=1744966356</url>
</image>	<description><![CDATA[Učinkovito gospodarjenje z gozdovi je ključnega pomena za ohranjanje ravnotežja med ekološkimi, ekonomskimi in družbenimi cilji. Ta izziv je posebej izrazit v regijah, kot je Furlanija – Julijska krajina, kjer razdrobljenost lastništva gozdnih zemljišč in različne potrebe lastnikov in solastnikov otežujejo upravljanje z gozdovi. PRI.FOR.MAN projekt, podprt s strani operativne skupine EIP-AGRI predstavlja inovativni pristop za reševanje teh izzivov. Za podporo pri odločanju uporablja spletni geografski informacijski sistem, ki zagotavlja centralizirane, dostopne in uporabne informacije. Te informacije spodbujajo trajnostno gospodarjenje z gozdovi in reševanje specifičnih težav, s katerimi se pri upravljanju srečujejo gozdarji v lastniško razdrobljenih gozdovih.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Vitli Krpan: zimski demo tour 2025</title>
	<pubDate>Thu 24 April 2025 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025041714091721/vitli-krpan:-zimski-demo-tour-2025/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025041714091035/mid/krpanZimskiDemoTour2025_naslovna.jpg?m=1744891750</url>
</image>	<description><![CDATA[»Nič ni tako zanesljivega kot spremembe«, velikokrat slišimo, a ne vemo, če so imeli to v mislih v skupini za trženje (marketing) in prodajo podjetja Vitli Krpan, ko so začeli razmišljati o novih načinih in pristopih pri predstavitvi svojih proizvodov bodočim in obstoječim kupcem.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Interni strokovni posvet - kategorizacija protipožarnih prometnic</title>
	<pubDate>Mon 21 April 2025 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025041713365268/interni-strokovni-posvet--kategorizacija-protipozarnih-prometnic/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025041713341634/mid/wildfireCEPosvetSezana_slika3.jpg?m=1744889656</url>
</image>	<description><![CDATA[Deležniki s širšega, čezmejnega Goriškega območja, odgovorni za upravljanje s požarno ogroženim okoljem, so na delavnici projekta Wildfire CE med drugim izpostavili potrebo po detajlnejših evidencah in posodobitvi minimalnih tehničnih zahtev protipožarnih prometnic v požarno ogroženih gozdovih jugozahodne Slovenije.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Zunanja trgovina z okroglim lesom v letu 2024</title>
	<pubDate>Thu 17 April 2025 13:50:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025041615303115/zunanja-trgovina-z-okroglim-lesom-v-letu-2024/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025041615373678/mid/zunanjaTrgovinaZOKL_2025_naslovna.jpg?m=1744810657</url>
</image>	<description><![CDATA[V letu 2024 je izvoz okroglega lesa znašal 1,587 milijona m³ (+16 % v primerjavi z letom 2023), od tega s 669.000 m³ (42 %) prevladuje izvoz industrijskega lesa listavcev s prevladujočo zastopanostjo lesa bukve. Uvoz okroglega lesa je v letu 2024 znašal 580.000 m³ (-8 % v primerjavi z letom 2023), od tega s 179.000 m³ (31 %) prevladujejo hlodi za žago in furnir iglavcev.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdarskih storitev v Sloveniji – marec 2025</title>
	<pubDate>Mon 14 April 2025 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025041114105044/cene-gozdarskih-storitev-v-sloveniji-–-marec-2025/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025041116050365/mid/ceneGozdarskihStoritev_naslovna.jpg?m=1744380303</url>
</image>	<description><![CDATA[V marcu smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije med izvajalci gozdarskih storitev izvedli zbiranje cen gozdarskih storitev sečnje in spravila lesa, kjer ločimo sečnjo z motorno žago in traktorsko spravilo ter strojno sečnjo in spravilo, in prevoz lesa z gozdarsko transportno kompozicijo. Anketni vprašalnik smo razposlali 81 poslovnim subjektom. Na vprašalnik se je odzvalo 15 poslovnih subjektov, ki se ukvarjajo z gozdarskimi storitvami.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Modelno odločanje načrtovanja najprimernejše tehnologije pridobivanja lesa</title>
	<pubDate>Mon 07 April 2025 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025040316191547/modelno-odlocanje-nacrtovanja-najprimernejse-tehnologije-pridobivanja-lesa/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025040415543813/mid/modelnoOdlo__anje_tehgozdDS2_naslovna_w.jpg?m=1743774878</url>
</image>	<description><![CDATA[Trajnostna raba prostora, vključno z gozdnimi zemljišči, zahteva celovit in interdisciplinaren pristop, ki upošteva ekološke, ekonomske in družbene vidike. Ozaveščenost javnosti o trajnostnem upravljanju gozdnega prostora narašča, kar obenem povečuje pričakovanja gozdarske stroke glede uvajanja trajnostno ustreznejših metod načrtovanja ter umeščanja procesov pridobivanja lesa (Triplat in sod., 2015; Marchi in sod., 2018). Gospodarske potrebe in vplivi podnebnih sprememb dodatno povečujejo pritisk na gozdne vire, kar poudarja nujnost iskanja inovativnih rešitev, ki omogočajo učinkovitejšo izrabo virov ob zmanjšanih okoljskih vplivih (Ezzati in sod., 2016).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Vrednotenje predlaganih meril za oceno kakovosti izvedbe del v gozdovih s strani izvajalcev gozdarskih storitev</title>
	<pubDate>Mon 31 March 2025 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025032512442061/vrednotenje-predlaganih-meril-za-oceno-kakovosti-izvedbe-del-v-gozdovih-s-strani-izvajalcev-gozdarskih-storitev/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025032512414231/mid/ocenaKakovostiIzvedbeDel_tehgozd_naslovna.jpg?m=1742902902</url>
</image>	<description><![CDATA[Gozd in gozdarstvo imata pomembno vlogo pri doseganju ambicioznih ciljev razogljičenja družbe do leta 2050. Zaradi vse večjega zavedanja o posledicah podnebnih sprememb so gozdovi in gozdarstvo pod vse večjim drobnogledom javnosti in različnih interesnih skupin, kar zvišuje pomen okoljskih in družbenih vidikov pridobivanja lesa, poleg že tradicionalno pomembnega ekonomskega vidika. Kakovost izvedbe del v gozdu je podoba, ki jo vidijo vsi uporabniki gozdnega prostora, zato je vprašanje kakovosti izvedbe ključno za pozitivno podobo pridobivanja lesa v javnosti. Kakovost opravljenih del je potrebno ocenjevati sproti med delovnim procesom in na koncu po opravljenem delu, saj stalna ali občasna kontrola prispeva k dvigu kakovosti dela in delovnih učinkov (Winkler, 1997). Le s celovitim pristopom k ocenjevanju kakovosti del v gozdu lahko zagotovimo, da bo gozdarstvo prispevalo k dolgoročni trajnosti gozdnih ekosistemov in pozitivni podobi gozdarstva v javnosti. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Premierna izvedba helikopterskega spravila lesa v Sloveniji</title>
	<pubDate>Wed 26 March 2025 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025032510541071/premierna-izvedba-helikopterskega-spravila-lesa-v-sloveniji/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025032510515113/mid/helikopterskoSpravilo_slika5.JPG?m=1742896311</url>
</image>	<description><![CDATA[Uporaba helikopterjev v gozdarstvu v tujini ni novost. Že več desetletij se uporabljajo na področjih: (1) nadzora in monitoringa gozdov, (2) gašenja gozdnih požarov, (3) pogozdovalnih del, (4) aplikaciji fitofarmacevtskih sredstev za namen varstva gozdov in (5) zračnega - helikopterskega spravila. S prispevkom želimo podati ključne informacije, ki spremljajo slednje področje - helikoptersko spravilo. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Glave za podiranje na strojih za sečnjo</title>
	<pubDate>Mon 24 March 2025 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025032410404474/glave-za-podiranje-na-strojih-za-secnjo/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025031912014222/mid/harvesterGlave_naslovna.jpg?m=1742382103</url>
</image>	<description><![CDATA[Po naših informacijah mineva skoraj 30 let od trenutka, ko je stroj za sečnjo premierno zapeljal v slovenske gozdove. Zaradi potrebe po hitri in učinkoviti sanaciji snegoloma in žledoloma v gospodarski enoti Ravnik pri Logatcu se je takratno izvajalsko podjetje v soglasju z območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije odločilo za sanacijo s tehnologijo strojne sečnje (Korbar, 1996).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene žaganega lesa iglavcev ostajajo brez večjih sprememb</title>
	<pubDate>Mon 17 March 2025 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025031417060563/cene-zaganega-lesa-iglavcev-ostajajo-brez-vecjih-sprememb/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025031417041334/mid/cene__L_2025-I_naslovna.jpg?m=1741968253</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije letos nadaljujemo z raziskavo, kjer spremljamo prodajne cene žaganega lesa iglavcev na slovenskem trgu. Raziskavo opravljamo redno, v četrtletnih intervalih, od začetka leta 2021, z namenom spremljanja dinamike cen žagarskih proizvodov na trgu. V tokratnem poročilu prikazujemo rezultate iz ankete, kjer navajamo srednje vrednosti prodajnih cen (brez vključenega DDV in prevoza) posameznih žagarskih proizvodov za mesec februar 2025.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu v februarju 2025</title>
	<pubDate>Tue 11 March 2025 12:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025031109013900/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-iz-zasebnih-gozdov-na-slovenskem-trgu-v-februarju-2025/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025031110350348/mid/Naslovna_fotografija_avtor_M_Dremelj.jpg?m=1741685704</url>
</image>	<description><![CDATA[V februarju 2025 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije prvič letos izvedli anketo o odkupnih cenah gozdnih lesnih sortimentov (GLS) iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu. Namen aktivnosti je spremljanje sezonskega ter letnega nihanja cen gozdnih lesnih sortimentov v državi ter prispevati k večji preglednosti/transparentnosti trga okroglega lesa iz zasebnih gozdov. Tokratni vprašalnik je bil aktiven od 17. februarja do 28. februarja 2025. V anketi je sodelovalo 27 podjetij, od tega je 37 % podjetij, ki letno odkupijo do 10.000 m³ GLS iz zasebnih gozdov, pri 48 % sodelujočih letni odkup GLS iz zasebnih gozdov znaša med 10.000–30.000 m³, 15 % sodelujočih pa letno odkupi nad 30.000 m³ GLS iz zasebnih gozdov. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Srednja lesarska in gozdarska šola Maribor: strokovno izobraževanje za prihodnost</title>
	<pubDate>Sat 08 March 2025 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025030510545480/srednja-lesarska-in-gozdarska-sola-maribor:-strokovno-izobrazevanje-za-prihodnost/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025030510480169/mid/srednjaLesarskaGozdarska_slika2.jpg?m=1741186775</url>
</image>	<description><![CDATA[Srednja lesarska in gozdarska šola Maribor je ena izmed dveh gozdarskih šol v Sloveniji, ki na nivoju srednjega poklicnega ter strokovnega izobraževanja, usposablja mladino za gozdarske poklice. Poleg gozdarskih programov se lahko dijaki in študenti usposabljajo na področju lesarstva in oblikovanja.]]></description>
</item>
<item>
	<title>19. licitacija vrednejših sortimentov lesa v Slovenj Gradcu</title>
	<pubDate>Thu 06 March 2025 08:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025030513425636/19-licitacija-vrednejsih-sortimentov-lesa-v-slovenj-gradcu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025030515120490/mid/licitacija19naslovna.JPG?m=1741183925</url>
</image>	<description><![CDATA[V Slovenj Gradcu je letos potekala že 19. licitacija vrednejših sortimentov lesa, ki velja za največji tovrstni dogodek v Srednji Evropi. Za organizacijo so poskrbeli Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije. Dogodek, ki se je zaključil z dnevom odprtih vrat, smo obiskali tudi sodelavci Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko Gozdarskega inštituta Slovenije.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Nezgode v gozdarstvu v letu 2024 - občutno boljše stanje kot v predhodnih letih</title>
	<pubDate>Wed 26 February 2025 11:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025022611115130/nezgode-v-gozdarstvu-v-letu-2024--obcutno-boljse-stanje-kot-v-predhodnih-letih/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025022711152140/mid/nezgod24_2025_naslovna2.jpg?m=1740651723</url>
</image>	<description><![CDATA[Leto 2024 je bilo na področju varnosti in zdravja pri delu v gozdu občutno boljše kot v predhodnih letih, a ob tem je potrebno jasno povedati, da je vsak mrtvi in/ali težko poškodovani preveč. Lani je pri delu v gozdu umrlo bistveno manj ljudi kot v predhodnih letih. Umrlo je 5 oseb, in sicer 1 poklicni gozdarski delavec in štirje lastniki gozdov. To pa je 12 mrtvih manj kot v letu 2023, ko je pri delu v gozdu umrlo 17 ljudi. To je v zadnjih 44 letih, odkar spremljamo podatke, drugo najmanjše število, leta 2006 so namreč umrli trije. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Krepitev kompetenc za prenos znanstvenih spoznanj oblikovalcem gozdarske politike: udeležba na izobraževanju na Finskem</title>
	<pubDate>Mon 24 February 2025 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025022110001212/krepitev-kompetenc-za-prenos-znanstvenih-spoznanj-oblikovalcem-gozdarske-politike:-udelezba-na-izobrazevanju-na-finskem/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025022109585941/mid/helsinki2025_naslovna.jpg?m=1740128339</url>
</image>	<description><![CDATA[Ob koncu januarja je v Helsinkih potekalo dvodnevno izobraževanje o učinkovitem posredovanju znanstvenih dognanj za podporo oblikovanju gozdarske politike. Dogodek je organiziral finski raziskovalni inštitut Natural Resources Institute Finland (Luke), za z gozdom bogate evropske države, med katere sodijo poleg Finske še Švedska, Norveška, Avstrija in Slovenija. Izobraževanja so se udeležili raziskovalci iz vodilnih evropskih raziskovalnih inštitutov s področja gozdarstva: Austrian Research Centre for Forests (BFW), Forestry Research Institute of Sweden (Skogforsk), Norwegian Institute of Bioeconomy Research (NIBIO) in Gozdarski inštitut Slovenije.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v letu 2024</title>
	<pubDate>Wed 19 February 2025 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025021814585163/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-iz-zasebnih-gozdov-v-letu-2024/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025021815093270/mid/ceneGLS2024_naslovna.jpg?m=1739887772</url>
</image>	<description><![CDATA[Gozdarski inštitut Slovenije je leta 2017 razvil celosten sistem spremljanja cen za skupno 38 gozdnih lesnih sortimentov, razvrščenih v kakovostne razrede. Cene gozdnih lesnih sortimentov spremljamo vsako četrtletje, v mesecih februar, maj, avgust in november. Namen aktivnosti je spremljanje sezonskega ter letnega nihanja cen gozdnih lesnih sortimentov v državi ter prispevati k večji preglednosti oz. transparentnosti trga okroglega lesa. Poleg tega rezultati raziskave lahko služijo za informiranje lastnikov gozdov o stanju na trgu okroglega lesa ter za lažje odločanje o gospodarjenju z lastnim gozdom in prodaji lesa. V letu 2024 je 29 podjetij od skupno 172, katerim smo redno pošiljali vprašalnike, odgovorilo na vsaj dva od štirih poslanih vprašalnikov v tem letu. Na tem mestu se zahvaljujemo vsem podjetjem, ki aktivno sodelujejo v naših anketah, in si želimo dobrega sodelovanja tudi v prihodnje. Hkrati vabimo tudi ostala podjetja, da se pridružijo sodelovanju. V prispevku prikazujemo značilnosti odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v letu 2024, ki smo jih zbrali z našo raziskavo.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Nezgode v kmetijstvu in gozdarstvu v letu 2024</title>
	<pubDate>Mon 10 February 2025 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025020714035192/nezgode-v-kmetijstvu-in-gozdarstvu-v-letu-2024/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025020714120774/mid/varnostInZdravje25_naslovna.jpg?m=1738933927</url>
</image>	<description><![CDATA[Gledano v celoti oz. v številkah je bilo leto 2024 na področju varnosti in zdravja pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu v Sloveniji dosti boljše kot predlansko oz. zadnja tri predhodna leta.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Vodila gozdnemu posestniku za spremljanje kakovosti gradnje gozdne vlake</title>
	<pubDate>Mon 03 February 2025 10:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025013116040628/vodila-gozdnemu-posestniku-za-spremljanje-kakovosti-gradnje-gozdne-vlake/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025013115563710/mid/S5.JPG?m=1738335522</url>
</image>	<description><![CDATA[V sklopu ciljno raziskovalnega programa »Načrtovanje tehnologij in presoja kakovosti izvajanja del v gozdovih v podporo biogospodarstvu – TEHGOZD« pripravljamo Vodila gozdnemu posestniku za kvalitetno izvedbo gradbenih del. Zagotavljanje erozijsko odpornih in tehnično izpravnih gozdnih prometnic je izjemnega pomena za zagotavljanje vseh gozdnih funkcij. Hudourniške poplave iz leta 2023 so nakazale na izdaten pomen skrbnega načrtovanja, gradnje in vzdrževanja gozdnih prometnic (Saražin, 2023). H kakovostnejši izvedbi lahko zagotovo prispeva dobro informiran in zainteresiran lastnik gozda, čemur je med drugim tudi namenjen projekt TehGozd.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Slovenski trg traktorjev 2024</title>
	<pubDate>Mon 27 January 2025 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025012115014437/slovenski-trg-traktorjev-2024/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025012115011935/mid/Trg24-naslovna.JPG?m=1737468079</url>
</image>	<description><![CDATA[Lansko leto se je nadaljeval trend zmanjševanja prodaje traktorjev, ki se je začel v drugi polovici leta 2022 in nadaljeval celo leto 2023 in tudi lansko leto. Padec prodaje v odstotkih je bil lani sicer manjši kot v letu 2023, a prvič po 20 letih (po letu 2003) je spet prodanih manj kot 1.000 traktorjev, in sicer 932. To je 15,6 % oziroma 172 traktorjev manj, ko so bili prodani 1.104 kosi. Naj spomnimo, da je to 261 traktorjev oziroma 19,1 % manj kot v letu 2022, ko je bilo prodanih 1.365 novih traktorjev. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Obvezno zavarovanje v prometu</title>
	<pubDate>Tue 21 January 2025 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025012015272375/obvezno-zavarovanje-v-prometu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025012015245835/mid/Predpisi_1-naslovna.jpg?m=1737383098</url>
</image>	<description><![CDATA[Že nekaj mesecev veljajo spremenjene obveznosti za zavarovanje vozil v prometu, ki se nanašajo tudi na kmetijska in gozdarska vozila. V zakonodajnem postopku pa je tudi novela Zakona o motornih vozilih, ki bo pri kmetijskih in gozdarskih vozilih verjetno prinesla spremembe pri definiciji traktorskih priklopnikov in traktorskih priključkov.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Ovire in rešitve pri vključevanju deklet in mladih žensk v gozdarski sektor</title>
	<pubDate>Mon 06 January 2025 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024122014293915/ovire-in-resitve-pri-vkljucevanju-deklet-in-mladih-zensk-v-gozdarski-sektor/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024122014280699/mid/fem2forestsClanek_naslovna.jpg?m=1734701287</url>
</image>	<description><![CDATA[Gozdarstvo je v Evropi pomemben gospodarski sektor, ki pa se sooča s številnimi izzivi, kot sta pomanjkanje delovne sile in upadanje zanimanja za gozdarske poklice. Spodbujanje deklet in mladih žensk za vstop v gozdarski sektor je bistvenega pomena za odpravo pomanjkanja delovne sile in obogatitev sektorja z novim inovativnim načinom razmišljanja in dela.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Nov projekt namenjen vzpostavitvi enotnega sistema spremljanja cen gozdnih lesnih sortimentov v Sloveniji</title>
	<pubDate>Fri 03 January 2025 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024122014030819/nov-projekt-namenjen-vzpostavitvi-enotnega-sistema-spremljanja-cen-gozdnih-lesnih-sortimentov-v-sloveniji/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024122014015098/mid/predstavitevCRPCeneGLS_naslovna.jpg?m=1734699710</url>
</image>	<description><![CDATA[Z novembrom 2024 se je pričel nov ciljno–raziskovalni projekt z naslovom Enoten sistem spremljanja cen gozdnih lesnih sortimentov, katerega vodilni in edini projektni partner je Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko. Skupna vrednost projekta znaša 40.000 EUR in bo trajal 15 mesecev. Projekt (V4-24017) »Enoten sistem spremljanja cen gozdnih lesnih sortimentov« po javnem razpisu za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2024« v letu 2024, financirata Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (50 %) ter Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (50 %).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Gozdarska mehanizacija v letu 2023</title>
	<pubDate>Mon 23 December 2024 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024121715221677/gozdarska-mehanizacija-v-letu-2023/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024121716045976/mid/gozdMehan2024_Naslovna_a.JPG?m=1734447899</url>
</image>	<description><![CDATA[Generalno se je število gozdarskih strojev in opreme podjetij z gozdarsko dejavnostjo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) skozi leta povečevalo, edini očiten padec se pojavi pri večini podatkov leta 2020. K povečevanju števila strojev je delno prispeval tudi Program razvoja podeželja (PRP), ki je v obeh programskih obdobjih podpiral naložbe v stroje in opremo za delo v gozdu, do konca leta 2023 je bilo iz tega naslova izplačanih 699 vlog v skupni vrednosti 19.8 milijona evrov. V zadnjih desetih letih se je povečalo predvsem število gozdarskih polprikolic ter kompletov strojev za strojno sečnjo in spravilo, kar kaže na večjo profesionalizacijo del v gozdovih. V zadnjem letu (2023) je glede na podatke SURS predpreteklega leta (2022), celotno število strojev v lasti gozdarskih podjetij upadlo, povečalo pa se je število strojev v kategorijah: kamioni z gozdarsko nadgradnjo in nakladalno napravo (+ 5 %) in kategoriji stroji za strojno sečnjo (+ 11 %). Po raziskavi GIS o številu sekalnikov v Sloveniji, se je od preteklega (2021) popisa število v letu 2024 povečalo za 9 %.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Kazalnik – primarna odprtost slovenskih gozdov 2023</title>
	<pubDate>Mon 16 December 2024 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024121311053583/kazalnik-–-primarna-odprtost-slovenskih-gozdov-2023/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024121311051496/mid/primarnaOdprtost_naslovna.jpg?m=1734087766</url>
</image>	<description><![CDATA[Kazalnik definira stanje primarne odprtosti gozdov na Slovenskem. Za potrebe gospodarjenja z gozdovi kazalnik prikazuje stanja iz let 2013, 2020 in 2023. Ob zadnji posodobitvi kazalnika pa je prikazana tudi primarna odprtost gozdov za potrebe gašenja gozdnih požarov (stanje 2023). V kazalniku je naslovljeno tudi vzdrževanje tega prometnega omrežja.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene žaganega lesa iglavcev: rezultati ankete</title>
	<pubDate>Wed 11 December 2024 15:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024121113173809/cene-zaganega-lesa-iglavcev:-rezultati-ankete/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024121115444438/mid/ceneZL2024IV_naslovna_odrezana.jpg?m=1733928285</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo letošnjega novembra četrtič v letu 2024 opravili raziskavo prodajnih cen žaganega lesa iglavcev v Sloveniji. Raziskavo opravljamo redno, v četrtletnih intervalih, od začetka leta 2021, z namenom spremljanja dinamike cen žagarskih proizvodov na trgu. V tokratni objavi prikazujemo rezultate iz ankete, kjer navajamo prodajne cene (brez vključenega DDV in prevoza) posameznih proizvodov za mesec november 2024.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu v novembru 2024</title>
	<pubDate>Mon 09 December 2024 12:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024120615413131/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-iz-zasebnih-gozdov-na-slovenskem-trgu-v-novembru-2024/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024120615404599/mid/CeneGLS2024IV_Naslovna_fotografija_a.jpg?m=1733496045</url>
</image>	<description><![CDATA[V novembru 2024 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije še četrtič letos izvedli anketo o odkupnih cenah gozdnih lesnih sortimentov (GLS) iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu. Namen aktivnosti je spremljanje sezonskega ter letnega nihanja cen gozdnih lesnih sortimentov v državi ter prispevati k večji preglednosti/transparentnosti trga okroglega lesa iz zasebnih gozdov. Tokratni anketni vprašalnik je bil aktiven od 18. novembra do vključno 2. decembra 2024. V anketi je sodelovalo 25 podjetij, od tega je 80 % podjetij, ki letno odkupijo do 30.000 m³ GLS iz zasebnih gozdov, petina sodelujočih pa letno odkupi nad 30.000 m³ GLS iz zasebnih gozdov. 
]]></description>
</item>
<item>
	<title>Predstavljamo nov kazalnik: Trg z gozdnimi nepremičninami</title>
	<pubDate>Fri 06 December 2024 12:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024120611323508/predstavljamo-nov-kazalnik:-trg-z-gozdnimi-nepremicninami/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024120612120738/mid/Gozdne_nepremi__nine_naslovna_b.jpg?m=1733483527</url>
</image>	<description><![CDATA[Novi kazalnik spremlja dinamiko nepremičninskega trga z gozdnimi nepremičninami v Sloveniji, predvsem preko njihovih doseženih tržnih cen in obsega celotnega prometa. Podatki nepremičninskega trga gozdnih nepremičnin jasno kažejo trend naraščanja cen, dolgoletni trend (obdobje 2011 do 2023) mediane kaže na dvig cen v vrednosti 38 %. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Nov projekt namenjen sistemskim rešitvam zakonodaje s področja izkoriščanja gozdov</title>
	<pubDate>Mon 25 November 2024 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024112414315366/nov-projekt-namenjen-sistemskim-resitvam-zakonodaje-s-podrocja-izkoriscanja-gozdov/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024112414291011/mid/novCRP_112024_naslovna.jpg?m=1732454951</url>
</image>	<description><![CDATA[S septembrom 2024 se je pričel nov ciljno–raziskovalni projekt z naslovom Optimizacija institucionalno-normativnih rešitev za trajnostno izkoriščanje gozdov v Sloveniji (LEXSILVAE), katerega vodilni partner je Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko, sodelujoči partnerji pa so Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Katedra za gozdno tehniko in ekonomiko ter Fakulteta za upravo. Skupna vrednost projekta znaša 165.200 EUR in bo trajal dve leti. Projekt (V4-2421) »Optimizacija institucionalno-normativnih rešitev za trajnostno izkoriščanje gozdov v Sloveniji« po javnem razpisu za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Naša hrana, podeželje in naravni vir« v letu 2024, financirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (50 %) ter Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (50 %).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Gostitev dveh mednarodnih dogodkov v Ajdovščini za požarno odpornejšo srednjo Evropo</title>
	<pubDate>Wed 20 November 2024 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024111512371592/gostitev-dveh-mednarodnih-dogodkov-v-ajdovscini-za-pozarno-odpornejso-srednjo-evropo/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024111512370704/mid/wildFireAjdovscina2024_Slika_1_obdelana1.jpg?m=1732197067</url>
</image>	<description><![CDATA[V okviru mednarodnega Interreg CE projekta »Wildfire CE - Čezmejna ocena, upravljanje in obvladovanje požarne ogroženosti naravnega okolja v Srednji Evropi« smo predstavniki Gozdarskega inštituta Slovenije in Občine Ajdovščina soorganizirali dva dogodka v Ajdovščini. Dogodka sta bila namenjena izmenjavi izkušenj in razvoju znanj med različnimi deležniki, ki bodo služile boljši pripravljenosti za soočenja s problematiko požarov v naravnem okolju v prihodnje.
]]></description>
</item>
<item>
	<title>Izvajanje EUDR prestavljeno na konec leta 2025</title>
	<pubDate>Mon 18 November 2024 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024111513542693/izvajanje-eudr-prestavljeno-na-konec-leta-2025/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024111513492698/mid/eudrNovember2024_naslovna.jpg?m=1731674966</url>
</image>	<description><![CDATA[Evropska unija (v nadaljevanju EU) je maja 2023 sprejela Uredbo EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (ang. »EU Deforestation Regulation«, v nadaljevanju besedila EUDR) (EUR-Lex, 2023), s katero želi zmanjšati svoj vpliv na svetovno krčenje in degradacijo gozdov ter omejiti toplogredne emisije in izgubo biotske raznovrstnosti. EUDR, kot ena pomembnejših inovacij v okoljski politiki, prinaša daljnosežne spremembe v upravljanju globalnih blagovnih verig (Muradian in sod., 2025). Tik pred načrtovanim začetkom izvajanja EUDR pa je prišlo do pomembnega preobrata. Evropska komisija (v nadaljevanju EK) je 2. oktobra 2024 objavila tretjo različico odgovorov na najpogostejša vprašanja deležnikov, splošne smernice o enotnem izvajanju uredbe na ravni EU, ter okrepljeni strateški okvir glede mednarodnega sodelovanja, ob tem pa napovedala tudi predlog za enoletni zamik začetka izvajanja EUDR. Novi datum začetka uveljavitve, ki ga je 16. oktobra 2024 potrdil Evropski svet in 14. novembra 2024 tudi Evropski parlament, je zdaj 30. december 2025 za velika in srednja podjetja ter 30. junij 2026 za mikro in mala podjetja (Evropska komisija, 2024a). Hkrati Evropski parlament predlaga še dodatne vsebinske spremembe uredbe.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Tokovi okroglega lesa v Sloveniji v letu 2023</title>
	<pubDate>Wed 13 November 2024 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024110812231513/tokovi-okroglega-lesa-v-sloveniji-v-letu-2023/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024112715421715/mid/tokoviOKL2023_naslovna_barve.jpg?m=1732718537</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo leta 2006 razvili sistem spremljanja tokov okroglega lesa, ki nam omogoča vodenje bilanc po enotni metodologiji vse do danes. V prispevku prikazujemo nekaj ključnih značilnosti proizvodnje, zunanje trgovine in porabe okroglega lesa v letu 2023. Na voljo je tudi obsežnejša različica prispevka v obliki kazalnika z naslovom »Tokovi okroglega lesa v Sloveniji«.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Mednarodna konferenca o enakosti in raznolikosti v gozdarstvu</title>
	<pubDate>Fri 08 November 2024 11:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024110712560127/mednarodna-konferenca-o-enakosti-in-raznolikosti-v-gozdarstvu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024110712484040/mid/fem2forests_equalityAndDiversity_2024_slika0.JPG?m=1730980120</url>
</image>	<description><![CDATA[V Portorožu je 24. in 25. oktobra 2024 potekala dvodnevna mednarodna konferenca z naslovom ″Enakost in raznolikost v gozdarstvu: Spreminjanje podobe gozdarstva″ (angl: Equality and Diversity in Forestry: Changing the Image of Forestry), ki je združila gozdarske strokovnjake, raziskovalce in vse, ki delujejo na področju gozdarstva. Dogodek sta organizirala Gozdarski inštitut Slovenije v okviru projekta Fem2forests – Inovativne poti za učinkovito vključevanje deklet in mladih žensk v gozdarski sektor (sofinanciran s strani programa Interreg Danube Region) in WOFO International (Ženske v gozdarstvu – Mednarodno združenje žensk v gozdarskem in lesarskem sektorju). Dogodek se je osredotočal na opolnomočenje mladih žensk v gozdarskem sektorju ob hkratnem spodbujanju vključevanja in raznolikosti. Konference se je udeležilo 114 udeležencev iz 25 držav.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdarskih storitev v Sloveniji - oktober 2024</title>
	<pubDate>Mon 28 October 2024 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024102515360110/cene-gozdarskih-storitev-v-sloveniji--oktober-2024/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024102515350734/mid/ceneStoritev2024II_naslovna.jpg?m=1729863308</url>
</image>	<description><![CDATA[V oktobru smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije med izvajalci gozdarskih storitev izvedli zbiranje cen sečnje in spravila lesa, kjer ločimo sečnjo z motorno žago in traktorsko spravilo ter strojno sečnjo in spravilo, in prevoz lesa z gozdarsko transportno kompozicijo. Anketni vprašalnik smo razposlali 57 poslovnim subjektom. Na vprašalnik je odgovorilo 16 poslovnih subjektov, ki se ukvarjajo z gozdarskimi storitvami.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Stanje na trgu okroglega lesa in lesnih proizvodov v Sloveniji v letih 2023 in 2024</title>
	<pubDate>Wed 23 October 2024 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024102214383146/stanje-na-trgu-okroglega-lesa-in-lesnih-proizvodov-v-sloveniji-v-letih-2023-in-2024/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024102210535985/mid/marketStatement2024_naslovna.jpg?m=1729587239</url>
</image>	<description><![CDATA[Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko (GTE) v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) vsako leto pripravi Poročilo o stanju na trgu lesnih proizvodov v Sloveniji, in sicer za preteklo leto in polovico tekočega leta. Namen poročila je analiza kratkoročnih in srednjeročnih tržnih trendov gozdarskega in lesnopredelovalnega sektorja države. Poročila pripravi večina evropskih držav članic Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE), ki služijo tudi kot glavni dokument pri letnem zasedanju Odbora za gozdarstvo in lesnopredelovalno industrijo.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Znižanje cen lesnih goriv ob začetku nove kurilne sezone</title>
	<pubDate>Thu 17 October 2024 14:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024101616273781/znizanje-cen-lesnih-goriv-ob-zacetku-nove-kurilne-sezone/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024101616255539/mid/CeneLesnihGoriv_2024-II_naslovna.jpg?m=1729088755</url>
</image>	<description><![CDATA[Les v Sloveniji predstavlja pomemben energent za ogrevanje gospodinjstev, saj je obnovljiv in lokalno dostopen vir energije. V malih kurilnih napravah, razen v odprtem kaminu, je dovoljeno uporabljati naravni les v vseh oblikah (drva, žagovina, kosi, odrezki, lubje, storži) in lesne ostanke, ki nastajajo pri obdelavi in predelavi lesa ter proizvodnji pohištva, briket ali pelet iz naravnega lesa, plinsko olje, druge vrste tekočega goriva ter zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin. V odprtem kaminu pa se lahko uporablja samo naravni les v kosih, vključno s skorjo (polena, sekanci, dračje, storži), lesni ostanki ali briketi ali peleti iz naravnega lesa. Ob tokratnem zbiranju cen (v začetku nove kurilne sezone) smo ugotovili znatno znižanje cen lesnih goriv v primerjavi s cenami ob koncu pretekle kurilne sezone. Ponovno smo zabeležili najvišjo povprečno ceno pri briketih, ki so trenutno najdražja oblika lesnih goriv, sledijo peleti. Cena sekancev ostaja najnižja med lesnimi gorivi, so pa sekanci edini, katerim se je cena dvignila v primerjavi s preteklim obdobjem zbiranja podatkov.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Gostota in mehanske lastnosti izbranih drevesnih vrst v Sloveniji</title>
	<pubDate>Mon 07 October 2024 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024092508392033/gostota-in-mehanske-lastnosti-izbranih-drevesnih-vrst-v-sloveniji/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024092508450717/mid/gostotaInMehanskeLastnostiDVSlo_naslovna.jpg?m=1727246707</url>
</image>	<description><![CDATA[V raziskavi gostote in mehanskih lastnosti (upogibna trdnost in modul elastičnosti) smo proučili les naslednjih drevesnih vrst: robinija (Robinia pseudoacacia), pravi kostanj (Castanea sativa), rdeči bor (Pinus sylvestris), črni bor (Pinus nigra), zeleni bor (Pinus strobus), topoli (Populus spp.), cer (Quercus cerris), bukev (Fagus sylvatica), smreka (Picea abies), jelka (Abies alba) in gorski javor (Acer pseudoplatanus). Izbor drevesnih vrst (robinija, pravi kostanj, bori, topoli in cer) je temeljil na njihovi trenutni neizkoriščenosti glede na možen posek (Skudnik in sod. 2021). Glede na napovedi podnebnih sprememb kažejo izbrane drevesne vrste velik potencial za rast v Sloveniji v naslednjih desetletjih. Poleg tega smo za primerjavo podatkov v raziskavo vključili še trenutno gospodarsko pomembne drevesne vrste (bukev, smreka, jelka in gorski javor). Na podlagi zbranih podatkov o gostotah in mehanskih lastnostih lesa smo nato naše podatke primerjali s podatki v obstoječi literaturi (Wagenführ in Wagenführ 2022), ki pa so praviloma stari več desetletij. Ti podatki so bili pridobljeni na drevesih, ki niso rasla v Sloveniji.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Kakovost peletov na slovenskem trgu v letu 2024</title>
	<pubDate>Mon 30 September 2024 13:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024093010271403/kakovost-peletov-na-slovenskem-trgu-v-letu-2024/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024093010254050/mid/kakovostPelet_2024_slika1.jpg?m=1727684740</url>
</image>	<description><![CDATA[Letos je potekal že deveti test kakovosti lesnih peletov dostopnih na slovenskem trgu. V analize, ki smo jih opravili v Laboratoriju za lesno biomaso Gozdarskega inštituta Slovenije, je bilo vključenih 22 vreč. Največ vreč peletov je bilo po poreklu iz Slovenije in Avstrije (po 8 iz vsake države), po dve vreči pa iz Bosne in Hercegovine, Nemčije in Hrvaške. Za vsako kupljeno vrečo peletov smo po standardiziranih metodah določili vsebnost vode v peletih, delež pepela, gostoto nasutja, mehansko obstojnost, delež finih delcev ter maso peletov v vreči. Na podlagi opravljenih analiz smo pelete razvrstili v kakovostne razrede skladno s standardom SIST EN ISO 17225-2:2021. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Analiza kakovosti drv na slovenskem trgu</title>
	<pubDate>Thu 26 September 2024 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024092516330270/analiza-kakovosti-drv-na-slovenskem-trgu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024092516304103/mid/analizaDrv2024_naslovna.JPG?m=1727274641</url>
</image>	<description><![CDATA[V Sloveniji je lesna biomasa široko uporabljana za energetske namene in predstavlja ključni vir energije za izpolnjevanje potreb po toploti v gospodinjstvih kot tudi v proizvodnji toplote v industriji. Gospodinjstva letno porabijo povprečno okoli 1,01 milijona ton lesnih goriv, med katerimi prevladujejo drva (0,9 mio ton), sledijo peleti, sekanci in nazadnje briketi. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije, v laboratoriju za lesno biomaso, smo v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije opravili že četrto analizo kakovosti drv dostopnih na slovenskem trgu.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Avgustovske cene pri večini žagarskih proizvodov višje kot v prvi polovici leta</title>
	<pubDate>Wed 18 September 2024 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024091712264546/avgustovske-cene-pri-vecini-zagarskih-proizvodov-visje-kot-v-prvi-polovici-leta/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024091713073591/mid/cene__L_2024-III_naslovna.jpg?m=1726571255</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo avgusta 2024 tretjič letos opravili raziskavo prodajnih cen žaganega lesa iglavcev v Sloveniji. Raziskavo opravljamo redno, v četrtletnih intervalih, od začetka leta 2021, z namenom spremljanja dinamike cen žagarskih proizvodov na trgu. V tokratni objavi prikazujemo rezultate iz ankete, kjer navajamo prodajne cene (brez vključenega DDV in prevoza) posameznih proizvodov za mesec avgust 2024.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu v avgustu 2024</title>
	<pubDate>Tue 10 September 2024 08:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024090915290875/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-iz-zasebnih-gozdov-na-slovenskem-trgu-v-avgustu-2024/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024090915541948/mid/GLS_III_2024_naslovna.jpg?m=1725890060</url>
</image>	<description><![CDATA[V avgustu 2024 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije ponovno izvedli zbiranje odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu. Namen aktivnosti je spremljanje sezonskega ter letnega nihanja cen gozdnih lesnih sortimentov v državi ter prispevati k večji preglednosti/transparentnosti trga okroglega lesa. Anketni vprašalnik je bil aktiven od 19. avgusta do 2. septembra 2024. V tokratni anketi je sodelovalo 28 podjetij. 75 % teh podjetij je manjših do srednje velikih, katerih letni odkup znaša do 30.000 m3 lesa. 25 % sodelujočih podjetij letno odkupi več kot 30.000 m3 lesa.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Delavnice gozdne pedagogike za učitelje uspešno izvedene na CŠOD Vojsko, Kavka in Cerkno</title>
	<pubDate>Fri 30 August 2024 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024082913162039/delavnice-gozdne-pedagogike-za-ucitelje-uspesno-izvedene-na-csod-vojsko,-kavka-in-cerkno/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024083009200940/mid/delavniceGozdnePedagogike_slika2_rs2.jpg?m=1725002589</url>
</image>	<description><![CDATA[V avgustu so imeli učitelji Centrov šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) strokovno usposabljanje svojih zaposlenih. Ekipa Gozda eksperimentov Gozdarskega inštuta Slovenije je bila povabljena k sodelovanju in izvedbi delavnice »Energija iz gozda«.]]></description>
</item>
<item>
	<title>KWF dnevi, Nemčija</title>
	<pubDate>Wed 21 August 2024 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024090214052096/kwf-dnevi,-nemcija/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024090215504885/mid/KWF2024_naslovna_Ausstellung.jpg?m=1725285048</url>
</image>	<description><![CDATA[Junija so na vojaškem vadbišču Schwarzenborn v osrednji Nemčiji potekali 18. dnevi KWF. Prireditev naj bi potekala vsaka 4 leta, a zaradi pandemije koronavirusa je zadnja načrtovana odpadla, in tako je med dvema minilo 8 let. Organizatorji, razstavljavci in obiskovalci so jo že prav pogrešali. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Pomožni zunanji vitli oz. strojna sečnja in spravilo z „winch-assisted“ sistemi</title>
	<pubDate>Wed 14 August 2024 12:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024081410490124/pomozni-zunanji-vitli-oz-strojna-secnja-in-spravilo-z-„winchassisted“-sistemi/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024081410591392/mid/zunanjiVitli_2024_naslovna.jpg?m=1723625953</url>
</image>	<description><![CDATA[Strojna sečnja bistveno pripomore k humanizaciji dela v gozdu, saj razbremeni sekača napornega dela, poveča varnost in zdravje pri delu ter učinek sečnje in realizacijo poseka. Strojna sečnja ima tudi svoje meje. Klasični, praviloma štiriosni (osem kolesni) stroji za strojno sečnjo lahko varno delajo le do določenih vzdolžnih nagibov. Specialni stroji, kot so npr. koračni bagri z glavo za sečnjo pa so pokazali svojo omejeno uporabnost oz. učinkovitost. Že precej let se zato vrstijo prizadevanja, kako z zunanjimi pomožnimi napravami (vitli) omogočiti delo s stroji za strojno sečnjo na večjih vzdolžnih nagibih, vse do meje, ki jo hidravlični sistem in kinematika stroja še dopuščata.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Odkup gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v letu 2023</title>
	<pubDate>Mon 05 August 2024 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024073014284133/odkup-gozdnih-lesnih-sortimentov-iz-zasebnih-gozdov-v-letu-2023/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024073014375671/mid/kazalnikOdkupLesa2023_naslovna.JPG?m=1722343076</url>
</image>	<description><![CDATA[Statistični urad RS na podlagi Zakona o državni statistiki zbira podatke o vrednosti, količinah in povprečnih cenah gozdnih lesnih sortimentov, ki se iz zasebnih gozdov prodajo na trg. Za razširjen seznam gozdnih lesnih sortimentov po kakovostnih razredih, odkupne cene iz zasebnih gozdov spremlja tudi Gozdarski inštitut Slovenije. V prispevku obravnavamo značilnosti odkupa gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v Sloveniji, s poudarkom na letu 2023. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Erasmus+ projekt »V gozdu kot v učilnici« in inovativni pristopi v gozdu skozi igro</title>
	<pubDate>Mon 29 July 2024 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024072610482280/erasmus+-projekt-»v-gozdu-kot-v-ucilnici«-in-inovativni-pristopi-v-gozdu-skozi-igro/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024072611435275/mid/vGozduKotUcilnici_naslovna.jpg?m=1721987032</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije obstaja skupina mladih raziskovalcev, ki delujemo v sklopu skupine Gozda eksperimentov. Z veseljem skrbimo za inovativno okoljsko izobraževanje, prenos znanja in promocijo znanosti. Naše izobraževalno delo poteka po načelih in metodah gozdne pedagogike, pri čemer sodelujemo z različnimi oddelki. Obravnavamo družbene, okoljske in ekonomske vidike trajnosti v gozdu.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Test oglja in briket za žar</title>
	<pubDate>Mon 22 July 2024 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024071212291610/test-oglja-in-briket-za-zar/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024071212434657/mid/testOgljaInBriket_072024_naslovna.jpg?m=1720781026</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije od leta 2020 v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije redno testiramo lesno oglje za žar dostopno na slovenskem trgu. Letos smo prvič preverili tudi brikete za žar. V analizo je bilo vključenih 10 vreč oglja za žar različnih ponudnikov in proizvajalcev ter štiri vreče briket. Žal se kakovost skozi leta bistveno ne izboljšuje, saj je le en vzorec ustrezal zahtevam standarda SIST EN 1860-2:2023, ki opredeljuje kakovost oglja za žar.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Na Visti v Velenju: gozdarsko tekmovanje in srečanje</title>
	<pubDate>Fri 19 July 2024 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024070815061918/na-visti-v-velenju:-gozdarsko-tekmovanje-in-srecanje/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024070814585415/mid/gozdarskoSrecanjeVistaVelenje_slika1.JPG?m=1720444025</url>
</image>	<description><![CDATA[V Društvu lastnikov gozdov Šaleška dolina so letos ponovno izvedli tradicionalno tekmovanje v gozdarskih veščinah in spretnostih, ki ima v prvi vrsti namen spodbujati k varnemu in pravilnemu delu v gozdu. Tekmovanje so postavili na drug, višji nivo, in na novo lokacijo. Gostoljubno in ob pomoči mestne občine Velenje in občine Šoštanj ter sponzorjev, jih je v svojo sredo sprejel prireditveni prostor v parku Vista ob Velenjskem jezeru. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Popis sekalnikov 2024</title>
	<pubDate>Mon 15 July 2024 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024070315445855/popis-sekalnikov-2024/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024070510073354/mid/naslovna_brosura.jpg?m=1720166854</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo spomladi 2024 izvedli že šesti zaporedni popis sekalnikov. Glavni namen raziskave je spremljanje trga lesnih sekancev, analiza tokov lesne biomase v državi ter prispevati k pregledu stanja mehanizacije za proizvodnjo sekancev v Sloveniji. Pomembnost raziskave je v enotni metodologiji zbiranja podatkov, 16-letni tradiciji in velikem številu lastnikov strojev (sekalnikov in drobilnikov), ki jih anketa zajame.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Začetek izvajanja novega Interreg projekta Wildfire CE</title>
	<pubDate>Mon 08 July 2024 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024070313421409/zacetek-izvajanja-novega-interreg-projekta-wildfire-ce/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024070314055359/mid/wildfireCE_Slika_1.jpg?m=1720008353</url>
</image>	<description><![CDATA[Z junijem smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije začeli izvajati projekt »Enabling cross-boundary assessment, communication and management of wildfire risks in Central Europe«, s kratkim imenom Wildfire CE, kar v prevodu pomeni: Čezmejna ocena, upravljanje in obvladovanje požarne ogroženosti naravnega okolja v Srednji Evropi. Projekt sofinancira program Interreg Srednja Evropa.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Gozdarska žičnica Uniforest Cobra T9500-25 </title>
	<pubDate>Mon 01 July 2024 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024061315204156/gozdarska-zicnica-uniforest-cobra-t950025-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024061315312060/mid/Stolpinequos_DJI_20240328103212_0030_D.JPG?m=1718285480</url>
</image>	<description><![CDATA[Pozimi in v začetku letošnje pomladi smo bili prisotni pri spravilu lesa z gozdarsko žičnico Cobra in vam predstavljamo vtise.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Tečaj varstva pred gozdnimi požari na Poljskem – Forest camp 2024</title>
	<pubDate>Wed 26 June 2024 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024061413395117/tecaj-varstva-pred-gozdnimi-pozari-na-poljskem-–-forest-camp-2024/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024061413390154/mid/forestCamp2024Poljska_slika7.jpg?m=1722241194</url>
</image>	<description><![CDATA[Letos sem imel odlično priložnost, da sem se lahko med 7. In 10. junijem udeležil tečaja Forest camp, ki se je tokrat izvajal okoli kraja Bardo na Poljskem. Tečaj je namenjen tako gasilcem, kot tudi gozdarjem in raziskovalcem. Ob prihodu je na sprejemnem mestu že viselo 15 zastav udeleženih držav. Čeprav gre že za tretjo ponovitev dogodka, je Slovenska zastava sedaj plapolala prvič. Glavni organizator dogodka je Združenje neodvisnih požarnih strokovnjakov iz Poljske (SNEP), v sodelovanju z drugimi inštruktorji iz EFI in Pau Costa Fundation.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Inovacija operativne skupine EUROFORNORM »Gozdarji, zdaj ste vi na vrsti!«</title>
	<pubDate>Mon 24 June 2024 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024061414511348/inovacija-operativne-skupine-eurofornorm-»gozdarji,-zdaj-ste-vi-na-vrsti!«/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024061415032759/mid/gozdarjiZdajSteViNaVrsti2.png?m=1718370207</url>
</image>	<description><![CDATA[Projekt FOREST4EU spodbuja operativne skupine za gozdarstvo in kmetijsko gozdarstvo. Je projekt programa Obzorje Evropa 2020, katerega cilj je povezati obstoječe operativne skupine iz različnih držav Evrope, z namenom spodbujanja prenosa znanja in najboljših praks med strokovnjaki na tem področju. V projektu sodeluje 16 partnerjev iz devetih držav. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Trg lesnih peletov v letu 2023</title>
	<pubDate>Mon 17 June 2024 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024061214003926/trg-lesnih-peletov-v-letu-2023/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024061216060005/mid/trgLesnihPeletSlo_2023.jpg?m=1718201160</url>
</image>	<description><![CDATA[Proizvodnjo peletov v Sloveniji spremljamo že od leta 2010 in podatki kažejo, da ta skozi leta narašča. V maju 2024 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije ponovno opravili raziskavo med slovenskimi proizvajalci lesnih peletov. Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da je proizvodnja peletov v Sloveniji v letu 2023 skupno znašala okrog 164.000 ton, kar pomeni, da se količina proizvodnje v primerjavi z letom 2022 ni niti povečala niti zmanjšala (slika 1). ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene žagarskih izdelkov in ostankov se tudi v drugem četrtletju 2024 nižajo</title>
	<pubDate>Mon 10 June 2024 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024060616023245/cene-zagarskih-izdelkov-in-ostankov-se-tudi-v-drugem-cetrtletju-2024-nizajo/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024060616013933/mid/ceneZL_maj2024_naslovna.jpg?m=1717682499</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo maja 2024 drugič letos opravili raziskavo prodajnih cen žaganega lesa iglavcev v Sloveniji. Raziskavo opravljamo redno, v četrtletnih intervalih, od začetka leta 2021, z namenom spremljanja dinamike cen žagarskih proizvodov na trgu. V tokratni objavi prikazujemo rezultate iz ankete, kjer navajamo prodajne cene (brez vključenega DDV in prevoza) posameznih proizvodov za mesec maj 2024.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu v maju 2024</title>
	<pubDate>Wed 05 June 2024 10:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024060508573647/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-iz-zasebnih-gozdov-na-slovenskem-trgu-v-maju-2024/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024060510123873/mid/ceneGLS2024II_naslovna.png?m=1717575158</url>
</image>	<description><![CDATA[V maju 2024 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije ponovno izvedli zbiranje odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu. Namen aktivnosti je spremljanje sezonskega ter letnega nihanja cen gozdnih lesnih sortimentov v državi ter prispevati k večji preglednosti/transparentnosti trga okroglega lesa. Anketni vprašalnik je bil aktiven od 15. maja do 30. maja 2024. V tokratni anketi je sodelovalo 28 podjetij. Kar 86 % teh podjetij je manjših do srednje velikih, katerih letni odkup znaša do 30.000 m³ lesa. 14 % sodelujočih podjetij letno odkupi več kot 30.000 m³ lesa.
]]></description>
</item>
<item>
	<title>Nezgode v gozdarstvu v letu 2023: mrtvih kot dve leti prej skupaj</title>
	<pubDate>Mon 03 June 2024 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024052915411065/nezgode-v-gozdarstvu-v-letu-2023:-mrtvih-kot-dve-leti-prej-skupaj/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024052915590838/mid/nezgodeVGozdarstvu2024_slika2.JPG?m=1716991148</url>
</image>	<description><![CDATA[Leto 2023 je bilo na področju varnosti in zdravja pri delu v gozdu slabo, zelo slabo. Umrlo je 17 ljudi, kar je toliko kot prej v letu 2022 in 2021 skupaj, ko je umrlo 11 oz. 6 ljudi. Če navedenim smrtnim žrtvam prištejemo še tiste, ki so lani umrli pri delu v kmetijstvu, je lani v tem sektorju zaradi nezgod umrlo kar 29 ljudi. To je skupaj 6 več kot v letu 2022 in 10 več kot je bilo umrlih zaradi nezgod pri delu med vsemi zaposlenimi v Sloveniji (19 mrtvih). Iz podatkov, ki jih na osnovi obravnav nezgodnih dogodkov pripravi Policija in iz podatkov, ki jih na osnovi objav o intervencijah pripravi Uprava RS za zaščito in reševanje zbira Zavod za gozdove Slovenije, smo pripravili pregled statistike za preteklo leto in nekaj primerjav s predhodnim letom oz. leti. V tem sestavku obravnavamo nezgode pri delu v gozdu, kmetijske pa bodo prikazane v podobnem sestavku v reviji Kmetovalec.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Povečana proizvodnja in zmanjšana poraba okroglega lesa za industrijsko predelavo v letu 2023</title>
	<pubDate>Tue 28 May 2024 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024052714574117/povecana-proizvodnja-in-zmanjsana-poraba-okroglega-lesa-za-industrijsko-predelavo-v-letu-2023/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024052714591840/mid/tokoviOKL_maj2024_naslovna.jpg?m=1716814758</url>
</image>	<description><![CDATA[Bilance tokov gozdnih lesnih sortimentov so pomembne za prikaz stanja gozdno-lesnega sektorja v državi ter nakazujejo možnosti njegovega nadaljnjega razvoja. V prispevku prikazujemo strukturo proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov po namenu rabe za leto 2023, značilnosti zunanjetrgovinske menjave z gozdnimi lesnimi sortimenti ter strukturo bilančne porabe le teh. Predstavljamo tudi pogled direktorja Združenja lesne in pohištvene industrije, g. Milavca, na stanje in značilnosti poslovanja primarne lesnopredelovalne panoge v letu 2023 in 2024.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Pol leta pred izvajanjem EUDR: Politika in gospodarstvo se soočata z izzivi in dvomi</title>
	<pubDate>Tue 21 May 2024 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024052108491572/pol-leta-pred-izvajanjem-eudr:-politika-in-gospodarstvo-se-soocata-z-izzivi-in-dvomi/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024052109521294/mid/EUDR_naslovna.png?m=1716277932</url>
</image>	<description><![CDATA[Kljub pomembnim izhodiščem, ki naslavljajo hitro naraščajoče globalne izzive, ter številnim ciljem in prednostim, ki jih prinaša nova Uredba EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (ang. `EU Deforestation Regulation`, v nadaljevanju besedila EUDR) (EUR-Lex, 2023), se dobrega pol leta pred začetkom izvajanja uredbe izražajo dvomi, skrbi in nasprotovanja tako s strani gospodarskih subjektov, kot tudi politike. Na ravni EU, kot tudi v Slovenji potekajo intenzivne priprave na začetek izvajanja. V okviru tega dela se hkrati odpirajo številna vprašanja in nejasnosti, vezana zlasti na sposobnost pravočasne vzpostavitev potrebnih izvedbenih sistemov tako na ravni EU, kot tudi na nacionalni ravni.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Znane so cene lesnih goriv na slovenskem trgu: rahlo znižanje ob koncu kurilne sezone</title>
	<pubDate>Mon 13 May 2024 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024051012484368/znane-so-cene-lesnih-goriv-na-slovenskem-trgu:-rahlo-znizanje-ob-koncu-kurilne-sezone/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024051012563174/mid/lesnaGoriva_maj2024_naslovna.JPG?m=1715338592</url>
</image>	<description><![CDATA[Kljub nenehnim spremembam cen in regulacij na trgu je les pomemben za domače ogrevanje, je okolju prijazen, obnovljiv in lokalno dostopen vir energije. Ob tokratnem zbiranju cen smo ugotovili značilen sezonski vpliv, saj so cene vseh lesnih goriv nižje kot ob začetku kurilne sezone v oktobru lansko leto. Prvič smo zabeležili najvišjo povprečno ceno pri briketih, ki so trenutno najdražja oblika lesnih goriv. Ob koncu kurilne sezone se povpraševanje običajno zmanjšuje, proizvajalci in trgovci pa se trudijo zmanjšati presežne zaloge. Zato je ob koncu kurilne sezone dober čas za potrošnike, saj nakup za prihodnjo sezono ali za dopolnitev zalog po nižji ceni lahko pomeni znaten prihranek denarja.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Sistem zagotavljanja kakovosti lesnih pelet S4Q na prenovljenem spletnem mestu</title>
	<pubDate>Wed 08 May 2024 12:46:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024050813225180/sistem-zagotavljanja-kakovosti-lesnih-pelet-s4q-na-prenovljenem-spletnem-mestu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024050815454292/mid/prenovljenS4Q_naslovna_a.jpg?m=1715175942</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije že od leta 2015, v okviru tržne znamke S4Q, slovenskim proizvajalcem pelet pomagamo pri zagotavljanju in kontroli kakovosti pelet na slovenskem trgu. Oznaka S4Q na vreči pelet pomeni, da je proizvajalec uvedel ustrezne ukrepe za zagotavljanje stalne kakovosti ter da je kakovost pelet redno kontrolirana. Pomemben cilj sheme S4Q je tudi krepitev zaupanja potrošnikov v domače proizvajalce in ponudnike. Vse o shemi S4Q najdete na prenovljeni spletni strani, ki je dostopna na povezavi: <a href=../../../s4q/shema-s4q>https://www.s4q.si</a>.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Inovativne poti za učinkovito vključevanje deklet in mladih žensk v gozdarski sektor</title>
	<pubDate>Wed 24 April 2024 12:26:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024042412560139/inovativne-poti-za-ucinkovito-vkljucevanje-deklet-in-mladih-zensk-v-gozdarski-sektor/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024042412375984/mid/vkljucevanjeZenskVSektor_naslovna.jpg?m=1713955079</url>
</image>	<description><![CDATA[Gozdarstvo in drugi z gozdarstvom povezani sektorji se soočajo s pomanjkanjem delovne sile, in tudi zanimanje za poklice v tem sektorju se zmanjšuje. Kljub temu pa je gozdarstvo prepoznano po ustvarjanju ˝zelenih delovnih mest˝, ki ne le prispevajo k ohranjanju gozdnih ekosistemov, ampak tudi zagotavljajo trajnostno proizvodnjo gozdnih lesnih sortimentov in nelesnih gozdnih proizvodov. To so glavni izzivi, ki jih naslavlja mednarodni projekt Fem2forests, katerega vodilni partner je Gozdarski inštitut Slovenije.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Interaktivna razstava – Tehnologija proti požarom</title>
	<pubDate>Mon 22 April 2024 16:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024042216401680/interaktivna-razstava-–-tehnologija-proti-pozarom/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024042217075483/mid/interaktivnaRazstava_042024_naslovna2.jpg?m=1713798475</url>
</image>	<description><![CDATA[Ogledali smo si razstavo “Tehnologija proti požarom – izumi, ki nam pomagajo ustvarjati boljši svet”. Razstava je bila na ogled od 11. do 21. aprila v Kosovelovem domu v Sežani, organizirala pa sta jo Urad za intelektualno lastnino skupaj z Evropskim patentnim uradom.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdarskih storitev v Sloveniji – marec 2024</title>
	<pubDate>Tue 09 April 2024 12:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024040910590297/cene-gozdarskih-storitev-v-sloveniji-–-marec-2024/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024040912365857/mid/ceneGozdarskihStoritev2024-I_naslovna.jpg?m=1712659018</url>
</image>	<description><![CDATA[V drugi polovici marca smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije med izvajalci gozdarskih storitev izvedli zbiranje cen sečnje in spravila lesa, kjer ločimo sečnjo z motorno žago in traktorsko spravilo ter strojno sečnjo in spravilo, in prevoz lesa z gozdarsko transportno kompozicijo. Anketni vprašalnik smo razposlali 61 poslovnim subjektom. Na vprašalnik je odgovorilo 22 poslovnih subjektov, ki se ukvarjajo z gozdarskimi storitvami.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Delavnica projekta Forest4EU - Izbiramo inovacije operativnih skupin v gozdarstvu</title>
	<pubDate>Thu 04 April 2024 11:55:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024040412071203/delavnica-projekta-forest4eu--izbiramo-inovacije-operativnih-skupin-v-gozdarstvu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024040412570691/mid/forest4euDelavnica_naslovna.jpg?m=1712228227</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije 26. 3. 2024 smo izvedli delavnico v okviru projekta FOREST4EU z nazivom Evropsko partnerstvo v podporo operativnim skupinam na področju gozdarstva (“European innovation partnership network promoting operational groups dedicated to forestry and agroforestry«). Dogodka se je udeležilo 55 udeležencev, od tega nekaj predstavnikov operativnih skupin, predstavnikov lastnikov gozdov in predstavnikov izvajalcev gozdarskih storitev ter študentje Biotehniške fakultete. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Značilnosti zunanje trgovine z okroglim lesom v letu 2023</title>
	<pubDate>Mon 25 March 2024 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024022810374164/znacilnosti-zunanje-trgovine-z-okroglim-lesom-v-letu-2023/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024022810272490/mid/zunanjaTrgovinaOKL2023_naslovna.jpg?m=1709112444</url>
</image>	<description><![CDATA[Izvoz okroglega lesa je po začasnih podatkih SURS–a v letu 2023 znašal 1,360 milijona m³ (-2 % v primerjavi z letom 2022), največ količin (39 %) v izvozu predstavlja industrijski les listavcev, s prevladujočo zastopanostjo lesa bukve. Uvoz okroglega lesa je v letu 2023 znašal 0,622 milijona m³ (-21 % v primerjavi z letom 2022), največ količin (37 %) v uvozu predstavljajo hlodi za žago in furnir iglavcev.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Film Lesena kašta ali kranjska stena - biotehnični ukrep za povečevanje erozijske odpornosti</title>
	<pubDate>Fri 22 March 2024 01:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024032011161543/film-lesena-kasta-ali-kranjska-stena--biotehnicni-ukrep-za-povecevanje-erozijske-odpornosti/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024032011142036/mid/filmLesenaKa__ta_naslovna1.jpg?m=1710929660</url>
</image>	<description><![CDATA[Danes je poseben dan, v nekoliko posebnem letu. 22. marca namreč obeležujemo Svetovni dan voda. Prav tako letos obeležujemo 140 let od začetka organiziranega hudourničarstva na Slovenskem. Lesena kašta ali kranjska stena je bila v slovenskem hudourničarstvu prisotna že od njegovega samega začetka. Prva omemba lesene kašte na Slovenskem pa sega celo pred to obdobje, v leto 1879, v povezavi z idrijskimi klavži (Opis enote…, 2013). Leta 2013 je bila gradnja lesenih kašt vpisana v Register žive kulturne dediščine.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Kakšen vpliv bo imela Evropska unija na izvedbo del v gozdovih?</title>
	<pubDate>Tue 19 March 2024 08:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024031815342007/kaksen-vpliv-bo-imela-evropska-unija-na-izvedbo-del-v-gozdovih/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024031815534111/mid/TehGozd_ds4_naslovna1a.jpg?m=1710773622</url>
</image>	<description><![CDATA[V Sloveniji se z gozdovi gospodari trajnostno, sonaravno in večnamensko (Klopčič in Bončina, 2018). To obsega opravljanje varstvenih, gojitvenih in vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov, gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi kot naravnim bogastvom, kar ureja Zakon o gozdovih (1993). Poleg Zakona o gozdovih, tudi drugi zakoni in podzakonski akti urejajo izvajanje del v gozdovih, in sicer v okviru gozdarske zakonodaje in okoljevarstvenih predpisov, ter splošna zakonodaja o delu, varnosti in zdravju pri delu, ter drugi relevantni akti. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu v februarju 2024</title>
	<pubDate>Wed 13 March 2024 08:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024031114015596/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-iz-zasebnih-gozdov-na-slovenskem-trgu-v-februarju-2024/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024031114023949/mid/CeneGLS2024-I_naslovna.jpg?m=1710162159</url>
</image>	<description><![CDATA[V februarju 2024 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije ponovno izvedli zbiranje odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu. Namen aktivnosti je spremljanje sezonskega ter letnega nihanja cen gozdnih lesnih sortimentov v državi ter prispevati k večji preglednosti/transparentnosti trga okroglega lesa. Anketni vprašalnik je bil aktiven od 15. februarja do 28. februarja 2024. V tokratni anketi je sodelovalo 29 podjetij. Kar 75 % teh podjetij je manjših do srednje velikih, katerih letni odkup znaša do 30.000 m3 lesa. 10 % sodelujočih podjetij letno odkupi več kot 50.000 m3 lesa.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Promocija, diseminacija in sodelovanje z deležniki projekta TEHGOZD</title>
	<pubDate>Mon 11 March 2024 08:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024030510242989/promocija,-diseminacija-in-sodelovanje-z-delezniki-projekta-tehgozd/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024030510223209/mid/TehGozd-DS5_naslovna.jpg?m=1709630553</url>
</image>	<description><![CDATA[Na spletnem portalu WoodChainManager (WCM) smo v novembru 2022 poročali o pričetku ciljno–raziskovalnega projekta z naslovom Načrtovanje tehnologij in presoja kakovosti izvajanja del v gozdovih v podporo biogospodarstvu, ki je namenjen lastnikom gozdov, izvajalcem gozdarskih storitev ter odločevalcem.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene žagarskih izdelkov iglavcev podobne cenam ob koncu leta 2023</title>
	<pubDate>Thu 07 March 2024 08:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024030515324036/cene-zagarskih-izdelkov-iglavcev-podobne-cenam-ob-koncu-leta-2023/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024030515445908/mid/cene__LMar2024_naslovna.jpg?m=1709649900</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo februarja 2024 ponovno opravili raziskavo prodajnih cen žaganega lesa iglavcev v Sloveniji. Raziskavo opravljamo redno, v četrtletnih intervalih, od začetka leta 2021, z namenom spremljanja dinamike cen žagarskih proizvodov na trgu. V tokratni objavi prikazujemo rezultate iz ankete, kjer navajamo prodajne cene (brez vključenega DDV in prevoza) posameznih proizvodov za mesec februar 2024.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Pregled  okoljskih, ekonomskih in socialnih meril za obravnavane tehnološke postopke pridobivanja lesa </title>
	<pubDate>Mon 04 March 2024 15:23:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024030415353125/pregled--okoljskih,-ekonomskih-in-socialnih-meril-za-obravnavane-tehnoloske-postopke-pridobivanja-lesa-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024030415331713/mid/DS2TehGoz_wordCloud_naslovna.jpg?m=1709563678</url>
</image>	<description><![CDATA[V okviru drugega delovnega sklopa projekta TehGozd smo izvedli pregled meril umeščanja sodobnih tehnologij v gozdni prostor.  Merila razumemo kot osnovo za vrednotenje, možnost objektivnih primerjav in presojanje različnih tehnologij na terenu. Pomembno je upoštevati tako ekonomska, socialna kot tudi okoljska merila, da lahko najbolje upoštevamo vse različne interese, ki so lahko pogosto tudi nasprotujoči.]]></description>
</item>
<item>
	<title>18. licitacija vrednejših sortimentov lesa v Slovenj Gradcu</title>
	<pubDate>Thu 29 February 2024 08:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024022913493026/18-licitacija-vrednejsih-sortimentov-lesa-v-slovenj-gradcu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024022913485665/mid/licitacijaSG2024_PrvaMo__nostZaNaslovnoSliko.jpg?m=1709210936</url>
</image>	<description><![CDATA[Letošnja 18. licitacija vrednejših sortimentov lesa v Slovenj Gradcu je dosegla drugo največje število sortimentov do sedaj in sicer takoj za lansko licitacijo. Lanska je bila daleč najobsežnejša in bo glede na izjave organizatorjev rekordna tudi ostala, saj si v prihodnje ne želijo več tako velikih količin lesa.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Zmogljivosti obnovljivih virov energije: Renewables 2023</title>
	<pubDate>Mon 19 February 2024 10:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024021415495576/zmogljivosti-obnovljivih-virov-energije:-renewables-2023/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024021415483523/mid/renewables2023_naslovna.jpg?m=1707922115</url>
</image>	<description><![CDATA[Mednarodna agencija za energijo (International Energy Agency – IEA) je v začetku leta 2024 izdala letno poročilo o energiji iz obnovljivih virov za leto 2023. Glavna ugotovitev tega poročila je, da se je v letu 2023 na svetovnem nivoju za 50 % povečala zmogljivost obnovljivih virov v primerjavi z letom 2022, vendar je ključna težava pomanjkanje financiranja v državah v razvoju. IEA ugotavlja, da se zmogljivosti proizvodnje energije iz obnovljivih virov povečujejo hitreje kot kadarkoli v zadnjih treh desetletjih, v naslednjih petih letih pa se pričakuje najhitrejša rast doslej. To daje možnost za dosego cilja, da bi do leta 2030 potrojili zmogljivosti obnovljivih virov energije in s tem omejili globalno segrevanje na 1,5°C. To je cilj, ki je bil zastavljen na 28. konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP28), decembra 2023 v Dubaju.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Obiskali smo podjetje PLP d.o.o.</title>
	<pubDate>Wed 14 February 2024 14:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024020116220749/obiskali-smo-podjetje-plp-doo/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024020116214105/mid/podjetjePLP_naslovna.jpg?m=1706800901</url>
</image>	<description><![CDATA[Podjetje PLP lesna industrija d.o.o. Velenje (PLP d.o.o.) v lesnopredelovalni panogi deluje od leta 1991. Ustanovljeno je bilo z namenom, da oskrbuje Premogovnik Velenje, d.o.o. z vsemi potrebnimi lesnimi izdelki. Les je nepogrešljiv in nenadomestljiv material v jamah premogovnika. PLP d.o.o. je v 100 % lasti Premogovnika Velenje in dejavnost predelave lesa podjetja se je skozi celotno obdobje pridobivanja premoga v Šaleški dolini razvijala skupaj z razvojem premogovnika. Potrebe po ustreznem jamskem lesu so skozi več kot 30–letnim obdobjem predelave lesa dale potrebne izkušnje in tradicijo podjetju PLP d.o.o.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Evropska mreža inovacijskih partnerstev FOREST4EU</title>
	<pubDate>Fri 09 February 2024 15:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024020914190127/evropska-mreza-inovacijskih-partnerstev-forest4eu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024020915260360/mid/forest4eu_logo_manjsi.png?m=1707489717</url>
</image>	<description><![CDATA[Projekt FOREST4EU spodbuja operativne skupine za gozdarstvo in kmetijsko gozdarstvo. Je projekt programa Obzorje Evropa 2020, katerega cilj je povezati obstoječe operativne skupine iz različnih držav Evrope, z namenom spodbujanja prenosa znanja in najboljših praks med strokovnjaki na tem področju. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Srečanje projektnih partnerjev (FOREST4EU) v Freisingu: Skupaj za trajnostno gozdarstvo in inovacije</title>
	<pubDate>Thu 01 February 2024 12:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024013116335779/srecanje-projektnih-partnerjev-forest4eu-v-freisingu:-skupaj-za-trajnostno-gozdarstvo-in-inovacije/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024013116141874/mid/srecanjeFORES4EUFreising_naslovna.jpg?m=1706714059</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije se je z januarjem 2023 pričel nov projekt FOREST4EU - »Evropsko partnerstvo v podporo operativnim skupinam na področju gozdarstva - European innovation partnership network promoting operational groups dedicated to forestry and agroforestry«. Projekt se osredotoča na krepitev sodelovanja in izmenjavo znanja med različnimi akterji v gozdarskem sektorju. Cilj projekta je spodbujati inovacije ter trajnostni razvoj v gozdarstvu in kmetijskem gozdarstvu, s posebnim poudarkom na operativnih skupinah. Sodelovanje Gozdarskega Inštituta Slovenije v tem projektu predstavlja aktivno vključenost v evropsko gozdarsko skupnost ter širjenje slovenskih inovacij na področju gozdarstva in kmetijstva.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Pregled nad cenami gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v letu 2023</title>
	<pubDate>Wed 31 January 2024 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024020514062244/pregled-nad-cenami-gozdnih-lesnih-sortimentov-iz-zasebnih-gozdov-v-letu-2023/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024013115594410/mid/ceneGLS2023_naslovna.jpg?m=1706713184</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS) od leta 2017 naprej spremljamo odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov. V letih 2017 in 2018 smo jih spremljali dvakrat letno, v 2019 trikrat, od leta 2020 naprej pa cene zbiramo na sredini vsakega četrtletja. Zahvaljujemo se vsem podjetjem, ki aktivno sodelujejo v naših anketah in si želimo dobrega sodelovanja tudi v prihodnje. V letu 2023 je 20 podjetij od skupno 158, ki smo jim redno pošiljali vprašalnike, odgovorilo na vsaj tri od štirih poslanih vprašalnikov v tem letu. K dolgoročnemu sodelovanju vabimo tudi ostala podjetja, ki se ukvarjajo z odkupom gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov, saj bodo s tem pripomogli k večji transparentnosti in preglednosti nad trgom z gozdnimi lesnimi sortimenti v državi. V prispevku prikazujemo značilnosti odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v letu 2023, ki smo jih zbrali na GIS.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Majhni tovornjaki namenjeni vožnji po brezpotjih za velike naloge – ogled vozila Tekne Graelion</title>
	<pubDate>Tue 30 January 2024 12:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024013012124236/majhni-tovornjaki-namenjeni-voznji-po-brezpotjih-za-velike-naloge-–-ogled-vozila-tekne-graelion/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024013012100645/mid/s3.jpg?m=1706613006</url>
</image>	<description><![CDATA[Kjer lahko infrastrukturo prilagodimo tehniki, je najbolj racionalna uporaba velikih vozil in mehanizacije. Pogosto pa zaradi okoljskih, ekonomskih, pa tudi socialnih omejitev to ni mogoče. V teh primerih mora tehnika slediti razpoložljivi infrastrukturi. In prav v teh primerih so manjši tovornjaki zanimiva rešitev za izvedbo dotičnih nalog.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Stanje na mednarodnem trgu lesnih proizvodov ob koncu leta 2023</title>
	<pubDate>Thu 25 January 2024 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024012316084034/stanje-na-mednarodnem-trgu-lesnih-proizvodov-ob-koncu-leta-2023/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024012316053297/mid/stanjeNaTrguLesnihProizvodov_naslovna.jpg?m=1706022332</url>
</image>	<description><![CDATA[Leto 2021 je predstavljalo vrh v žagarski industriji, tako v razvoju proizvodnje kot porabi lesa iglavcev, in posledično velikem dobičku za žagarska podjetja. Že v drugi polovici leta 2022 pa se je trend rasti upočasnil. Posledice različnih dejavnikov (omejitve dobavnih verig in nihanja v povpraševanju zaradi epidemije COVID-19, vojna v Ukrajini, ekstremne vremenske razmere, visoke obrestne mere in inflacija) so vplivale na gradnjo in potrošnjo, kar je povzročilo zmanjšanje povpraševanja po lesu v Evropi, Severni Ameriki in Aziji. Vse to je vplivalo na žage po vsem svetu. Padec se lahko primerja s tistim, ki je prizadel industrijo pred 15 leti med globalno finančno krizo. Ocene kažejo, da se je v letu 2023 proizvodnja žaganega lesa v Evropi zmanjšala za več kot 8 %, poraba pa za približno 11 % v primerjavi z letom 2022. Tudi cene žaganega lesa so v letu 2023 padle. Dramatično gibanje cen žaganega lesa v zadnjih letih je pomemben signal sprememb gospodarske in obrestne politike in bo tako verjetno tudi v prihodnje.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Kako lastništvo gozdnih zemljišč vpliva na investicije v gozdne prometnice in gospodarjenje z gozdom?</title>
	<pubDate>Tue 16 January 2024 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024011613143691/kako-lastnistvo-gozdnih-zemljisc-vpliva-na-investicije-v-gozdne-prometnice-in-gospodarjenje-z-gozdom/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024011613142407/mid/lastni__tvoPrometnic_naslovna1.jpg?m=1705407264</url>
</image>	<description><![CDATA[V Sloveniji imamo zelo raznoliko strukturo lastnikov gozdov. Zelo pogosta so solastništva gozdnih parcel, prav tako pa se lahko znotraj enega delovnega polja nahajajo parcele različnih lastnikov gozdov. Zato je zelo pomembno, da poznamo omejitve in pravice, ki jih mešano lastništvo nad gozdno posestjo prinaša (Sever in Simčič, 2019; Stare in Krajnc, 2022; ZGS, 2024). Z vidika mešanih lastništev je najkompleksnejša priprava, gradnja in vzdrževanje gozdnih prometnic.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Nov interaktivni spletni pregledovalnik tržnih potencialov okroglega lesa</title>
	<pubDate>Wed 10 January 2024 08:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024010415473825/nov-interaktivni-spletni-pregledovalnik-trznih-potencialov-okroglega-lesa/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024010415442464/mid/zemljevidPotencialov_naslovna.jpg?m=1704379465</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije, Oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko smo posodobili metodologijo izračuna tržnih potencialov okroglega lesa po skupinah: hlodi smreke in jelke srednjega premera 20–59 cm, hlodi listavcev, les slabše kakovosti. Poleg novih podatkov smo pripravili karte s prostorsko razporeditvijo količin ter interaktivni spletni pregledovalnik, ki prikazuje količine in potenciale na prostorski ravni katastrskih občin.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Gospodarjenje z državnimi gozdovi v letu 2022</title>
	<pubDate>Wed 27 December 2023 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024010410281479/gospodarjenje-z-drzavnimi-gozdovi-v-letu-2022/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2024010415223450/mid/gospodarjenjeZDrzavnimiGozdovi2022_naslovna.jpg?m=1704378154</url>
</image>	<description><![CDATA[Družba Slovenski državni gozdovi d. o. o. (SiDG) gospodari in upravlja z 20 % gozdov v Sloveniji. S svojo ustanovitvijo je država prenesla v gospodarjenje več kot 234 tisoč ha gozda (12 % površine države). Po rezultatih je SiDG v letu 2022 prodal 1.136.771 m³ gozdnih lesnih sortimentov (GLS). V letu 2022 so izvedli sečnjo v obsegu 1.137.361 m³ GLS, pri čemer je bilo 80 % rednega in 20 % sanitarnega poseka.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Raba lesa kot energenta se zmanjšuje</title>
	<pubDate>Wed 20 December 2023 15:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023121510035792/raba-lesa-kot-energenta-se-zmanjsuje/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023122015284114/mid/kazalnikLesnaGoriva2022_naslovna.jpg?m=1703082522</url>
</image>	<description><![CDATA[Lesna biomasa je in ostaja pomemben vir energije za pokrivanje potreb po toploti v gospodinjstvih, za proizvodnjo toplote v industriji ter za proizvodnjo električne energije. Celotna poraba lesa in lesnih odpadkov je po podatkih Statističnega urada RS (SURS) v letu 2022 znašala 1,89 milijona ton, kar je 14 % manj v primerjavi z letom 2021. Ta podatek je najnižji v zadnjih dvajsetih letih. Za 20 % se je v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 zmanjšala tudi poraba lesa in lesnih odpadkov v gospodinjstvih in je znašala 1,26 milijona ton. V  strukturi končne porabe energije  v gospodinjstvih prevladujejo lesna goriva (34 %), sledita električna energija (31 %) in zemeljski plin (10 %). Delež lesnih goriv se v zadnjih letih zmanjšuje, predvsem na račun električne energije, zemeljskega plina in toplote iz okolice (ki vključuje aerotermalno, hidrotermalno ali geotermalno energijo).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Gozdarska mehanizacija v letu 2022</title>
	<pubDate>Fri 15 December 2023 12:27:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023121512363982/gozdarska-mehanizacija-v-letu-2022/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023121513035942/mid/gozdarskaMehanizacija2022_naslovna2.jpg?m=1702641839</url>
</image>	<description><![CDATA[Število gozdarskih strojev in opreme se je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) skozi leta povečevalo. Delno je k temu prispeval tudi Program razvoja podeželja (PRP), ki je v obeh programskih obdobjih podpiral naložbe v stroje in opremo za delo v gozdu (iz podukrepa M08.6 so bili v programskem obdobju 2014-2020 do konca leta 2022 objavljeni štirje javni razpisi v višini 31 mio € razpisanih sredstev za namen nakupa nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa). V zadnjih desetih letih se je povečalo predvsem število gozdarskih polprikolic (407 %) ter kompletov strojev za strojno sečnjo in spravilo (303 %), kar lahko kaže na večjo profesionalizacijo del v gozdovih. Edini padec, ki ga opazimo, se pojavi pri večini podatkov leta 2020, kar je najverjetneje povezano s pandemijo Covid-19, pa tudi z izplačili sredstev iz naslova PRP 2014-2020. V zadnjem letu (2022) je glede na podatke iz leta 2021 število strojev v lasti gozdarskih podjetij pri večini kategorij upadlo oziroma ostalo enako. Slika vseeno ni tako črna, optimistično lahko pričakujemo, da se bo v prihodnjih letih, do zaključka vlaganja zahtevkov za izplačilo, slika glede števila specialne mehanizacije izboljšala.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Najbolj izrazito znižanje cen pri žagarskih izdelkih za nekonstrukcijske namene</title>
	<pubDate>Wed 06 December 2023 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023113012493069/najbolj-izrazito-znizanje-cen-pri-zagarskih-izdelkih-za-nekonstrukcijske-namene/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023113012483717/mid/cene__aganegaLesa_III-2023_naslovna.jpg?m=1701344918</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo novembra 2023 ponovno opravili raziskavo prodajnih cen žaganega lesa iglavcev v Sloveniji. Raziskavo opravljamo redno, v četrtletnih intervalih, od začetka leta 2021, z namenom spremljanja dinamike cen žagarskih proizvodov na trgu. V tokratni objavi prikazujemo rezultate iz ankete, kjer navajamo prodajne cene (brez vključenega DDV in prevoza) posameznih proizvodov za mesec NOVEMBER 2023.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu v NOVEMBRU 2023</title>
	<pubDate>Thu 30 November 2023 12:02:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023120112272814/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-iz-zasebnih-gozdov-na-slovenskem-trgu-v-novembru-2023/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023120112260982/mid/ceneGLS_11.2023_naslovnaSvetlejsa.jpg?m=1701683437</url>
</image>	<description><![CDATA[V novembru 2023 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije ponovno izvedli zbiranje odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu. Anketni vprašalnik je bil aktiven od 13. novembra do 24. novembra 2023. V tokratni anketi je sodelovalo 26 podjetij. Kar 81 % teh podjetij je manjših do srednje velikih, katerih letni odkup znaša do 30.000 m³ lesa. 19 % sodelujočih podjetij letno odkupi več kot 30.000 m³ lesa.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Kazalnik varnost in zdravje pri delu v gozdu</title>
	<pubDate>Mon 27 November 2023 14:55:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023113015072727/kazalnik-varnost-in-zdravje-pri-delu-v-gozdu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023113015063398/mid/kazalnikVarnost_2023_naslovna.jpg?m=1701353194</url>
</image>	<description><![CDATA[Nezgode pri delu še vedno predstavljajo velik problem predvsem v zasebnih gozdovih. Posodobili smo kazalnik Varnost in zdravje pri delu v gozdu, vabljeni k branju. Izobraževanja in usposabljanja za zmanjšanje števila nezgod ne potekajo v zadostnem obsegu in se ne povečujejo. Preučiti velja pravne okvire minimalnih pogojev usposobljenosti in opremljenosti (osebna varovalna oprema) za delo v gozdovih tudi za nepoklicne delavce v gozdu. Pri poklicnem delu je za zmanjševanje tveganj za nezgodo pomembno izvajanje organizacijskih ukrepov in nadzora.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdarskih storitev v Sloveniji - oktober 2023</title>
	<pubDate>Mon 20 November 2023 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023111509023883/cene-gozdarskih-storitev-v-sloveniji--oktober-2023/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023111509014193/mid/ceneGozdarskihStoritev2023okt_naslovna.jpg?m=1700035301</url>
</image>	<description><![CDATA[V drugi polovici oktobra smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije med izvajalci gozdarskih storitev izvedli zbiranje cen sečnje z motorno žago in traktorskega spravila, strojne sečnje ter prevoza lesa z gozdarsko transportno kompozicijo. Anketni vprašalnik smo razposlali na 107 različnih naslovov.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Stanje na trgu okroglega lesa in lesnih proizvodov v Sloveniji v letih 2022 in 2023</title>
	<pubDate>Mon 13 November 2023 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023110913264926/stanje-na-trgu-okroglega-lesa-in-lesnih-proizvodov-v-sloveniji-v-letih-2022-in-2023/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023110913312577/mid/marketStatement2023_naslovna.jpg?m=1699533085</url>
</image>	<description><![CDATA[Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko (GTE) v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) vsako leto pripravi Poročilo o stanju na trgu lesnih proizvodov v Sloveniji, in sicer za preteklo leto in polovico tekočega leta. Namen poročila je analiza kratkoročnih in srednjeročnih tržnih trendov gozdarskega in lesnopredelovalnega sektorja države. Poročila pripravi večina evropskih držav članic Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE), ki služijo tudi kot glavni dokument pri letnem zasedanju Odbora za gozdarstvo in lesnopredelovalno industrijo.

]]></description>
</item>
<item>
	<title>Rekordna poraba hlodovine v industriji žaganega lesa v letu 2022 </title>
	<pubDate>Tue 07 November 2023 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023110308453947/rekordna-poraba-hlodovine-v-industriji-zaganega-lesa-v-letu-2022-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023110308520211/mid/tokoviLesa2022_naslovna.jpg?m=1698997922</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije vodimo podatke o tokovih okroglega lesa po enotni metodologiji že več kot petnajst let. V nadaljevanju prikazujemo nekaj ključnih značilnosti proizvodnje, zunanje trgovine in porabe okroglega lesa v letu 2022. Ocenili bomo tudi stanje tokov okroglega lesa v Sloveniji v letu 2022 ter naredili okvirno napoved za leto 2023.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Strokovni posvet Gozdno lesne verige za slovensko biogospodarstvo</title>
	<pubDate>Mon 30 October 2023 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023102711211536/strokovni-posvet-gozdno-lesne-verige-za-slovensko-biogospodarstvo/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023102715230429/mid/zakljucniPosvetOktober2023_naslovna.jpg?m=1698412985</url>
</image>	<description><![CDATA[V petek, 20. oktobra 2023, je na Gozdarskem inštitutu Slovenije potekal strokovni posvet z naslovom »Gozdno lesne verige za slovensko biogospodarstvo«. 
]]></description>
</item>
<item>
	<title>Izšel je priročnik za krepitev poslovnega organiziranja zasebnih lastnikov gozdov z deležniki gozdno-lesne verige</title>
	<pubDate>Wed 25 October 2023 12:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023102511000553/izsel-je-prirocnik-za-krepitev-poslovnega-organiziranja-zasebnih-lastnikov-gozdov-z-delezniki-gozdnolesne-verige/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023102511511096/mid/Priro__nik_objava.png?m=1698227470</url>
</image>	<description><![CDATA[V okviru CRP projekta MOBILES, Učinkovitejše gospodarjenje z zasebnimi gozdovi v podporo večji mobilizaciji lesa, delovnega sklopa 4: Poslovni modeli med zasebnimi lastniki gozdov in drugimi deležniki smo pripravili Priročnik za krepitev poslovnega organiziranja zasebnih lastnikov gozdov z deležniki gozdno-lesne verige. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Austrofoma 2023 </title>
	<pubDate>Mon 16 October 2023 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023100612451414/austrofoma-2023-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023100615221079/mid/IMG_20230926_103222.jpg?m=1696598530</url>
</image>	<description><![CDATA[Austrofoma je ena izmed treh največjih gozdarskih sejemskih dogodkov v evropskem prostoru, ob boku ji stojita še sejma Elmia wood na Švedskem in Interforst v Nemčiji. Letošnja izvedba avstrijskega sejma se je odvijala na pobočjih Stuhlecka v Spital am Semmering od 26. do 28. septembra.  ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Tanin Sevnica d. d. - zgleden člen slovenske gozdno-lesne verige </title>
	<pubDate>Mon 09 October 2023 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023090716491863/tanin-sevnica-d-d--zgleden-clen-slovenske-gozdnolesne-verige-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023090716485801/mid/taninSevnica2023_naslovna.jpg?m=1694098138</url>
</image>	<description><![CDATA[Podjetje Tanin Sevnica d. d. je bilo ustanovljeno leta 1923 in letos obeležuje 100. obletnico delovanja. V 80. letih prejšnjega stoletja se je podjetje Tanin usmerilo predvsem v področje prehrane živali. Tanin Sevnica d. d. je danes svetovno vodilno podjetje pri prodaji rastlinskih ekstraktov za različna področja, od tehničnih ekstraktov za usnjarstvo do prehranskih, namenjenih predvsem za prehrano živali. S svojo blagovno znamko so prisotni v številnih državah po svetu vse od ustanovitve.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Poletna šola Scientific Writing, Reviewing and Publishing – Planica, avgust 2023</title>
	<pubDate>Mon 02 October 2023 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023090613235924/poletna-sola-scientific-writing,-reviewing-and-publishing-–-planica,-avgust-2023/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023090613451857/mid/poletna__olaPlanica_naslovna.jpg?m=1694000718</url>
</image>	<description><![CDATA[Sodelavci iz Gozdarskega inštituta Slovenije smo se v avgustu udeležili enotedenske poletne šole. Enajsta zaporedna poletna šola z naslovom: Scientific Writing, Reviewing, and Publishing: Measures to protect and monitor forest genetic diversity je potekala od 7. avgusta do 11. avgusta 2023 v Planici. Organizator šole je bil Gozdarski Inštitut Slovenije v sklopu projekta Life SySTEMiC in EVOLTREE. Šola je potekala v sodelovanju z em. prof. dr. Reinhart Ceulemans, dr. h. c., in je bila namenjena vsem, ki so želeli izboljšati svoje sposobnosti pisanja člankov. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Gozdno lesne verige za slovensko biogospodarstvo: vabilo na zaključni dogodek</title>
	<pubDate>Mon 25 September 2023 16:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023092515222195/gozdno-lesne-verige-za-slovensko-biogospodarstvo:-vabilo-na-zakljucni-dogodek/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023092515213109/mid/logoMobiLesLesGoBioLesnaVeriga2.png?m=1695651228</url>
</image>	<description><![CDATA[]]></description>
</item>
<item>
	<title>Objavljen prvi začasni standard FSC za gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji</title>
	<pubDate>Mon 25 September 2023 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023092510083257/objavljen-prvi-zacasni-standard-fsc-za-gospodarjenje-z-gozdovi-v-sloveniji/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023090512572375/mid/FSCSlozacasni_naslovna.jpg?m=1693911443</url>
</image>	<description><![CDATA[S 1. oktobrom 2023 v Sloveniji začne veljati standard za upravljanje z gozdovi FSC- IFSS (Forest Stewardship Council – Interim Forest Stewardship Standard).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Analiza kakovosti drv na slovenskem trgu</title>
	<pubDate>Thu 21 September 2023 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023091516120255/analiza-kakovosti-drv-na-slovenskem-trgu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023091808551842/mid/analizaKakovostiDrv2023_naslovna.jpg?m=1695020118</url>
</image>	<description><![CDATA[V Sloveniji je lesna biomasa široko uporabljana za energetske namene in predstavlja ključni vir energije za izpolnjevanje potreb po toploti v gospodinjstvih kot tudi v proizvodnji toplote v industriji. Gospodinjstva letno porabijo povprečno okoli 1,5 milijona ton lesnih goriv, med katerimi prevladujejo drva, sledijo peleti, sekanci in nazadnje briketi.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene se pri večini žagarskih proizvodov še nižajo</title>
	<pubDate>Mon 18 September 2023 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023091514512439/cene-se-pri-vecini-zagarskih-proizvodov-se-nizajo/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023091515002413/mid/ceneZaganegaLesaAvg2023_naslovnaWeb.jpg?m=1694782824</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo letos avgusta ponovno opravili raziskavo prodajnih cen žaganega lesa iglavcev v Sloveniji. Raziskavo opravljamo redno v četrtletnih intervalih od začetka leta 2021, z namenom spremljanja dinamike cen žagarskih proizvodov na trgu. V tokratni objavi prikazujemo rezultate iz ankete, kjer navajamo prodajne cene (brez vključenega DDV in prevoza) posameznih proizvodov za mesec AVGUST 2023.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Ali so minule hudourniške poplave prinesle tudi kaj dobrega?</title>
	<pubDate>Thu 14 September 2023 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023091408455449/ali-so-minule-hudourniske-poplave-prinesle-tudi-kaj-dobrega/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023091411594619/mid/hudorni__kePoplaveAvgust2023_S3.jpg?m=1694685587</url>
</image>	<description><![CDATA[V primerjavi z lanskim sušnim letom, nas je 2023 že pred poletjem dodobra obdarilo z intenzivnimi padavinami, ki pa večinoma niso presegale opozorilnih vrednosti. Julija in avgusta pa je Slovenijo prizadelo večje število intenzivnih vremenskih ujm. Prvič so hudourniške poplave letos resnejše posledice pokazale 13. julija, ko je med drugim odneslo tudi pred nedavnim obnovljeno bolnišnico Franjo. Tedaj smo stanje  v okolici Železnikov preverili na terenu in o tem poročali v nedavnem prispevku (Saražin in Vilhar, 2023). Preden je bil izdan rdeč alarm za vnovične poplave, je občina Železniki samoiniciativno izvedla prepotrebno čiščenje ključne vodne infrastrukture in s tem bistveno ublažila posledice avgustovskih poplav na tem območju (Vedno mora priti ..., 2023).
]]></description>
</item>
<item>
	<title>Kakovost peletov na slovenskem trgu v letu 2023</title>
	<pubDate>Mon 11 September 2023 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023090809591006/kakovost-peletov-na-slovenskem-trgu-v-letu-2023/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023090809553740/mid/kakovostiPeletov2023_naslovnaSlika.jpg?m=1694159738</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije že desetletje sodelujemo z Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS) in ugotavljamo kakovost lesnih goriv, dostopnih na slovenskem trgu. Letos je tako potekala že osma analiza kakovosti lesnih peletov. Glavni namen raziskave je ugotoviti stanje kakovosti peletov na slovenskem trgu ter rezultate primerjati z rezultati preteklih let.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu v AVGUSTU 2023</title>
	<pubDate>Thu 07 September 2023 11:15:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023090711225447/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-iz-zasebnih-gozdov-na-slovenskem-trgu-v-avgustu-2023/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023090711453871/mid/ceneGLSAvgust2023_naslovnaManjsa.jpg?m=1694079939</url>
</image>	<description><![CDATA[V avgustu 2023 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije ponovno izvedli zbiranje odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu. Anketni vprašalnik je bil aktiven od 16. avgusta do 29. avgusta 2023. V tokratni anketi je sodelovalo 23 podjetij. Kar 65 % teh podjetij je manjših do srednje velikih, katerih letni odkup znaša do 30.000 m³ lesa. 35 % sodelujočih podjetij letno odkupi več kot 30.000 m³ lesa.
V nadaljevanju so podane cene v €/m³ brez DDV, prikazana je srednja vrednost (mediana) vseh posredovanih cen.
]]></description>
</item>
<item>
	<title>Nova generacija vitlov Krpan</title>
	<pubDate>Tue 29 August 2023 10:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023082910492115/nova-generacija-vitlov-krpan/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023082910352692/mid/vitliKrpan2023_Novi_vitli_banner_dark_v3_cmyk.jpg?m=1693298126</url>
</image>	<description><![CDATA[Na razstavnem prostoru podjetja PIŠEK – Vitli KRPAN bo obiskovalce na letošnjem sejmu Agra pričakala popolnoma nova generacija klasičnih tritočkovno nošenih gozdarskih vitlov, oz. vitlov z verižnim pogonom navijalnega bobna za vlečno vrv. Da ne gre le za novo serijo vitlov pač pa za novo generacijo, je vidno že na daleč, se pa nova generacija vitlov KRPAN ponaša tudi s 7 patenti, ki izboljšajo uporabnost in varnost stroja. Po zunanjosti novi vitli delujejo bistveno drugače od njihovih predhodnikov, kakor tudi od drugih proizvajalcev. Vizualno dajejo vtis, da je njihova zasnova zelo racionalna, skoraj špartanska. Ko jih pogledamo od zadaj se zdi, kot da so izdelani iz enega samega kosa upognjene in obrezane pločevine. Izrazite ravne linije, ki se z roba deske poševno dvigajo in skladno preidejo v sredinski trikotni del z zgornjim škripcem ter gladke površine zadnje strani deske dajejo drugačen vtis kot smo ga pri vitlih navajeni. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>TOTY - traktor leta 2024</title>
	<pubDate>Thu 24 August 2023 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023071411010185/toty--traktor-leta-2024/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023071412434705/mid/totyLogo.png?m=1689331427</url>
</image>	<description><![CDATA[Traktor leta (Toty – Tractor of the year) – neodvisen, tradicionalen in mednarodni izbor najboljšega evropskega traktorja, se je začel. Kot običajno so bili v prvi polovici letošnjega leta k sodelovanju za izbor traktorja leta 2024 povabljeni vsi proizvajalci traktorjev, da predložijo svoje kandidate. V juniju se je mednarodna žirija na srečanju »Naj se izziv začne« (Let the challenge begin) seznanila s kandidati, sedaj pa je v toku izbor finalistov, ki jih je lahko največ 5 v posamezni kategoriji. Poleti oziroma v zgodnji jeseni se bo žirija podrobno seznanila s kandidati in jih praktično preizkusila pri delu. Na razstavi kmetijske tehnike Agritechnica v Hannovru bodo zmagovalci razglašeni na prvi dan razstave, to je v nedeljo 12. novembra 2023 ob 12 uri.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Značilnosti odkupa gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v letu 2022</title>
	<pubDate>Wed 16 August 2023 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023080312090245/znacilnosti-odkupa-gozdnih-lesnih-sortimentov-iz-zasebnih-gozdov-v-letu-2022/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023080313223510/mid/odkupLesa2022_naslovna.jpg?m=1691061755</url>
</image>	<description><![CDATA[V prispevku obravnavamo ključne značilnosti odkupa gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v Sloveniji in analiziramo količine, vrednosti ter cene. Glavna vira podatkov sta Statistični urad RS in Gozdarski inštitut Slovenije.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Kako bo padec cen okroglega lesa in ohlajanje gospodarstva v Nemčiji vplivalo na naš trg?</title>
	<pubDate>Mon 07 August 2023 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023080115061520/kako-bo-padec-cen-okroglega-lesa-in-ohlajanje-gospodarstva-v-nemciji-vplivalo-na-nas-trg/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023080115004669/mid/trgOKLVNem__iji_naslovna.jpg?m=1690894846</url>
</image>	<description><![CDATA[Novičarski portal »Global wood market info - GWMI« je ob koncu julija 2023 poročal o drastičnem padcu cen okroglega lesa v Nemčiji. Prodaja je upadla, trg pa je »iztiril«. Večina združenj lastnikov gozdov pričakuje, da se bo trend zmanjševanje poseka, ki se je začelo v številnih regijah, v tretjem četrtletju 2023 nadaljeval.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Trg lesnih peletov v Sloveniji v letu 2022</title>
	<pubDate>Tue 01 August 2023 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023072611582137/trg-lesnih-peletov-v-sloveniji-v-letu-2022/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023072611573873/mid/trgLesnihPeletov2022_naslovna.jpg?m=1690365458</url>
</image>	<description><![CDATA[Proizvodnjo peletov v Sloveniji spremljamo že od leta 2010 in podatki kažejo, da le ta narašča. V maju 2023 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije ponovno opravili raziskavo med slovenskimi proizvajalci lesnih peletov. Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da je proizvodnja peletov v Sloveniji v letu 2022 skupno znašala okrog 164.000 ton, kar je 10 % več kot v letu 2021 (slika 1). V letu 2022 smo evidentirali 23 poslovnih subjektov, ki proizvajajo pelete za trg, med katerimi prevladujejo manjši proizvajalci. Največji proizvajalec je proizvedel nad 50.000 ton lesnih peletov, majhen delež je tudi podjetij, ki so proizvedli med 10.000 in 20.000 ton peletov. Ocenjujemo, da je na tem področju aktiven še kakšen proizvajalec, ki ga tekom raziskave nismo uspeli evidentirati.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Julijske ujme so povzročile večjo škodo v gozdovih in na gozdni infrastrukturi</title>
	<pubDate>Tue 25 July 2023 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023072410311082/julijske-ujme-so-povzrocile-vecjo-skodo-v-gozdovih-in-na-gozdni-infrastrukturi/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023072412061047/mid/julijskeUjme_slika6_naslovna.jpg?m=1690193170</url>
</image>	<description><![CDATA[Vremenske ujme so v sredini julija pokazale zobe širom Slovenije. Od zahodne do vzhodne Slovenije so interventne službe odpravljale posledice toče, vetrolomov, poplav in hudourniških izbruhov. Na območju celotne Slovenije je po ocenah ZGS zgolj 12. in 13. julija vetrolom porušil več kot 300.000 m3 drevja (ZGS, 2023). Močnejša neurja pa so sledila tudi v naslednjih dneh.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Novosti na trgu lesne biomase v Evropski uniji</title>
	<pubDate>Fri 21 July 2023 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023072109290787/novosti-na-trgu-lesne-biomase-v-evropski-uniji/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023072110080741/mid/biomasaEU_naslovna1200.jpg?m=1689926887</url>
</image>	<description><![CDATA[Povpraševanje po lesni biomasi za proizvodnjo energije se je povečalo (Favero in sod., 2023), zaradi  strukture obstoječih virov energije in podnebno usmerjene politike v Evropski uniji, Združenem kraljestvu in drugih regijah (Favero in sod., 2023). Takšen način upravljanja z energijo lahko vpliva na doseganje globalnih ciljev, ki jih je zastavila Evropska Unija (EU). Glede na Riahi in sod. (2017), bi ključno vlogo pri doseganju globalnih ciljev nizkoogljične družbe  lahko imela energija iz biomase. Skupna zaloga biomase v državah članicah EU je bila za leto 2020 ocenjena na 18,4 milijarde ton suhe snovi (Mtdm) na gozdni površini 157 milijona ha, kar predstavlja 117 ton biomase na ha (JRC, 2023). Največjo zalogo biomase po statistiki ima Finoskandija in centralna Evropa (JRC, 2023). Po podatkih evropske statistike (EUROSTAT, 2023) v članicah EU se je v letu 2021 proizvedlo 507,26 milijonov m³ okroglega lesa. Njegove potrebe za energijo se povečujejo že od leta 2000 (JRC, 2023). Največ proizvodnje okroglega lesa je v letu 2021 v EU imela Nemčija 82,41 milijonov m³ medtem ko je Slovenija v istem letu proizvedla 3,72 milijonov m³ okroglega lesa (EUROSTAT, 2023). Poraba lesa v namen proizvodnje energije, je sicer za leto 2017 znašala kar 188 milijonov m³, in je od leta 2009 zrasla kar za 44 %. (JRC, 2023). Glede na porabo in potrebe energije iz lesa, ima sicer EU še vedno zadovoljive zaloge biomase. Dodatne količine biomase, bi lahko, kot navaja Favero in sod. (2022) nadomestili z razpoložljivimi sečnimi ostanki. S povečanjem potreb po biomasi se povečajo cene surovin in biomase, ki se uporablja za proizvodnjo energije,  gozdna industrija pa se pozneje odzove na tak način, da se poveča obseg  gospodarjenja v gozdovih in predelave lesa v biomaso za proizvajanje energije. Posledično se tako skupna dostopna gozdna biomasa povečuje, prav tako se povečuje tudi spravilo ostankov, vendar se vloga ostankov kot deleža celotne gozdne biomase zmanjšuje (Favero in sod., 2023).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Varnost otrok</title>
	<pubDate>Tue 11 July 2023 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023070610581783/varnost-otrok/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023070610575900/mid/Otroci_igrala.jpg?m=1688634399</url>
</image>	<description><![CDATA[Otroci na kmetijah niso le kmečke družine, pač pa tako ali drugače del proizvodnje na kmetiji, saj sta stanovanjski in proizvodnji del povezana, slednji pa je za otroke zelo privlačen, saj v dojemanju otrok nudi številne zanimive priložnosti za spoznavanje novih stvari in igro. Tu pa se otroci srečajo s številnimi nevarnostmi in žal se vedno znova dogajajo nezgode. Odrasli moramo storiti vse, da do nezgod ne pride. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Usposabljanje spremljevalcev izrednih prevozov</title>
	<pubDate>Mon 03 July 2023 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023062016284445/usposabljanje-spremljevalcev-izrednih-prevozov/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023062016272383/mid/Izredni_prakticnoUsposabljanje1.jpg?m=1687328937</url>
</image>	<description><![CDATA[Izredni prevoz je prevoz z vozilom (motorno vozilo) ali skupino vozil (motorno vozilo s polpriklopnim vozilom ali motorno vozilo s priklopnim vozilom), ki samo ali skupaj z nedeljivim tovorom presega s predpisi dovoljeno skupno maso, osne obremenitve ali mere (dolžino, širino, višino). Izredne prevoze ureja več predpisov, če poenostavimo, od Zakona o cestah do ustreznih pravilnikov, ki urejajo te prevoze. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Analize kakovosti lesnega oglja za žar na slovenskem trgu</title>
	<pubDate>Mon 26 June 2023 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023072809371840/analize-kakovosti-lesnega-oglja-za-zar-na-slovenskem-trgu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023062616491258/mid/naslovnaSlika_ogljeZa__ar.jpg?m=1687790952</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije izvedli že tretjo analizo kakovosti lesnega oglja za žar, dostopnega na slovenskem trgu. V analizo je bilo vključenih 10 vreč oglja za žar različnih ponudnikov in proizvajalcev. Analize smo opravili v Laboratoriju za lesno biomaso. Za vsako kupljeno vrečo smo skladno z metodami opredeljenimi v standardu EN 1860-2: 2005 določili vsebnost vode v oglju, gostoto nasutja, velikost delcev v celotni vreči, delež pepela, delež vezanega ogljika, delež hlapnih snovi ter težo celotne vreče.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS) in omrežje gozdnih prometnic</title>
	<pubDate>Tue 20 June 2023 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023060811162868/varstvo-pred-neeksplodiranimi-ubojnimi-sredstvi-nus-in-omrezje-gozdnih-prometnic/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023060811091114/mid/varstvoPredNUS_slika1.jpg?m=1686215352</url>
</image>	<description><![CDATA[V slovenskih gozdovih obstaja znatna možnost srečanja z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS). Glavna cilja tega prispevka sta seznanitev deležnikov s področja gozdarstva: (1) kako ravnati v primeru najdbe NUS ter (2) z delom državne enote za varstvo pred NUS in njihovo uporabo omrežja gozdnih prometnic. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>V maju najbolj izrazito znižanje cen pri žagarskih ostankih </title>
	<pubDate>Wed 14 June 2023 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023061316064865/v-maju-najbolj-izrazito-znizanje-cen-pri-zagarskih-ostankih-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023061316033963/mid/cene__aganegaLesamaj2023_ZagarskiOstanki.jpg?m=1686665019</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v letošnjem maju opravili že deseto raziskavo prodajnih cen žaganega lesa iglavcev v Sloveniji. Raziskavo opravljamo redno, v četrtletnih intervalih, od začetka leta 2021, z namenom spremljanja dinamike cen žagarskih proizvodov na trgu. V tokratni objavi prikazujemo rezultate iz ankete, kjer navajamo prodajne cene (brez vključenega DDV in prevoza) posameznih proizvodov za mesec MAJ 2023.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu v maju 2023</title>
	<pubDate>Tue 06 June 2023 12:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023060610040135/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-iz-zasebnih-gozdov-na-slovenskem-trgu-v-maju-2023/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023060610112536/mid/ceneGLSmaj2023_naslovnaSlika1200.jpg?m=1686039085</url>
</image>	<description><![CDATA[V maju 2023 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije ponovno izvedli zbiranje odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu. V tokratni anketi je sodelovalo 24 podjetij. Kar 75 % teh podjetij je manjših do srednje velikih, katerih letni odkup znaša do 30.000 m3 lesa. 25 % sodelujočih podjetij letno odkupi več kot 30.000 m3 lesa.
V nadaljevanju so podane cene v €/m3 brez DDV, prikazana je srednja vrednost (mediana) vseh posredovanih cen.
]]></description>
</item>
<item>
	<title>Zaradi podlubnikov v 2022 proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov nad 4 mio m3</title>
	<pubDate>Mon 29 May 2023 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023052315403922/zaradi-podlubnikov-v-2022-proizvodnja-gozdnih-lesnih-sortimentov-nad-4-mio-m3/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023052315372505/mid/proizvodnjaGLS_naslovna1200.jpg?m=1684849045</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS) smo v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v maju pripravili izračune strukture proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov (GLS) v Sloveniji za leto 2022. Podatki so začasni, končni bodo na voljo v zgodnjem jesenskem času.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Na poti do elektronskega poslovanja kmetijskih gospodarstev (eGOZD)</title>
	<pubDate>Fri 26 May 2023 10:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023052608585705/na-poti-do-elektronskega-poslovanja-kmetijskih-gospodarstev-egozd/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023052610025657/mid/eGozdNaslovna.jpg?m=1685088176</url>
</image>	<description><![CDATA[]]></description>
</item>
<item>
	<title>Strokovna izhodišča ter smernice za gospodarjenje z gozdovi na hudourniških območjih</title>
	<pubDate>Wed 17 May 2023 10:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023051710205107/strokovna-izhodisca-ter-smernice-za-gospodarjenje-z-gozdovi-na-hudourniskih-obmocjih/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023051710201365/mid/hudourniki_s3.jpg?m=1684311613</url>
</image>	<description><![CDATA[Gozdarski inštitut Slovenije izvaja triletni ciljno raziskovalni projekt (CRP V4-2212) »Strokovna izhodišča ter smernice za gospodarjenje z gozdovi na hudourniških območjih« v obdobju 2022 do 2025. Projekt v okviru Ciljnega raziskovalnega programa  »Naša hrana, podeželje in naravni viri« financirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (50 %) ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (50 %).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Les za kurjavo bo v EU še vedno veljal za obnovljiv vir energije</title>
	<pubDate>Mon 08 May 2023 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023050510554275/les-za-kurjavo-bo-v-eu-se-vedno-veljal-za-obnovljiv-vir-energije/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023050510515373/mid/Drva1200.jpg?m=1683276713</url>
</image>	<description><![CDATA[Po poročanju spletnega portala Global wood market info (GWMI) so bila pogajanja o direktivi EU o obnovljivih virih energije (Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov) uspešna. Stroka pozdravlja visoko raven ambicij na področju obnovljivih virov energije in dejstvo, da je negotovosti glede pravil za energijo proizvedeno iz lesne biomase konec.
V tristranskih pogajanjih med komisijo, parlamentom in Svetom EU o direktivi o obnovljivih virih energije (RED III) je bilo odločeno, da se les za kurjavo še naprej uvršča med obnovljive vire energije. Pogajanja so se končala 30. marca 2023. Parlament EU in Svet EU za okolje morata zdaj potrditi kompromisni dogovor. 
Dogovor potrjuje pomembno vlogo trajnostnega gospodarjenja z gozdovi pri zagotavljanju surovin, ki nadomeščajo netrajnostne materiale in energijo iz fosilnih virov, ter nudijo številne druge koristi za družbo.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Kazalnik gospodarjenja z gozdovi: »Stanje certificiranih gozdov v letu 2022«</title>
	<pubDate>Mon 01 May 2023 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023042410513707/kazalnik-gospodarjenja-z-gozdovi:-»stanje-certificiranih-gozdov-v-letu-2022«/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023042416430700/mid/certificiranjeGozdov_naslovnica21.jpg?m=1682347387</url>
</image>	<description><![CDATA[Gozdovi pokrivajo 31 % zemeljskega površja, kar predstavlja 4 miljarde hektarjev. Od tega je 93 % naravnih gozdov in 7 % plantažnih (Global Forest Goals Report, 2021). Evropa je leta 2020 imela 160 milijonov hektarjev (ha) gozdov oziroma 39 % površine kontinenta. V Sloveniji gozdovi pokrivajo 58,5 % državne površine (Eurostat, 2021), od tega prevladujejo gozdovi v zasebni lasti (ZGS, 2023). Tako je Slovenija četrta evropska članica po velikosti gozdov glede na površino. Tako velikost zemljišč in vrsta lastništva vplivajo na gospodarjenje z gozdovi, upravljanje in na socialno-ekonomsko povezanost.  Za spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi je bilo razvitih več orodij, vključno s certificiranjem gozdov. Po vsem svetu so prisotne številne sheme za certificiranje gozdov, med drugim Forest Stewardship Council (FSC) in Programme for the Endorsement of Forest Certification (PEFC), ki sta tudi prisotna v Sloveniji. Tako je na svetovnem nivoju FSC certificiranih 192.601.265 ha gozdov z 49 nosilci certifikatov in 18 držav (Facts and Figures FSC, 2023). V Sloveniji je površina gozdov z FSC certifikatom 260.747 ha (Facts and Figures FSC, 2023). PEFC certifikat prekriva 292.215.357 ha gozda v svetu (Facts and Figures PEFC, 2023). V regijsko certificiranje PEFC je v Sloveniji vključenih 1283 lastnikov, ki gospodarijo z 294.182 ha gozda, kar pomeni skoraj ¼ slovenskih gozdov (Izvajanje regijske certifikacije gozdov po sistemu PEFC v letu 2022, 2023).  ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Prihajata prvi dve letali za gašenje Air Tractor</title>
	<pubDate>Mon 24 April 2023 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023042114475393/prihajata-prvi-dve-letali-za-gasenje-air-tractor/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023042114410921/mid/AirTractor.jpg?m=1682080869</url>
</image>	<description><![CDATA[17. aprila, je Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije podpisalo 23 milijonov evrov vredno pogodbo o nabavi štirih letal za gašenje požarov v naravnem okolju.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Značilnosti zunanje trgovine z okroglim lesom v letu 2022</title>
	<pubDate>Mon 17 April 2023 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023041409081850/znacilnosti-zunanje-trgovine-z-okroglim-lesom-v-letu-2022/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023041409033632/mid/naslovna_zunanjaTrgovinaOkrogliLesR.jpg?m=1681455817</url>
</image>	<description><![CDATA[Izvoz okroglega lesa se je v letu 2022 povečal za 3 % v primerjavi z letom 2021, največ količin v izvozu predstavlja industrijski les listavcev, natančneje les bukve. Trend povečevanja uvoza okroglega lesa se je v letu 2022 zaustavil, saj je bil uvoz lani za 12 % manjši kot leto prej. Največ količin v uvozu predstavlja les za celulozo in plošče iglavcev.]]></description>
</item>
<item>
	<title>EU ETS – Mednarodni sistem za trgovanje s pravicami do emisije</title>
	<pubDate>Mon 10 April 2023 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023040808555578/eu-ets-–-mednarodni-sistem-za-trgovanje-s-pravicami-do-emisije/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023032814332867/mid/Green_and_White_Creative_Illustration_Earth_Day_Event_Celebration_Facebook_Post.png?m=1680006808</url>
</image>	<description><![CDATA[Pomembna tema Evropske Unije (EU) v današnjem času je skrb za okolje, iskanje virov energije in zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov (TGP). EU je leta 2005 uvedla sistem trgovanja s pravicami do emisije TGP na njenem območju (EU ETS) (MNVP, 2023). EU ETS (ang. EU emission trading system) je prvi mednarodni sistem za trgovanje z emisijami TGP v svetu in hkrati predstavlja enega ključnih instrumentov strategije EU v boju proti podnebnim spremembam.  Namen trgovanja s pravicami do emisij ni neposredno zmanjševanje emisij, temveč omogočiti,  da na stroškovno najugodnejši način upravljavci naprav, ki povzročajo emisije TGP, dosežejo zmanjševanje le teh. Na svetovnem in evropskem nivoju se to odraža v ceni emisijskih kuponov CO2 in pomembnosti sheme EU ETS. Osnovna enota trgovanja je emisijska pravica, ki predstavlja 1 tono ekvivalenta ogljikovega dioksida (CO2 ekv) (MNVP, 2023). ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Aktualne cene gozdarskih storitev v Sloveniji - marec 2023</title>
	<pubDate>Mon 03 April 2023 12:50:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023040312110456/aktualne-cene-gozdarskih-storitev-v-sloveniji--marec-2023/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023040312135044/mid/ceneGozdarskihStoritev_NaslovnaSlika1.jpg?m=1680516831</url>
</image>	<description><![CDATA[V drugi polovici marca smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije med izvajalci gozdarskih storitev izvedli zbiranje cen sečnje z motorno žago in traktorskega spravila, strojne sečnje ter prevoza lesa z gozdarsko transportno kompozicijo. Anketni vprašalnik smo razposlali na 108 različnih naslovov.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Na letošnji licitaciji v Slovenj Gradcu največje število vredne hlodovine do zdaj</title>
	<pubDate>Mon 27 March 2023 11:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023032710134049/na-letosnji-licitaciji-v-slovenj-gradcu-najvecje-stevilo-vredne-hlodovine-do-zdaj/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023032711403464/mid/licitacija_naslovna.jpg?m=1679910034</url>
</image>	<description><![CDATA[Letošnja 17. licitacija vrednejših sortimentov lesa v Slovenj Gradcu je postregla z največjim številom vrednih hlodov do zdaj. Najdražje prodan je letos bil hlod gorskega javorja rebraša s ceno 23.487,20 € oziroma 14.960,00 €/m3.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Nezgode v gozdarstvu v letu 2022</title>
	<pubDate>Mon 27 March 2023 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023030110141744/nezgode-v-gozdarstvu-v-letu-2022/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023030110301013/mid/te__ajVarnegaDela_1200.jpg?m=1677663011</url>
</image>	<description><![CDATA[Leto 2022 je bilo na področju varnosti in zdravja pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu v Sloveniji spet slabše od predhodnega leta 2021, to pa je bilo tudi slabše od leta 2020, ko je bilo s 15 mrtvimi najmanj slabo od leta 1981, ko so znani podatki. Skupaj je lani umrlo 23 ljudi, kar so 3 več kot v letu 2021, oz. 8 več kot v letu 2020 ter enako kot v letu 2019. Iz podatkov, ki jih na osnovni svojega delovanja pripravi Policija in iz podatkov, ki jih na osnovi objav o intervencijah pripravi Uprava RS za zaščito in reševanje zbira Zavod za gozdove Slovenije, smo pripravili pregled statistike za preteklo leto in nekaj primerjav s predhodnima dvema letoma. V tem sestavku obravnavamo nezgode pri delu v gozdu, kmetijske pa so prikazane v podobnem sestavku v reviji Kmetovalec.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Mednarodni dan gozdov: izsledki našega dela</title>
	<pubDate>Tue 21 March 2023 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023032019591585/mednarodni-dan-gozdov:-izsledki-nasega-dela/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023032019572875/mid/Mednarodni_dan_gozdov_2023_Page_01.jpg?m=1679394834</url>
</image>	<description><![CDATA[Za mednarodni dan gozdov smo sodelavci Gozdarskega inštituta Slovenije, Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko, pripravili strnjen pregled našega dela in bralcem podajamo nekaj zanimivih informacij s področij 
digitalizacije gozdarstva, gozdnih požarov, kakovosti lesnih peletov na slovenskem trgu, zastopanosti žensk v gozdarstvu, gospodarjenja z zasebnimi gozdovi, tokovov lesa, nezgodah ...
]]></description>
</item>
<item>
	<title>V februarju dvig cen žagarskih proizvodov iglavcev </title>
	<pubDate>Mon 13 March 2023 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023031010314968/v-februarju-dvig-cen-zagarskih-proizvodov-iglavcev-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023031308300025/mid/cene__aganegaLesa_IMG_5276_2.jpg?m=1678692600</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v letošnjem februarju opravili že zaporedno deveto raziskavo prodajnih cen žaganega lesa iglavcev v Sloveniji. Raziskavo opravljamo redno, v četrtletnih intervalih, od začetka leta 2021, z namenom spremljanja dinamike cen žagarskih proizvodov na trgu. V tokratni objavi prikazujemo rezultate iz ankete, kjer navajamo prodajne cene (brez vključenega DDV in prevoza) posameznih proizvodov za mesec FEBRUAR 2023.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu v februarju 2023</title>
	<pubDate>Mon 06 March 2023 15:20:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023030612394066/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-iz-zasebnih-gozdov-na-slovenskem-trgu-v-februarju-2023/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023030613265482/mid/ceneGLS2023-I_naslovna.jpg?m=1678105615</url>
</image>	<description><![CDATA[V februarju 2023 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije ponovno izvedli zbiranje odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu. V tokratni anketi je sodelovalo 22 podjetij. Kar 77 % teh podjetij je manjših do srednje velikih, katerih letni odkup znaša do 30.000 m3 lesa. 23 % sodelujočih podjetij letno odkupi več kot 30.000 m3 lesa.
V nadaljevanju so podane cene v €/m3 brez DDV, prikazana je srednja vrednost (mediana) vseh posredovanih cen.
]]></description>
</item>
<item>
	<title>Sistem spremljanja nezgod pri gozdarstvu v Sloveniji v letu 2022</title>
	<pubDate>Mon 27 February 2023 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023022111275110/sistem-spremljanja-nezgod-pri-gozdarstvu-v-sloveniji-v-letu-2022/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023022112284863/mid/naslovna_1200.jpg?m=1677482821</url>
</image>	<description><![CDATA[V Sloveniji ni enotne evidence, ki bi pokrivala vse nezgode pri delu v gozdu. Obstajajo različni viri, vendar samostojno noben ne zajame vseh nezgod pri delu v gozdu v Sloveniji, saj so omejeni vsak s svojo metodologijo. Zato poskušamo na Gozdarskem inštitutu Slovenije s pregledom nad različnimi viri zajeti čimbolj celovito sliko.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Nov CRP projekt kot podlaga za pripravo novih meril za zelena javna naročila na področju gradenj</title>
	<pubDate>Mon 20 February 2023 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023021316292242/nov-crp-projekt-kot-podlaga-za-pripravo-novih-meril-za-zelena-javna-narocila-na-podrocju-gradenj/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023021316322084/mid/novCRP_hitrejsiPrehodVPodnebnoNevtralnoDruzbo_naslovna.jpg?m=1676302340</url>
</image>	<description><![CDATA[V okviru razpisa CRP 2022 je bil odobren projekt z naslovom Hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo z izkoriščanjem potenciala lesa v okviru zelenega javnega naročanja. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Gozdarstvo v Sloveniji leta 1923</title>
	<pubDate>Mon 13 February 2023 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023020908530944/gozdarstvo-v-sloveniji-leta-1923/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023021012340133/mid/Vlak.jpg?m=1677052452</url>
</image>	<description><![CDATA[Na oddelku GTE na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo pred kratkim pogledali po svojem arhivu in odkrili knjigo z naslovom Gozdarstvo v Sloveniji, ki izvira iz leta 1923, tako letos mineva 100 let od njene izdaje. Izdana je bila v namen »Kongresa Jugoslovenskog šumarskog udruženja«, ki se je leta 1923 odvijal v Ljubljani. Vsebuje več besedil različnih avtorjev, ki so se udeležili kongresa. Najbolj zanimiva besedila za naš oddelek so »Gozdarstvo v Sloveniji« in »Lesna industrija v Sloveniji« V njih namreč dobimo dober vpogled o stanju tako gozdarstva, kot tudi lesne industrije pred 100 leti, ki ga lahko primerjamo z današnjim. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Znižanje trošarine za kmetijstvo, gozdarstvo in čebelarstvo</title>
	<pubDate>Mon 06 February 2023 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023012615363353/znizanje-trosarine-za-kmetijstvo,-gozdarstvo-in-cebelarstvo/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023012615404522/mid/Petrol_Trebnje.jpg?m=1674744046</url>
</image>	<description><![CDATA[Z gorivom za kmetijstvo (skrajšano GK) se od 1.1.2023 naprej omogoča uveljavljanje znižane trošarine za gorivo, ki se uporablja za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije ter vozil prirejenih za prevoz čebeljih panjev, že ob samem nakupu goriva. S tem se je nadomestilo uveljavljanje pravice do vračila plačane trošarine za gorivo s predložitvijo zahtevka za vračilo trošarine, kar je bilo v Sloveniji omogočeno okoli zadnjih 20 let.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Slabo poslovanje lesnopredelovalnih podjetij v Rusiji</title>
	<pubDate>Thu 02 February 2023 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023013010540515/slabo-poslovanje-lesnopredelovalnih-podjetij-v-rusiji/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023013010523689/mid/Russia_log_export.JPG?m=1675072356</url>
</image>	<description><![CDATA[Podjetja zahodnih držav so se takoj po ruski invaziji na Ukrajino začela dogovarjati o prodaji premoženja v lesnopredelovalni industriji v Rusiji. Razlogi za to so bili tako politični kot ekonomski. Zaradi sankcij, je veliko lesnopredelovalnih obratov v Rusiji, ki so svoje proizvode dobavljali na zahodne trge, ostalo brez prodaje. Hkrati so se izrazito povišali stroški izvoza izdelkov v Azijo, glavni vzrok za to je prenehanje sodelovanja z največjimi ruskimi prevozniki kontejnerjev; Azija je bila namreč glavni izvozni trg za rusko žagarsko industrijo in industrijo celuloze. Kljub temu bo več lesnopredelovalnih podjetij v Rusiji v prihodnje najverjetneje vzpostavilo tesnejše sodelovanje z Azijo, predvsem s  Kitajsko. Drugi ciljni trgi Rusije so še Indija, Bližnji vzhod in jugovzhodna Azija.]]></description>
</item>
<item>
	<title>FOREST4EU - Evropsko partnerstvo v podporo operativnim skupinam na področju gozdarstva</title>
	<pubDate>Mon 30 January 2023 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023012508151101/forest4eu--evropsko-partnerstvo-v-podporo-operativnim-skupinam-na-podrocju-gozdarstva/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023012508083714/mid/GoForestNovica_naslovna1200.jpg?m=1674630517</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije se je z januarjem 2023 pričel nov projekt FOREST4EU - »Evropsko partnerstvo v podporo operativnim skupinam na področju gozdarstva - European innovation partnership network promoting operational groups dedicated to forestry and agroforestry« . Vodilni partner projekta je  Univerza v Firencah (UNIFI), v projektu sodeluje 16 partnerjev iz devetih držav (Slovenija, Hrvaška, Nemčija, Latvija, Francija, Portugalska, Španija, Italija in Finska ). 
Skupna vrednost tri letnega projekta, ki je financiran v okviru programa Horizont Evropa, znaša 2.006.669,00 €.
]]></description>
</item>
<item>
	<title>Pregled nad cenami gozdnih lesnih sortimentov v letu 2022</title>
	<pubDate>Mon 23 January 2023 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023011815252635/pregled-nad-cenami-gozdnih-lesnih-sortimentov-v-letu-2022/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023011910310035/mid/ceneGLS_naslovna.jpg?m=1674120660</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS) od leta 2017 naprej spremljamo odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov. Na tem mestu se ponovno najlepše zahvaljujemo podjetjem, ki aktivno sodelujejo v naših anketah in nam poročajo podatke. Tudi v prihodnje si želimo dobrega sodelovanja in hkrati vabimo tudi ostala podjetja, da se pridružijo sodelovanju, saj bodo s tem pripomogli tudi k večji transparentnosti in preglednosti nad trgom z gozdnimi lesnimi sortimenti v državi.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Izkoriščenost potenciala hlodovine listavcev v Sloveniji</title>
	<pubDate>Mon 16 January 2023 07:01:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023011312284854/izkoriscenost-potenciala-hlodovine-listavcev-v-sloveniji/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023011312280497/mid/DSC_9732_.JPG?m=1673609285</url>
</image>	<description><![CDATA[V strukturi proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov (GLS) listavcev iz slovenskih gozdov tradicionalno prevladuje skupina les za kurjavo. Proizvodnja lesa za kurjavo listavcev znaša okrog 1 milijon m<sup>3</sup> na leto, kar predstavlja več kot polovico skupne letne proizvodnje GLS listavcev v državi (Ščap in Krajnc, 2021). Se pa v zadnjih letih povečuje delež hlodov za žago in furnir listavcev v skupni proizvodnji GLS listavcev in sicer je le ta v letu 2021 znašal 25 %, kar je največ po letu 2007 (Ščap, 2022).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Merjenje in razvrščanje gozdnih lesnih sortimentov v Sloveniji</title>
	<pubDate>Tue 10 January 2023 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023011012143179/merjenje-in-razvrscanje-gozdnih-lesnih-sortimentov-v-sloveniji/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023011012142196/mid/odprema1.jpg?m=1673349262</url>
</image>	<description><![CDATA[Gozdovi so za Slovenijo, ki nima veliko drugih naravnih virov, tudi v gospodarskem smislu izjemno pomembni. Gospodarjenje s slovenskimi gozdovi je ob zagotavljanju ekoloških in socialnih funkcij usmerjeno v pridelavo kakovostnega lesa, ki je osnova za razvoj lesne industrije, dohodek iz gozdarske dejavnosti pa je prav tako pomemben za ohranitev in razvoj hribovskih kmetij in podeželja. Prav na področju gospodarske vloge gozdov v Sloveniji žal precej zaostajamo glede na potencial naših gozdov. Količina letno priraslega lesa v slovenskih gozdovih ter njegove druge dobrine ponujajo številne priložnosti za razvoj, ki pa še niso izkoriščene v optimalni meri. Les je naravna surovina, ki pa zelo variira med in znotraj posameznih drevesnih vrst glede strukture, namena uporabe, napak v lesu in posledično glede vrednosti. Za določanje kakovosti gozdnih lesnih sortimentov je potrebno določeno znanje glede strukture lesa in tudi tehnologije predelave. Vrednost posameznega gozdnega sortimenta je vedno rezultat kakovosti lesa, zmožnosti tehnoloških procesov v lesni industriji ter trenutnega stanja na trgu. Prav zaradi tega so se tudi pri trženju gozdnih lesnih sortimentov uveljavili standardi ali širše sprejeta pravila za merjenje in razvrščanje gozdnih lesnih sortimentov po kakovostnih razredih. Standardi ali pravila so pomemben pripomoček lastniku gozda oziroma prodajalcu, da les lahko objektivno ovrednoti glede kakovosti in ga tudi proda po ustrezni ceni. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Pregled leta 2022</title>
	<pubDate>Tue 03 January 2023 12:39:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023010314015180/pregled-leta-2022/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2023010314224069/mid/naslovna-pregled-leta-2022.jpg?m=1672752160</url>
</image>	<description><![CDATA[Z veseljem ugotavljamo, da je za nami še eno uspešno leto. Tudi v preteklem letu smo zagotavljali tedenske novice s področja gozdne tehnike in ekonomike ter vsebine z drugih področij gozdarstva.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Proizvodnja žaganega lesa in furnirja v letu 2021 rekordna, poraba žaganega lesa precej nižja od evropskega povprečja </title>
	<pubDate>Fri 30 December 2022 06:35:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022122906393033/proizvodnja-zaganega-lesa-in-furnirja-v-letu-2021-rekordna,-poraba-zaganega-lesa-precej-nizja-od-evropskega-povprecja-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022060212373737/mid/IMG_5310.JPG?m=1654166259</url>
</image>	<description><![CDATA[Prispevek obravnava značilnosti proizvodnje in porabe primarnih lesnih izdelkov, torej žaganega lesa in furnirja. V zadnjih letih je opazen trend povečevanja obsega proizvodnje obeh vrst proizvodov; v letu 2021 je proizvodnja tako znašala 1,067 milijona m<sup>3</sup>​, kar je največ po letu 1985. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Kako porazdelimo EU sredstva za gozdarstvo?</title>
	<pubDate>Wed 28 December 2022 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022122912540592/kako-porazdelimo-eu-sredstva-za-gozdarstvo/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022122913130221/mid/slika-naslovna-PRP-sredstva-2022.JPG?m=1672315982</url>
</image>	<description><![CDATA[Subvencije za gozdove se pogosto uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki so usmerjeni v ohranjanje in podpiranje zagotavljanja različnih ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo gozdovi. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Kazalnik varnost in zdravje pri delu v gozdu</title>
	<pubDate>Mon 19 December 2022 23:17:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022121923241769/kazalnik-varnost-in-zdravje-pri-delu-v-gozdu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022051012431655/mid/sekac.jpg?m=1652179397</url>
</image>	<description><![CDATA[Posodobili smo kazalnik Varnost in zdravje pri delu v gozdu, vabljeni k branju. Nezgode pri delu še vedno predstavljajo velik problem predvsem v zasebnih gozdovih. Izobraževanja in usposabljanja za zmanjšanje števila nezgod ne potekajo v zadostnem obsegu in se ne povečujejo. Preučiti velja pravne okvire minimalnih pogojev usposobljenosti in opremljenosti (osebna varovalna oprema) za delo v gozdovih tudi za nepoklicne delavce v gozdu. Pri poklicnem delu je za zmanjševanje tveganj za nezgodo pomembno izvajanje organizacijskih ukrepov in nadzora.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Zunanjetrgovinski presežek žaganega lesa in furnirja v 2021 največji v zadnjem desetletju</title>
	<pubDate>Wed 14 December 2022 05:27:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022120916343299/zunanjetrgovinski-presezek-zaganega-lesa-in-furnirja-v-2021-najvecji-v-zadnjem-desetletju/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022121210432833/mid/Sawnwood_export_1__1_.png?m=1670838209</url>
</image>	<description><![CDATA[V prispevku obravnavamo ključne značilnosti zunanje trgovine sledečih lesnih proizvodov: žagan les, funir in lesne kompozitne plošče. Poudarek je na količinah in ne na vrednostih zunanjetrgovinske menjave. Po analizi javno dostopnih podatkov kot avtorica prispevka ugotavljam, da stanje kazalnika »Zunanja trgovina z lesnimi proizvodi« napreduje v smeri cilja, kar je pozitivno.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov na slovenskem trgu v NOVEMBRU 2022</title>
	<pubDate>Mon 12 December 2022 08:39:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022120508520898/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-na-slovenskem-trgu-v-novembru-2022/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022120912281510/mid/20221013_145830.jpg?m=1670585296</url>
</image>	<description><![CDATA[V novembru 2022 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije ponovno izvedli zbiranje odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu. V tokratni anketi je sodelovalo 29 podjetij. Kar 83 % teh podjetij je manjših do srednje velikih, katerih letni odkup znaša do 30.000 m3 lesa. 17 % sodelujočih podjetij letno odkupi več kot 30.000 m3 lesa.
V nadaljevanju so podane cene v €/m3 brez DDV, prikazana je srednja vrednost (mediana) vseh posredovanih cen.
]]></description>
</item>
<item>
	<title>Nižajo se cene žagarskih proizvodov, višajo pa pri žagarskih ostankih</title>
	<pubDate>Thu 08 December 2022 07:01:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022120514171232/nizajo-se-cene-zagarskih-proizvodov,-visajo-pa-pri-zagarskih-ostankih/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022120514164408/mid/__agan_les2_Flickr.jpg?m=1670246205</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v letošnjem novembru opravili že zaporedno osmo raziskavo prodajnih cen žaganega lesa iglavcev v Sloveniji.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Stanje na trgu okroglega lesa in lesnih proizvodov v Sloveniji v letih 2021 in 2022</title>
	<pubDate>Mon 05 December 2022 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022120510305953/stanje-na-trgu-okroglega-lesa-in-lesnih-proizvodov-v-sloveniji-v-letih-2021-in-2022/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022120512575717/mid/Slika6.png?m=1670241477</url>
</image>	<description><![CDATA[Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko (GTE) v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) vsako leto pripravi Poročilo o stanju na trgu lesnih proizvodov v Sloveniji, in sicer za preteklo leto in polovico tekočega leta.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Znižana trošarina za kmetijstvo, gozdarstvo in čebelarstvo</title>
	<pubDate>Mon 28 November 2022 07:01:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022112512315193/znizana-trosarina-za-kmetijstvo,-gozdarstvo-in-cebelarstvo/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022112512313408/mid/0.JPG?m=1669375895</url>
</image>	<description><![CDATA[»Nič ni tako zanesljivega kot spremembe«, bi lahko rekli tudi v primeru znižane trošarine za gorivo porabljeno za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije ter prevoz čebeljih panjev. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Mednarodna konferenca: »Gozdovi v rokah žensk - da, tudi me gospodarimo z gozdovi«; Bled 17.11.2022</title>
	<pubDate>Thu 24 November 2022 08:31:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022112408452225/mednarodna-konferenca:-»gozdovi-v-rokah-zensk--da,-tudi-me-gospodarimo-z-gozdovi«;-bled-17112022/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022112408493722/mid/fem4forest.png?m=1669276178</url>
</image>	<description><![CDATA[Gozdarstvo je v Sloveniji še vedno predvsem v domeni moških, vse več žensk pa zaseda nekatera pomembna delovna mesta in tudi delež gozdark se povečuje. 17.11.2022 je na Bledu potekala mednarodna konferenca, v okviru katere smo želeli osvetliti vlogo žensk v družbi, v politiki in predvsem v gozdarstvu. Šlo je za prvi tovrstni dogodek v Sloveniji, ki pa je bil odmeven tudi v mednarodnem okolju. Konferenca je potekala na hibridni način. Na Bledu je bilo prisotnih več kot 100 udeležencev, od katerih je bila več kot polovica tujcev iz 10 različnih držav, preko spleta pa je konferenco spremljalo še dodatnih skoraj 100 udeležencev.  ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Nezgode pri delu v gozdu – nesrečne zgodbe iz gozda skozi oči sodnega izvedenca za nesreče pri delu v gozdarstvu</title>
	<pubDate>Mon 21 November 2022 16:08:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022112116270115/nezgode-pri-delu-v-gozdu-–-nesrecne-zgodbe-iz-gozda-skozi-oci-sodnega-izvedenca-za-nesrece-pri-delu-v-gozdarstvu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022112116274768/mid/sekac_small.jpg?m=1669044468</url>
</image>	<description><![CDATA[Zakaj pride do nezgode? Razumevanje, zakaj se je nezgoda pripetila, je pomembno pri preventivi v podobnih situacijah v prihodnosti. 
Začeli bomo z objavo konkretnih opisov in analiz posameznih nezgod pri delu v gozdu, ker na poljuden način razlagajo kaj se je zgodilo, zakaj in kaj se lahko naučimo.
]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdarskih storitev v Sloveniji - oktober 2022</title>
	<pubDate>Tue 15 November 2022 13:12:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022111513201455/cene-gozdarskih-storitev-v-sloveniji--oktober-2022/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022111513263969/mid/20221108_114438.jpg?m=1668515200</url>
</image>	<description><![CDATA[V drugi polovici oktobra smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije med izvajalci gozdarskih storitev izvedli zbiranje cen sečnje in spravila lesa, kjer ločimo sečnjo z motorno žago in traktorsko spravilo ter strojno sečnjo in spravilo, in prevoza lesa z gozdarsko transportno kompozicijo.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Nov projekt namenjen lastnikom gozdov, izvajalcem gozdarskih storitev ter odločevalcem</title>
	<pubDate>Mon 14 November 2022 08:50:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022111009035156/nov-projekt-namenjen-lastnikom-gozdov,-izvajalcem-gozdarskih-storitev-ter-odlocevalcem/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022111009213141/mid/Naslovna_CRP2.JPG?m=1668068491</url>
</image>	<description><![CDATA[Z oktobrom 2022 se je pričel nov ciljno–raziskovalni projekt z naslovom Načrtovanje tehnologij in presoja kakovosti izvajanja del v gozdovih v podporo biogospodarstvu, katerega vodilni partner je Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko, sodelujoči partner pa je Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. V aktivnosti projekta bomo vključili tudi družbo Slovenski državni gozdovi d. o. o. 
]]></description>
</item>
<item>
	<title>Uniforest gre naprej</title>
	<pubDate>Mon 14 November 2022 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022101109560380/uniforest-gre-naprej/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022101108594653/mid/uniforest-app-telefon.jpg?m=1665471762</url>
</image>	<description><![CDATA[Izdelki Uniforesta so bralcem Kmetovalca dobro znani. To so stroji in naprave za delo v gozdu ter naprave, ki se uporabljajo v primarni pridelavi lesa. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Predelava lesa v industriji se povečuje</title>
	<pubDate>Mon 07 November 2022 08:15:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022110308294310/predelava-lesa-v-industriji-se-povecuje/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022110308285565/mid/Screen_Shot_2022-11-07_at_10.26.43.png?m=1667815494</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije spremljamo tokove okroglega lesa po enotni metodologiji že več kot desetletje. V nadaljevanju prikazujemo nekaj ključnih značilnosti proizvodnje, zunanje trgovine in porabe okroglega lesa v letu 2021.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Vitli Krpan - Novosti 2022 na Agri</title>
	<pubDate>Thu 03 November 2022 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022091613054294/vitli-krpan--novosti-2022-na-agri/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022091613071230/mid/vk-Gozdarska_prikolica_z_dvigalom.jpg?m=1663326432</url>
</image>	<description><![CDATA[Sejmi in razstave so priložnost, da proizvajalci potencialnim kupcem in širši publiki predstavijo razvojne dosežke in novosti v svojih proizvodnih programih. Pri podjetju Pišek – Vitli Krpan tako na letošnjem sejmu Agra predstavljajo letošnje novosti, ki so že na voljo kupcem ali pa bodo v prodaji v prihodnjem letu. Nekatere izmed teh smo v minulih mesecih že preskusili in vam jih predstavili v reviji Gozd in obnovljivi viri, druge pa vam predstavljamo tokrat .]]></description>
</item>
<item>
	<title>Dolgoročno poslovno sodelovanje z deležniki gozdno-lesne verige preko društev lastnikov gozdov – Uresničljiva možnost ali samo želja?</title>
	<pubDate>Mon 31 October 2022 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022102814061652/dolgorocno-poslovno-sodelovanje-z-delezniki-gozdnolesne-verige-preko-drustev-lastnikov-gozdov-–-uresnicljiva-moznost-ali-samo-zelja/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022102814055073/mid/DSC_4781.JPG?m=1666958751</url>
</image>	<description><![CDATA[V današnjem času pomen gozdov močno narašča, predvsem zaradi klimatskih sprememb, ki se v gozdarstvu kažejo v prvi vrsti v vse pogostejših ujmah in namnožitvah podlubnikov (Nova strategija Evropske unije za gozdove do leta 2030, 2021). ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Input – Output model</title>
	<pubDate>Wed 26 October 2022 11:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022091611341951/input-–-output-model/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022092621194925/mid/20220918_180258.jpg?m=1664219990</url>
</image>	<description><![CDATA[Input-Output model predstavlja makroekonomsko analitično okolje za analizo soodvisnosti med industrijami v gospodarstvu. Utemeljil ga je ruski znanstvenik Wassily Leontief v tridesetih letih prejšnjega stoletja, za kar je leta 1973 prejel tudi Nobelovo nagrado za ekonomijo. Model sestavljajo sistemi  linearnih enačb, ki predstavljajo distribucijo industrijskih izdelkov (preko transakcij) v gospodarstvu, njihovo proizvodnjo in potrošnjo (Miller in Blair, 2009).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Kakovost peletov na slovenskem trgu v letu 2022</title>
	<pubDate>Mon 24 October 2022 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022101112071727/kakovost-peletov-na-slovenskem-trgu-v-letu-2022/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022101112102727/mid/20220711_132435.jpg?m=1665483028</url>
</image>	<description><![CDATA[Letošnji rezultati analiz kakovosti pelet kažejo nekoliko slabšo kakovost v primerjavi s preteklim letom. Delež vzorcev razvrščenih v kakovostni razred A1 je bil namreč nekoliko manjši (67 %) kot v preteklem letu (73 %). ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Primerjava struktur inputov v lesarstvo na podlagi nacionalnih input-output tabel v Sloveniji in Avstriji</title>
	<pubDate>Wed 19 October 2022 10:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022091610443923/primerjava-struktur-inputov-v-lesarstvo-na-podlagi-nacionalnih-inputoutput-tabel-v-sloveniji-in-avstriji/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022091615104790/mid/20220731_193114.jpg?m=1663333848</url>
</image>	<description><![CDATA[V pričujočem prispevku bomo pozornost namenili zgolj strukturi inputov v sektorju Lesarstva (C.16) in sicer za Slovenijo in Avstrijo v letu 2015. Struktura inputov v proizvodnjo kateregakoli sektorja je v grobem sestavljena iz (1) inputov povezanih sektorjev, katerih proizvode dotični sektor potrebuje za normalen potek lastne proizvodnje, (2) sredstev za zaposlene, (3) vrednosti uvoza blaga in storitev iz tujih gospodarstev in (4) ostalih primarnih inputov, ki jih sestavljajo neto poslovni presežek in raznovrstni prihodki, davki brez subvencij na izdelke, potrošnja stalnega kapitala in drugi davki, zmanjšani za druge subvencije na proizvodnjo.]]></description>
</item>
<item>
	<title>V zadnjih 20 letih uvoz hlodovine iglavcev prvič večji od izvoza</title>
	<pubDate>Mon 17 October 2022 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022101109500572/v-zadnjih-20-letih-uvoz-hlodovine-iglavcev-prvic-vecji-od-izvoza/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022101109311005/mid/Log_export4.jpg?m=1665473471</url>
</image>	<description><![CDATA[Izvoz okroglega lesa se še naprej zmanjšuje, pri čemer se v strukturi  izvoza povečuje izvoz okroglega industrijskega lesa listavcev. Uvoz okroglega lesa od leta 2015 naprej narašča in posledično se zmanjšuje zunanjetrgovinski presežek.  ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Analiza verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu</title>
	<pubDate>Fri 14 October 2022 09:23:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022091609275486/analiza-verig-vrednosti-v-slovenskem-gozdnolesnem-biogospodarstvu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022091609353341/mid/9-september.jpg?m=1663313733</url>
</image>	<description><![CDATA[V okviru projekta LesGoBio (V4-2016) smo s povezovanjem raziskovalcev s področja gozdarstva ter lesarstva proučili trenutno stanje proizvodnje lesa listavcev v Sloveniji. Na osnovi analize tokov smo opredelili osnovne verige vrednosti, t.j. verige medsebojno povezanih dejavnosti, ki prispevajo k dodani vrednosti gozdno-lesnih proizvodov, in jih glede na njihove tehnično-tehnološke lastnosti delovno poimenovali: 1 – Žagarska hlodovina, 2 – Furnirska hlodovina, 3 – Les za celulozo in plošče, 4 – Drug industrijski les, 5 – Okrogli les najslabše kakovosti, sečni ostanki in odslužen les.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Gozdni sprehodi (forest walks) kot zanimiva in uspešna oblika povezovanja v gozdarstvu</title>
	<pubDate>Mon 10 October 2022 08:27:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022100921101373/gozdni-sprehodi-forest-walks-kot-zanimiva-in-uspesna-oblika-povezovanja-v-gozdarstvu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022101008280250/mid/IMG_5922.JPG?m=1665383284</url>
</image>	<description><![CDATA[V gozdarskem sektorju v Sloveniji je v zadnjem času zastopanost žensk vedno večja. Kljub temu, je gozdarstvo še vedno v veliki meri v domeni moških, zato je povezovanje in vključevanje žensk na tem področju še toliko bolj pomembno. Iz drugih evropskih držav poznamo več primerov dobrih praks povezovanja žensk v obliki različnih iniciativ, združenj, mentorstev in različnih organiziranih aktivnosti. Ena izmed bolj zanimivih in priljubljenih aktivnosti so t.i. gozdni sprehodi (forest walks). Pri vseh teh aktivnostih ne poudarjamo boja za enakopravnost spolov, temveč izmenjavo znanj ter druženje. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Metodologija spremljanja tokov okroglega lesa</title>
	<pubDate>Wed 05 October 2022 09:01:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022091609142738/metodologija-spremljanja-tokov-okroglega-lesa/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022091609142171/mid/20220910_121510.jpg?m=1663312462</url>
</image>	<description><![CDATA[Analize tokov okroglega lesa so pomembno orodje za prikaz stanja gozdno-lesnega sektorja v državi ali regiji. Količina in struktura okroglega lesa, ki ga na leto dobimo iz gozdov, in njegova nadaljnja raba kažejo na stanje sektorja ter nakazujejo možnosti njegovega nadaljnjega razvoja. Tokovi okroglega lesa lahko služijo tudi kot podlaga za oblikovanje različnih scenarijev razvoja gozdno-lesnega sektorja ter za oblikovanje ustreznih politik (Ščap in Krajnc, 2021).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Sistem spremljanja nezgod v gozdarstvu</title>
	<pubDate>Mon 03 October 2022 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022090813391407/sistem-spremljanja-nezgod-v-gozdarstvu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022051012431655/mid/sekac.jpg?m=1652179397</url>
</image>	<description><![CDATA[Izvedba gozdarskih del ostaja osrednji in ključni del gospodarjenja z gozdovi. Še tako dobro načrtovani cilji in ukrepi lahko ob neustrezni izvedbi del pripeljejo do degradacije okolja, finančnih izgub ali celo človeških tragedij.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Tržni potenciali lesa</title>
	<pubDate>Wed 28 September 2022 08:23:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022091608255723/trzni-potenciali-lesa/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022091608384377/mid/20220916_083232.jpg?m=1663310324</url>
</image>	<description><![CDATA[Poznavanje teoretičnih in dejanskih količin lesne surovine iz gozdov je pomembna informacija za razvoj lesnopredelovalne industrije tako pri umeščanju novih obratov ali optimizaciji obstoječih kot pri dimenzioniranju kapacitet, varnosti dobave ter izboru ustreznih tehnologij. V letu 2013 je Gozdarski inštitut Slovenije razvil metodologijo za oceno dejanskih in teoretičnih tržnih količin in potencialov lesa, in sicer na primeru hlodov smreke in jelke (srednjega premera od 20–59 cm), na primeru hlodov listavcev ter za les slabše kakovosti.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Primerjava mejnih vrednosti za kakovostne razrede hlodov bukve v državah srednje Evrope</title>
	<pubDate>Wed 21 September 2022 07:55:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022091608102213/primerjava-mejnih-vrednosti-za-kakovostne-razrede-hlodov-bukve-v-drzavah-srednje-evrope/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022091608131652/mid/20220731_093648.jpg?m=1663308798</url>
</image>	<description><![CDATA[Odkup okroglega lesa iz gozdov poteka na podlagi razvrščanja gozdno lesnih sortimentov v kakovostne razrede. V slovenskih državnih gozdovih se za razvrščanje hlodovine v posamezne kakovostne razrede uporablja Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov v lasti Republike Slovenije. Na drugi strani pravila za odkup lesa v zasebnih gozdovih niso striktno definirana. V tem primeru odkup poteka preko uporabe različnih standardov, uzanc oziroma dogovora med kupcem in prodajalcem lesa.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Javno dostopen zemljevid deležnikov gozdno–lesne verige</title>
	<pubDate>Mon 19 September 2022 06:01:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022091415275147/javno-dostopen-zemljevid-deleznikov-gozdno–lesne-verige/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022091415262767/mid/Zemljevid_deleznikov.JPG?m=1663161987</url>
</image>	<description><![CDATA[Ste že kdaj iskali ponudnika gozdarskih storitev, potrebujete svetovalno službo ali kupca za vaš les? Ali veste na koga se obrniti in kdo so deležniki v gozdno–lesni verigi v vašem kraju ali regiji? ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Brez večjih sprememb pri cenah žaganega lesa</title>
	<pubDate>Thu 15 September 2022 07:07:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022091310321667/brez-vecjih-sprememb-pri-cenah-zaganega-lesa/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022091310311149/mid/0_Zagan_les.jpg?m=1663057873</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v letošnjem avgustu opravili že sedmo raziskavo prodajnih cen žaganega lesa iglavcev v Sloveniji. Raziskavo opravljamo redno, v četrtletnih intervalih, od začetka lanskega leta, z namenom spremljanja dinamike cen žagarskih proizvodov na trgu. V tokratni objavi prikazujemo rezultate iz ankete, kjer navajamo prodajne cene (brez vključenega DDV in prevoza) posameznih proizvodov za mesec AVGUST 2022.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Gozdni lesni proizvodi (sortimenti)</title>
	<pubDate>Mon 12 September 2022 06:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022090813021475/gozdni-lesni-proizvodi-sortimenti/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022090813054649/mid/000011.JPG?m=1662635146</url>
</image>	<description><![CDATA[Proizvodna funkcija gozdov zajema predvsem pridobivanje gozdnih lesnih proizvodov iz drevja. Gozdni lesni proizvodi dajejo lastniku gozda zaenkrat največji finančni in/ali materialni donos od vseh funkcij, ki jih opravlja gozd.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov na slovenskem trgu v AVGUSTU 2022</title>
	<pubDate>Wed 07 September 2022 12:40:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022090710570895/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-na-slovenskem-trgu-v-avgustu-2022/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022090711023520/mid/Estonci__Foto_Tina__2_.JPG?m=1662541357</url>
</image>	<description><![CDATA[V avgustu 2022 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije ponovno izvedli zbiranje odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu. V tokratni anketi je sodelovalo 29 podjetij. Kar 83 % teh podjetij je manjših do srednje velikih podjetij, katerih letni odkup znaša do 30.000 m3 lesa. 17 % sodelujočih podjetij letno odkupi več kot 50.000 m3 lesa.

]]></description>
</item>
<item>
	<title>Težave na trgu lesnih peletov v času vojne v Ukrajini</title>
	<pubDate>Mon 05 September 2022 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022090208531366/tezave-na-trgu-lesnih-peletov-v-casu-vojne-v-ukrajini/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022090208530415/mid/DSCN7529.jpg?m=1662101584</url>
</image>	<description><![CDATA[Evropa se v zadnjih štirih mesecih sooča s pomankanjem peletov na trgu. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Raba lesa kot energenta se v gospodinjstvih v zadnjih letih zmanjšuje</title>
	<pubDate>Mon 29 August 2022 07:19:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022082609231097/raba-lesa-kot-energenta-se-v-gospodinjstvih-v-zadnjih-letih-zmanjsuje/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022082609213189/mid/DSC04896.JPG?m=1661498491</url>
</image>	<description><![CDATA[V času energetske krize postaja lesna biomasa vse pomembnejši vir energije za pokrivanje potreb po toploti v gospodinjstvih, za proizvodnjo toplote v industriji ter za proizvodnjo električne energije.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Nova serija rezalno-cepilnih strojev Krpan</title>
	<pubDate>Mon 22 August 2022 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022071814050219/nova-serija-rezalnocepilnih-strojev-krpan/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022071813521023/mid/1-portret_IMG_7224.JPG?m=1658145131</url>
</image>	<description><![CDATA[Pri podjetju PIŠEK – Vitli KRPAN d.o.o. so na novo razvili serijo rezalno-cepilnih strojev. Na trg prihajajo z oznako CS 4218, modularno zasnovo in tremi različnimi načini krmiljenja funkcij stroja. Uporabili so izkušnje dosedanjega razvoja, mnenja uporabnikov ter zadnja dognanja strojegradnje in industrijskega oblikovanja. Minulo zimo smo z izvedbo PRO pripravili cca 40 m3 polen. Prinašamo vam naše vtise in tudi opis celotne serije.
]]></description>
</item>
<item>
	<title>Lubadarka ima za 26 % nižjo vrednost kot zdrav les smreke </title>
	<pubDate>Mon 15 August 2022 08:22:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022081211253272/lubadarka-ima-za-26--nizjo-vrednost-kot-zdrav-les-smreke-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022081211251601/mid/Lubadarke.jpg?m=1660296318</url>
</image>	<description><![CDATA[V zadnjih tednih se je po informacijah Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) močno povečalo število s podlubniki napadenih dreves. Največje poškodbe dreves so zaenkrat na območju Črne na Koroškem, Gorenjske, Kočevja in Zgornje Savinjske doline.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Intervencijsko izdelane protipožarne preseke ob požaru na Krasu</title>
	<pubDate>Mon 08 August 2022 01:26:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022080512373836/intervencijsko-izdelane-protipozarne-preseke-ob-pozaru-na-krasu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022080512302221/mid/Preseke3.JPG?m=1659695423</url>
</image>	<description><![CDATA[Za omejitev hitro napredujočega požara se je poveljstvo štaba intervencije skupaj s predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije odločilo za interventno izvedbo presek ob prometnicah in ob ogroženih objektih. Skupno je bilo v ta namen posekanih približno 50 ha gozdnih površin (ZGS, 2022).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Nova gozdna cesta na Jezerskem</title>
	<pubDate>Thu 04 August 2022 07:04:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022080207125952/nova-gozdna-cesta-na-jezerskem/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022080207070688/mid/gcj1.jpg?m=1659416827</url>
</image>	<description><![CDATA[Ogledali smo si novo gozdno cesto na Kozjem vrhu, ki je mojstrsko speljana preko strmih pobočij z namenom izvajanja modernega žičniškega spravila.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Les v celulozni in papirni industriji, kot kazalnik stanja biogospodarstva v Sloveniji</title>
	<pubDate>Mon 25 July 2022 08:28:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022071808310421/les-v-celulozni-in-papirni-industriji,-kot-kazalnik-stanja-biogospodarstva-v-sloveniji/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022071808304498/mid/Paper.jpg?m=1658125844</url>
</image>	<description><![CDATA[Industrija celuloze in papirja je za gozdarstvo pomembna z vidika predelave manj kakovostnega lesa. Les in lesna celuloza sta v skladu s predvidevanji razvoja mednarodnih trgov z lesom v prihodnosti ključna obnovljiva vira in tudi velik industrijski potencial. Veliko novodobnih in inovativnih rab lesa oziroma njegovih proizvodov in polproizvodov temelji na korakih celulozno papirne industrije. Tako je ključno v prihodnje voditi pregled stanja na ravni Slovenije in s tem objektivno predstaviti trende, prednosti in slabosti predelave lesa v slovenski celulozno papirni industriji.]]></description>
</item>
<item>
	<title>FOTO: Obiskali smo ElmiaWood 2022</title>
	<pubDate>Wed 20 July 2022 07:01:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022071815284817/foto:-obiskali-smo-elmiawood-2022/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022071815095018/mid/13.jpg?m=1658149790</url>
</image>	<description><![CDATA[Z enoletno zamudo, so se od 2. do 4. junija ponovno odprla vrata največjega gozdarskega sejma ElmiaWood. Od zadnjega dogodka je minilo pet let in zgodilo se je veliko, tako na področju proizvajalcev strojev kakor tudi na področju tehnoloških novitet.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Lesni izdelki v Sloveniji ponazarjajo vir ponora ogljika</title>
	<pubDate>Mon 18 July 2022 14:53:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022062715015502/lesni-izdelki-v-sloveniji-ponazarjajo-vir-ponora-ogljika/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022062714591233/mid/Spela_obrezana.jpg?m=1656334753</url>
</image>	<description><![CDATA[Z vgradnjo lesa v izdelke in stavbe podaljšujemo skladiščenje ogljika za čas trajanja izdelkov oziroma lesenih delov stavb.  Trenutno se predela okoli 1,5 mio m<sup>3</sup>​ okroglega industrijskega lesa, ki se poseka v Sloveniji, od katerega se proizvede okrog 900.000 m<sup>3</sup>​ lesnih izdelkov oz. t.i. pridobljenih lesnih proizvodov (HWP = Harvested Wood Products).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Intenziteta sečnje večja v državnih gozdovih</title>
	<pubDate>Mon 11 July 2022 15:24:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022062715282895/intenziteta-secnje-vecja-v-drzavnih-gozdovih/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022062715263869/mid/IMG_1461.JPG?m=1656336398</url>
</image>	<description><![CDATA[Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) že od začetka svojega delovanja v letu 1994 v okviru gozdnogopodarskih načrtov praviloma povečuje načrtovan možni posek.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Obiskali smo podjetje Marušič d. o. o.</title>
	<pubDate>Thu 07 July 2022 07:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022060212515886/obiskali-smo-podjetje-marusic-d-o-o/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022060212365168/mid/Stoletna_tradicija_1.JPG?m=1654166213</url>
</image>	<description><![CDATA[Družba MARUŠIČ d. o. o., iz Opatjega sela na Krasu, je družinsko podjetje, ki se ukvarja z razrezom bukove hlodovine v deske in nato v končne proizvode – v elemente različnih dimenzij, ki se uporabljajo v pohištveni in živilski industriji. V lanskem letu je obeležila 56 let delovanja. Ljubezen do lesa in delo z njim se v družini prenaša iz generacijo v generacijo. Podjetje spada med največja podjetja v regiji, ki je specializirano na področju predelave bukove hlodovine. Razrez hlodovine, naravno in umetno sušenje desk ter skobljanje elementov se vrši v podjetju, kar omogoča večji nadzor nad kakovostjo proizvodov ter hitrejši odziv na povpraševanje in zahteve trga. 

]]></description>
</item>
<item>
	<title>Začasne lesene gozdne ceste v Latviji</title>
	<pubDate>Mon 04 July 2022 07:59:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022061008075860/zacasne-lesene-gozdne-ceste-v-latviji/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022061008051212/mid/Za__asne1.jpg?m=1654841113</url>
</image>	<description><![CDATA[Latvija je ena od ravninskih Baltskih držav, kjer se najvišja planota dviguje le dobrih 300 m nad morje. Gozdovi se razprostirajo na približno 55 % celotnega ozemlja države. Zaradi velikega deleža ravnih nižinskih površin, globokih tal in nizke evaporacije vode iz gozdov, so tla pogosto močvirnata in slabo nosilna, čemur je prilagojeno tudi gospodarjenje z gozdom. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Trg lesnih peletov v Sloveniji v letu 2021</title>
	<pubDate>Mon 20 June 2022 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022061008090966/trg-lesnih-peletov-v-sloveniji-v-letu-2021/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022061008084046/mid/DSC04827.JPG?m=1654841320</url>
</image>	<description><![CDATA[Proizvodnjo peletov v Sloveniji spremljamo že od leta 2010 in podatki kažejo, da le ta narašča. V maju 2022 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije ponovno opravili raziskavo med slovenskimi proizvajalci lesnih peletov.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov na slovenskem trgu v MAJU 2022</title>
	<pubDate>Mon 13 June 2022 08:25:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022061008331645/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-na-slovenskem-trgu-v-maju-2022/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022061011083650/mid/PXL_20220227_101124242.PORTRAIT.jpg?m=1654852117</url>
</image>	<description><![CDATA[V maju 2022 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije ponovno izvedli zbiranje odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu. V tokratni anketi je sodelovalo 24 podjetij. Kar 87 % teh podjetij je manjših do srednje velikih podjetij, katerih letni odkup znaša do 30.000 m<sup>3</sup> lesa. 13 % sodelujočih podjetij letno odkupi več kot 50.000 m<sup>3</sup> lesa.

]]></description>
</item>
<item>
	<title>Izrazit dvig cen žagarskih proizvodov v Sloveniji</title>
	<pubDate>Wed 08 June 2022 06:40:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022060712324034/izrazit-dvig-cen-zagarskih-proizvodov-v-sloveniji/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022060712471640/mid/Zagan_les_3.jpg?m=1654598838</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v letošnjem maju opravili šesto raziskavo prodajnih cen žaganega lesa iglavcev v Sloveniji in drugo v letošnjem letu. V tokratnem poročilu prikazujemo rezultate iz ankete, kjer navajamo prodajne cene (brez vključenega DDV in prevoza) posameznih proizvodov za mesec MAJ 2022.]]></description>
</item>
<item>
	<title>New Hollandova plinska alternativa - T6 180 Methane Power</title>
	<pubDate>Mon 30 May 2022 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022050615215062/new-hollandova-plinska-alternativa--t6-180-methane-power/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022050912331534/mid/NH-M-IMG_7774-naslovna.JPG?m=1652092396</url>
</image>	<description><![CDATA[Iskanje alternativ fosilnim gorivom za pogon mobilnih strojev traja že kar nekaj časa in gre v različnih smereh. Tudi v skupini CNH International oz. pri New Hollandu, kjer pa so najdlje z zamenjavo dizel goriva s plinom, z metanom. New Holland Methane Power Concept je bi prvi zmagovalec oz. nosilec naslova Trajnostni traktor leta (Sustainable Toty) par let nazaj, za letošnje leto pa ta naziv nosi New Holland T6 180 Methane Power iz serijske proizvodnje. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov v lanskem letu najnižja v zadnjih osmih letih</title>
	<pubDate>Thu 26 May 2022 07:23:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022051113451024/proizvodnja-gozdnih-lesnih-sortimentov-v-lanskem-letu-najnizja-v-zadnjih-osmih-letih/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022051113425931/mid/DSC_7372.JPG?m=1652269381</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS) smo v aprilu pripravili izračune strukture proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov (GLS) v Sloveniji za leto 2021. Podatki so zaenkrat še začasni, končni bodo na voljo v zgodnjem jesenskem času.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Do konca aprila že 31 nezgod in 7 mrtvih</title>
	<pubDate>Mon 23 May 2022 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022051011503899/do-konca-aprila-ze-31-nezgod-in-7-mrtvih/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022051012431655/mid/sekac.jpg?m=1652179397</url>
</image>	<description><![CDATA[Pregled nezgod pri delu v gozdu v letu 2022

Nezgode pri delu v gozdu v Sloveniji so še vedno preveč pogoste, mnogokrat pa tudi težke ali smrtne. Od začetka januarja do konca aprila se je zgodilo vsaj 31 nezgod pri delu v gozdu, od tega jih je bilo 7 s smrtnim izidom.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Češka: cene okroglega lesa najvišje v zadnjih 20 letih</title>
	<pubDate>Thu 19 May 2022 06:44:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022051715502271/ceska:-cene-okroglega-lesa-najvisje-v-zadnjih-20-letih/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022051715500007/mid/Czech_forest.jpg?m=1652795402</url>
</image>	<description><![CDATA[Cene okroglega lesa na Češkem, so v drugem kvartalu leta 2022 dosegle rekordno vrednost v zadnjih 20–ih letih. Glavni razlog za to je veliko povpraševanje po tej surovini. Cene okroglega lesa na Češkem rastejo od začetka leta 2021 naprej, največji porast pri hlodovini iglavcev je bil v tretjem kvartalu prejšnjega leta. Eden od razlogov za rast cen okroglega lesa na Češkem v lanskem letu so bile težave oz. omejitve pri uvozu okroglega lesa v Evropo iz Belorusije in Rusije ter posledično negotovost o zadostni oskrbi lesnopredelovalnih podjetij s surovino.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Nezgode v kmetijstvu in gozdarstvu v letu 2021</title>
	<pubDate>Mon 16 May 2022 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022051522590353/nezgode-v-kmetijstvu-in-gozdarstvu-v-letu-2021/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022050912433522/mid/Hrusevje_foto_PU_Koper_2021.jpg?m=1652093016</url>
</image>	<description><![CDATA[<strong>20 mrtvih in veliko poškodovanih</strong>
<br /><br />
Leto 2021 je bilo na področju varnosti in zdravja pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu v Sloveniji spet slabše od predhodnega leta 2022. Skupaj je umrlo 20 ljudi, kar je 5 več kot v letu 2020, oz. trije manj kot v letu 2019, veliko pa je bilo tudi poškodovanih. Iz podatkov, ki jih na osnovni svojega delovanja pripravi Policija in iz podatkov, ki jih na osnovi objav o intervencijah pripravi Uprava RS za zaščito in reševanje zbira Zavod za gozdove Slovenije, smo pripravil pregled statistike za preteklo leto in nekaj primerjav z letom 2020. Žal smo se lani spet oddaljili od trenda zmanjševanja smrtnih nezgod pod 20 letno, oz. od trenda, ko je bilo v letu 2020 s 15 mrtvimi najmanj mrtvih od leta 1981, ko so znani podatki.
]]></description>
</item>
<item>
	<title>Obiskali smo podjetje BREZA COMMERCE, d. o. o.</title>
	<pubDate>Thu 12 May 2022 07:12:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022051011401972/obiskali-smo-podjetje-breza-commerce,-d-o-o/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022051011441941/mid/wcm-breza-commerce-naslovna.png?m=1652175860</url>
</image>	<description><![CDATA[Podjetje BREZA COMMERCE, d. o. o., locirana v Todražu na Gorenjskem, se ukvarja z nabavo, pripravo, sušenjem in prodajo rezanega lesa, odkupom kvalitetne hlodovine ter z uvozom in izvozom rezanega lesa. Na slovenskem tržišču se zadnje desetletje podjetje uveljavlja kot eno izmed najhitreje rastočih podjetij. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Obiskali smo podjetje ŽAGA MARINČIČ d. o. o., Pivka</title>
	<pubDate>Mon 09 May 2022 10:42:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022042510502381/obiskali-smo-podjetje-zaga-marincic-d-o-o,-pivka/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022042510501859/mid/wcm-zaga-marincic-naslovna.jpg?m=1650876619</url>
</image>	<description><![CDATA[Podjetje ŽAGA MARINČIČ, odkup, prodaja in predelava lesa, d.o.o., Pivka se od leta 1990 ukvarja z žagarstvom in je locirana na JZ Slovenije, v Pivki. Poleg žagarstva se ukvarjajo še s sečnjo in spravilom lesa ter gojitvenimi deli v gozdovih. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Test gozdarske prikolice Krpan GP 14 DF</title>
	<pubDate>Mon 02 May 2022 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022042510500784/test-gozdarske-prikolice-krpan-gp-14-df/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022042511143988/mid/DF-Krpan1-naslovna.JPG?m=1650878080</url>
</image>	<description><![CDATA[Rečeno – storjeno oz. kot smo obljubili v zadnji lanski številki revije Gozd in obnovljivi viri pri predstavitvi prenovljenih in novih gozdarskih prikolic podjetja PIŠEK – Vitli KRPAN, smo letošnjo zimo pri spravilu lesa preskusili 14-tonski model GP 14 DF in tu vam prinašamo naše vtise. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene hlodovine iglavcev tudi za 76 % višje</title>
	<pubDate>Mon 25 April 2022 08:59:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022032209112824/cene-hlodovine-iglavcev-tudi-za-76--visje/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022032209112111/mid/DSC_1121.JPG?m=1647936683</url>
</image>	<description><![CDATA[Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je bilo v lanskem letu odkupa gozdnih lesnih sortimentov (GLS) iz zasebnih gozdov skupaj 862.000 m<sup>3</sup>, kar je 1 % več kot v letu 2020. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Rekordni uvoz okroglega lesa, izvoz hlodovine iglavcev najnižji v zadnjih enajstih letih</title>
	<pubDate>Mon 18 April 2022 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022032215122265/rekordni-uvoz-okroglega-lesa,-izvoz-hlodovine-iglavcev-najnizji-v-zadnjih-enajstih-letih/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022032215121916/mid/wcm-zunanja-trgovina-2022-naslovna.jpg?m=1647958339</url>
</image>	<description><![CDATA[<p>
Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je bilo v letu 2021 izvoza okroglega lesa skupaj 1,34 milijonov kubičnih metrov (m<sup>3</sup>), uvoza pa 885.000 m<sup>3</sup>. V primerjavi z letom 2020 se je izvoz zmanjšal za 14 %, uvoz pa povečal za 4 %, kar je po letu 2020 ponoven rekordni podatek. Zunanjetrgovinski presežek, ki kaže na neuravnoteženost med proizvodnjo in porabo okroglega lesa, je v lanskem letu znašal 459.000 m<sup>3</sup>, kar je najmanj od leta 2007 naprej. Podatki o zunanji trgovini okroglega lesa so sicer še začasni, vendar se najverjetneje ne bodo zadosti razlikovali od končnih, ki bodo na voljo v naslednjih mesecih.</p>]]></description>
</item>
<item>
	<title>Požari v naravnem okolju v prvem četrtletju 2022</title>
	<pubDate>Mon 11 April 2022 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022041007494637/pozari-v-naravnem-okolju-v-prvem-cetrtletju-2022/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022041007471959/mid/S5_naslovna.JPG?m=1649570247</url>
</image>	<description><![CDATA[Prvo četrtletje letošnjega leta je bilo s padavinami zelo skopo, kar je botrovalo tudi v številnih požarih v naravnem okolju.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdarskih storitev v Sloveniji - marec 2022</title>
	<pubDate>Wed 06 April 2022 09:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022040522541780/cene-gozdarskih-storitev-v-sloveniji--marec-2022/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022040522590442/mid/IMG_20200310_124124222.jpg?m=1649192345</url>
</image>	<description><![CDATA[V drugi polovici marca smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije med izvajalci gozdarskih storitev izvedli zbiranje cen sečnje in spravila lesa, kjer ločimo sečnjo z motorno žago in traktorsko spravilo ter strojno sečnjo in spravilo, in prevoza lesa z gozdarsko transportno kompozicijo.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Vojna v Ukrajini in njen vpliv na evropski in globalni trg lesa</title>
	<pubDate>Sun 03 April 2022 20:09:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022040320172589/vojna-v-ukrajini-in-njen-vpliv-na-evropski-in-globalni-trg-lesa/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022040320171468/mid/wcm-rusija-ukrajina-zunanja-trgovina-naslovna.jpg?m=1649009835</url>
</image>	<description><![CDATA[Po že mesecu trajajoči invaziji Ruske federacije na Ukrajino postaja vse bolj jasno, da bo le ta imela velike posledice na celotno Evropsko unijo in preostali svet. Odvisnost od ruskega plina in nafte bo imela dolgoročnejše posledice in zagotovo tudi geopolitične spremembe ter povsem nove usmeritve glede nacionalnih strategij pri zagotavljanju energentov. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Obiskali smo podjetje Lesonit d. o. o.</title>
	<pubDate>Tue 22 March 2022 11:43:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022032211512558/obiskali-smo-podjetje-lesonit-d-o-o/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022032211504133/mid/lesonit-wcm-predstavitev-2022-slika-naslovna.png?m=1648636264</url>
</image>	<description><![CDATA[Tovarna Lesonit, lesno kemična industrija, d. o. o., locirana v Ilirski Bistrici, se ukvarja s proizvodnjo vlaknenih plošč (tipa MDF in HDF) za svoje proizvode ima pridobljen FSC certifikat in skladno z njim zagotavlja izvor in sledljivost porabljenega lesa, ki je pretežno iz slovenskih gozdov kateri imajo prav tako pridobljen FSC certifikat za gospodarjenje. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Letošnje februarske cene žaganega lesa iglavcev za več kot polovico višje od lanskih februarskih cen</title>
	<pubDate>Sun 20 March 2022 22:44:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022032022554839/letosnje-februarske-cene-zaganega-lesa-iglavcev-za-vec-kot-polovico-visje-od-lanskih-februarskih-cen/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022032022552640/mid/IMG_5219.JPG?m=1647813327</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v letošnjem februarju opravili peto raziskavo <strong>prodajnih cen žaganega lesa iglavcev</strong> v Sloveniji in prvo v letošnjem letu. V tokratnem poročilu prikazujemo rezultate iz ankete, kjer navajamo prodajne cene (brez vključenega DDV in prevoza) posameznih proizvodov za mesec <strong>FEBRUAR 2022</strong>.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Tveganja, koristi in upravljanje s tujerodnimi drevesnimi vrstami v alpskem prostoru: rezultati spletne ankete</title>
	<pubDate>Wed 16 March 2022 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022031512330158/tveganja,-koristi-in-upravljanje-s-tujerodnimi-drevesnimi-vrstami-v-alpskem-prostoru:-rezultati-spletne-ankete/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022031613064634/mid/DSC_4481.JPG?m=1647432408</url>
</image>	<description><![CDATA[Prispevek predstavlja mnenja in poznavanje tujerodnih drevesnih vrst (TDV) deležnikov, ki pri svojem delu prihajajo v stik s TDV v gozdnih, urbanih in periurbanih območjih v Sloveniji. Mnenja smo pridobili s spletno anketo v letu 2020, ki je bila v okviru projekta ALPTREES del raziskave v vsaki od petih partnerskih držav (Slovenija, Avstrija, Nemčija, Italija in Francija) alpskega prostora. Analizirali smo odgovore slovenskih deležnikov in tako pridobili informacije o poznavanju, dojemanju in odnosu deležnikov do TDV.
S spletnim anketiranjem smo dobili odgovore na vprašanja 120 posameznikov. Z analizo odgovorov smo ugotovili, da večina anketirancev prepoznava TDV in invazivne tujerodne drevesne vrste (ITDV) v Sloveniji. Na splošno anketiranci menijo, da TDV prinašajo tveganje v alpski prostor. Anketiranci so kot najbolj razširjene TDV ocenili robinijo (Robinia pseudoacacia), veliki pajesen (Ailanthus altissima), pavlovnijo (Paulownia tomentosa), navadno ameriško duglazijo (Pseudotsuga menziesii), rdeči hrast (Quercus rubra) in zeleni bor (Pinus strobus). Med najbolj invazivne TDV uvrščajo robinijo, veliki pajesen, pavlovnijo, octovec (Rhus typhina) in ameriški javor oz. negundovec (Acer negundo). Slaba polovica anketirancev je izrazila srednje veliko zaskrbljenost glede vpliva ITDV, kar četrtina vprašanih pa je zaradi TDV zelo zaskrbljena.

Ključne besede: tujerodne drevesne vrste, invazivne tujerodne drevesne vrste, alpski prostor, upravljanje, tveganje]]></description>
</item>
<item>
	<title>Obstoj, branost in kvaliteta revije Gozdarski vestnik je odvisna od nas vseh</title>
	<pubDate>Tue 15 March 2022 16:57:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022031517162431/obstoj,-branost-in-kvaliteta-revije-gozdarski-vestnik-je-odvisna-od-nas-vseh/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022031517161820/mid/1_stran_.jpg?m=1647360978</url>
</image>	<description><![CDATA[Pred vami je prva številka 80. letnika Gozdarskega vestnika! Po dolgoletnih prizadevanjih peščice gozdarskih strokovnjakov je leta 1938 izšla prva številka Gozdarskega vestnika in revija je redno izhajala v vseh letih razen med leti 1941-1945 ter v letu 1949, ko je bila združena z revijo Les. Prvi založnik revije je bil Konzorcij Gozdarskega vestnika. Kasneje pa je večji del celotnega obdobja izhajala pod okriljem društvene gozdarske dejavnosti in sicer v zadnjih letih pod okriljem Gozdarske založbe, ki je del Zveze gozdarskih društev Slovenije.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov na slovenskem trgu v FEBRUARJU 2022</title>
	<pubDate>Tue 08 March 2022 08:02:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022030713252987/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-na-slovenskem-trgu-v-februarju-2022/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022011911240878/mid/0.JPG?m=1642587848</url>
</image>	<description><![CDATA[V februarju 2022 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije ponovno izvedli zbiranje odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu. V tokratni anketi je sodelovalo 29 podjetij. Kar 86 % teh podjetij je manjših do srednje velikih podjetij, katerih letni odkup znaša do 30.000 m3 lesa. 7 % sodelujočih podjetij letno odkupi med 30.000 in 50.000 m3 lesa, 7 % podjetij pa letno odkupi več kot 50.000 m3 lesa.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Novo na trgu - gozdarske prikolice Krpan</title>
	<pubDate>Sun 27 February 2022 07:01:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022022316184660/novo-na-trgu--gozdarske-prikolice-krpan/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022022410465584/mid/Krpan_GP_14DF_2-za_Gozd__.jpg?m=1645696015</url>
</image>	<description><![CDATA[Pri podjetju PIŠEK – Vitli KRPAN  so prve gozdarske prikolice predstavili leta 2015, z obsežnejšo serijsko proizvodnjo pa začeli leta 2016. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Letošnja licitacija vredne hlodovine postregla z več rekordi</title>
	<pubDate>Tue 22 February 2022 12:23:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022022212290410/letosnja-licitacija-vredne-hlodovine-postregla-z-vec-rekordi/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022022212303007/mid/2.jpg?m=1646122391</url>
</image>	<description><![CDATA[Letošnja licitacija več vredne hlodovine v Slovenj Gradcu se je zaključila s presežki. Rekordno je bilo namreč število kupcev, ki jih je bilo skupaj 56 ter najdražje prodan hlod, ki je dosegel ceno 23.800 €/m<sup>3</sup> oziroma 47.853 €. Poleg tega so bile pri večini drevesnih vrst dosežene najvišje cene hlodov v zgodovini licitacij lesa v Sloveniji.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Lahko lesni peleti zamenjajo premog?</title>
	<pubDate>Mon 21 February 2022 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022022108461216/lahko-lesni-peleti-zamenjajo-premog/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022021714061797/mid/IMG_5857_.JPG?m=1645103177</url>
</image>	<description><![CDATA[Svetovni trg industrijskih lesnih peletov je v strmem vzponu. Po zadnjih ocenah je bila letna stopnja rasti v obdobju od leta 2010 do 2021 približno 1,66 milijona ton.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Spravilo s forwarderjem na strmem terenu – „Winch-assisted“ sistemi</title>
	<pubDate>Sun 13 February 2022 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022010416501889/spravilo-s-forwarderjem-na-strmem-terenu-–-„winchassisted“-sistemi/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022010416494761/mid/WAF_naslovna.jpg?m=1646120361</url>
</image>	<description><![CDATA[S tujko »winch assisted« mislimo na sistem, kjer vitel pomaga stroju (mehanizaciji) pri premikanju. Ker Slovenska izpeljanka besedne zveze »winch assisted« sistemov še ne obstaja, bomo v tem prispevku uporabljali kar originalno angleško različico. »Winch assisted forwarder« (WAF) predstavlja relativno mlado tehnologinjo, ki se uporablja v procesu pridobivanja lesa. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Trg briketov v Sloveniji </title>
	<pubDate>Wed 09 February 2022 07:01:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022020316535622/trg-briketov-v-sloveniji-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022020317092473/mid/DSC_9905_.jpg?m=1643904565</url>
</image>	<description><![CDATA[V Sloveniji je ogrevanje na lesno biomaso, zaradi tradicije, bližine surovine in dobrega poznavanja, zelo razširjeno.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Možnosti uporabe lesnih ostankov v dodajalnih tehnologijah (3D tisku)</title>
	<pubDate>Sun 06 February 2022 07:01:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022020311452388/moznosti-uporabe-lesnih-ostankov-v-dodajalnih-tehnologijah-3d-tisku/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022020312170405/mid/3_.png?m=1643887025</url>
</image>	<description><![CDATA[Dodajalne tehnologije - pogosto poimenovane kar 3D tisk, so vse bolj poznane in uporabljene za izdelavo tako prototipov kot tudi malo serijskih, unikatnih/prilagojenih izdelkov. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Spletni sistem MojGozdar.si pomaga pri zagotavljanju sistema potrebne skrbnosti in sledljivosti gozdnih lesnih sortimentov</title>
	<pubDate>Mon 31 January 2022 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022012712561663/spletni-sistem-mojgozdarsi-pomaga-pri-zagotavljanju-sistema-potrebne-skrbnosti-in-sledljivosti-gozdnih-lesnih-sortimentov/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022013114414304/mid/2016-08avg-3.jpg?m=1643636503</url>
</image>	<description><![CDATA[Spletni sistem MojGozdar.si je že od leta 2017 pomemben povezovalni člen med slovenskimi lastniki gozdov in ostalimi iskalci gozdarskih storitev na eni strani ter ponudniki gozdarskih storitev na drugi strani. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Omejitev izvoza okroglega lesa in grobo obdelanega lesa s 1.1.2022 iz Rusije</title>
	<pubDate>Tue 25 January 2022 13:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022012513153456/omejitev-izvoza-okroglega-lesa-in-grobo-obdelanega-lesa-s-112022-iz-rusije/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022012513064356/mid/Wood_export_port.jpg?m=1643112404</url>
</image>	<description><![CDATA[S 1. januarjem 2022 je v Rusiji začela veljati omejitev izvoza nepredelanega ali grobo predelanega svežega okroglega lesa iglavcev in dragocenih vrst listavcev iz države, veljala pa bo do konca leta 2022.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Ocena letala C-27J Spartan, za gašenje gozdnih požarov </title>
	<pubDate>Sun 23 January 2022 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022010416305121/ocena-letala-c27j-spartan,-za-gasenje-gozdnih-pozarov-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022010416004707/mid/S1_nasovna.JPG?m=1641308447</url>
</image>	<description><![CDATA[Nedavno je Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije (MORS) podpisalo pogodbo o nakupu novega vojaškega letala C-27J Spartan, ki se bo lahko uporabljalo tudi za gašenje požarov v naravi.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov v drugi polovici leta 2021 rekordne</title>
	<pubDate>Wed 19 January 2022 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022011911251945/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-v-drugi-polovici-leta-2021-rekordne/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022011911240878/mid/0.JPG?m=1642587848</url>
</image>	<description><![CDATA[V lanskem letu smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije spremljali odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljevanju GLS) iz zasebnih gozdov vsako četrtletje, sicer pa cene za 38 različnih GLS spremljamo od leta 2017 naprej in jih javno objavljamo na spletnem portalu InfoGozd (WCM) v rubriki »Cene« ali še bolj podrobno v rubriki »Kazalniki gospodarjenja z gozdovi« ter tudi v obliki aktualnih novic.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Napredki v primarni predelavi lesa listavcev</title>
	<pubDate>Sun 16 January 2022 07:01:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022011111435195/napredki-v-primarni-predelavi-lesa-listavcev/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022011111410104/mid/sl2.png?m=1641897662</url>
</image>	<description><![CDATA[Povzetek prispevka z naslovom »New advances for hardwood processing«, ki je bil objavljen v zadnji številki (avgust / september 2021) revije International forest industries.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Binderholz prevzel BSW Timber</title>
	<pubDate>Fri 14 January 2022 07:01:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022011315121071/binderholz-prevzel-bsw-timber/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022011315104345/mid/IMG_2278_.JPG?m=1642083043</url>
</image>	<description><![CDATA[Nedavno je avstrijsko podjetje Binderholz GmbH prevzelo britansko podjetje BSW Timber Ltd s sedežem v Earlstonu na Škotskem. Tako bo podjetje Binderholz v letošnjem letu s skupnim letnim prometom v višini 2,6 milijarde evrov in približno 5.000 zaposlenimi postal največji evropski koncern s področja žagarske industrije in industrije masivnega pohištva. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Vračilo trošarine za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo</title>
	<pubDate>Wed 12 January 2022 07:01:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022011012531639/vracilo-trosarine-za-kmetijsko-in-gozdarsko-mehanizacijo/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022011013135391/mid/000078.JPG?m=1641816834</url>
</image>	<description><![CDATA[Vlaganje od 1. 1. 2022 le še elektronsko. »Nič ni v življenju tako zanesljivega kot spremembe«, tudi pri predpisih s katerimi v družbi urejamo medsebojne odnose, oz. prav pri predpisih. Ena izmed njih je tudi pri vlaganju zahtevkov za vračilo trošarine. Od 1. januarja 2022 je obvezno oz. je mogoče le še vlaganje zahtevkov v elektronski obliki. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Hidrostatski pogon in samodejni menjalnik na tovornih vozilih</title>
	<pubDate>Sun 09 January 2022 07:01:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022010610014924/hidrostatski-pogon-in-samodejni-menjalnik-na-tovornih-vozilih/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022010609573023/mid/Slika_1.jpg?m=1641459450</url>
</image>	<description><![CDATA[Nedavno smo se udeležili strokovne konference organizirane s strani revije Intervencija, naslovljene: Razvoj tehnike intervencijskih vozil.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Popis sekalnikov 2021</title>
	<pubDate>Thu 06 January 2022 09:42:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021121010412193/popis-sekalnikov-2021/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021121010403943/mid/popis_sekalnikov.jpg?m=1639129239</url>
</image>	<description><![CDATA[V letu 2021 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvedli raziskavo o proizvodnji lesnih sekancev ter stanju sekalnikov v Sloveniji.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Pregled leta 2021</title>
	<pubDate>Tue 04 January 2022 13:37:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022013113381883/pregled-leta-2021/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2022013114181916/mid/00-naslovnica.JPG?m=1643635100</url>
</image>	<description><![CDATA[Za nami je še eno leto, ki ga je posredno in neposredno zaznamovala trajajoča pandemija, a kljub temu je za spletnim portalom WoodChainManager še eno markantno leto, ki je bistveno vplivalo na podobo spletnega portala v prihodnjih letih. Vsi, ki stojimo za zgodbo spletnega portala WoodChainManager smo tekom leta delovali na dveh lokacijah. Na testnem strežniku smo izvajali celovito prenovo spletišča WoodChainManager in medtem na dobro poznani stari lokaciji še naprej vzdževali stik z zainteresirano javnostjo. Z redno objavo vsebin smo se trudili, da bi naši bralci čimmanj občutili tok prenavaljanja in sistemski sprememb.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Napovedujejo se zmanjšane dobave hlodovine na Kitajsko</title>
	<pubDate>Wed 29 December 2021 07:01:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021122711525832/napovedujejo-se-zmanjsane-dobave-hlodovine-na-kitajsko/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021122711505143/mid/DSC_5456_.JPG?m=1640602251</url>
</image>	<description><![CDATA[Prepoved izvoza hlodovine iz Rusije, ki stopi v veljavo 1. januarja 2022, bo na kitajski trg okroglega lesa in lesnopredelovalne industrije imela velik negativen vpliv, saj je Rusija veljala za največjo uvoznico hlodovine na kitajski trg.]]></description>
</item>
<item>
	<title>V zadnjem desetletju izrazito povečan izvoz lesnih sekancev</title>
	<pubDate>Sun 26 December 2021 08:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021122412455777/v-zadnjem-desetletju-izrazito-povecan-izvoz-lesnih-sekancev/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021122412415887/mid/IMG_1299_.JPG?m=1640346118</url>
</image>	<description><![CDATA[V letih 2001–2003 ter 2010 je bila Slovenija neto uvoznica lesnih sekancev,  v ostalih letih pa je izvoz večji od uvoza. Uvoz sekancev se (z izjemo leta 2017) od leta 2014 naprej zmanjšuje in je v zadnjih desetih letih v povprečju znašal 121.000 ton.
V lanskem letu je bilo izvoza lesnih sekancev nekaj manj kot 450.000 ton.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Stanje žagarske panoge v Sloveniji v letu 2019</title>
	<pubDate>Tue 21 December 2021 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021122013421096/stanje-zagarske-panoge-v-sloveniji-v-letu-2019/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021122014084277/mid/naslovna.png?m=1640005722</url>
</image>	<description><![CDATA[Pred izvedbo raziskave smo iz različnih podatkovnih baz zbrali seznam 1.128 poslovnih subjektov, ki imajo kot C16 (Obdelava in predelava lesa) registrirano primarno ali sekundarno dejavnost. Izpolnjene vprašalnike nam je posredovalo 588 podjetij, od katerih se jih 328 ukvarja z razžagovanjem hlodovine. V letu 2019 je skupna evidentirana količina razžagane hlodovine znašala 1,71 milijona m3, od tega so z 84 % prevladovali iglavci. Žagarski obrati, ki so sodelovali v anketi, so v letu 2019 proizvedli 633.894 m3 žaganega lesa. Proizvodnja žagovine in lesnega prahu je znašala 237.389 ton, kosovnih ostankov pa 252.655 m3. Epidemija nalezljive bolezni covid-19 in ukrepi za njeno zajezitev so v obdobju od marca do maja 2020 (prvi val) vplivali na poslovanje podjetij v primarni lesnopredelovalni industriji; 63 % sodelujočih podjetij v tem sklopu vprašanj je občutilo posledice epidemije.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Trajnostno gospodarjenje z gozdovi in trajnostna oskrba lesnopredelovalnih podjetij z lesom</title>
	<pubDate>Mon 20 December 2021 06:58:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021121716171377/trajnostno-gospodarjenje-z-gozdovi-in-trajnostna-oskrba-lesnopredelovalnih-podjetij-z-lesom/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021121716124214/mid/1_stran.jpg?m=1639753963</url>
</image>	<description><![CDATA[V začetku decembra je SiDG objavil razpis za prvo licitacijo vrednejših lesnih sortimentov iz državnih gozdov. V družbi želijo tako prvič organizirati neposredno prodajo kakovostnega lesa iglavcev in listavcev ter s tem doseči višjo končno prodajno ceno. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Prva licitacija vrednejše hlodovine iz gozdov v lasti RS</title>
	<pubDate>Wed 15 December 2021 08:33:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021121508540984/prva-licitacija-vrednejse-hlodovine-iz-gozdov-v-lasti-rs/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021121508591252/mid/wcm-licitacija-kocevje-naslovna.jpg?m=1639555152</url>
</image>	<description><![CDATA[Podjetje SiDG d.o.o je med 26. novembrom in 6. decembrom 2021 organiziralo prvo dražbo vrednejših sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije. Dražba je potekala na dveh lokacijah; Skladišče Snežnik (Kočevska reka) in Limbuš-Maribor (Limbuško nabrežje). ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Sprememba cen žagarskih proizvodov v novembru: zabeležili smo tako zvišanja kot znižanja cen glede na avgust letos</title>
	<pubDate>Mon 13 December 2021 08:22:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021121308463739/sprememba-cen-zagarskih-proizvodov-v-novembru:-zabelezili-smo-tako-zvisanja-kot-znizanja-cen-glede-na-avgust-letos/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021121308304634/mid/__agan_les_Flickr.jpg?m=1639380647</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v novembru opravili četrto zbiranje prodajnih cen žaganega lesa iglavcev v Sloveniji v letošnjem letu. V tokratnem poročilu prikazujemo rezultate iz ankete, kjer navajamo prodajne cene (brez vključenega DDV in prevoza) posameznih proizvodov za mesec NOVEMBER 2021.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov na slovenskem trgu v NOVEMBRU 2021</title>
	<pubDate>Wed 08 December 2021 08:05:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021120808175102/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-na-slovenskem-trgu-v-novembru-2021/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021120808391100/mid/IMG_0198.JPG?m=1639042982</url>
</image>	<description><![CDATA[V novembru 2021 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije ponovno izvedli zbiranje odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu. V tokratni anketi je sodelovalo 28 podjetij. Kar 86 % teh podjetij je manjših do srednje velikih, katerih letni odkup znaša do 30.000 m<sup>3</sup> lesa. 11 % sodelujočih podjetij letno odkupi med 30.000 in 50.000 m<sup>3</sup> lesa, 4 % podjetij pa letno odkupi več kot 50.000 m<sup>3</sup> lesa.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Proizvodnja in poraba okroglega lesa lani nižja kot v 2019</title>
	<pubDate>Mon 06 December 2021 10:01:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021120610151251/proizvodnja-in-poraba-okroglega-lesa-lani-nizja-kot-v-2019/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021120610120091/mid/Tokovi_OKL_Sankey_2020.JPG?m=1638781920</url>
</image>	<description><![CDATA[Proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov (GLS) je v lanskem letu znašala 4,0 milijonov neto kubičnih metrov, kar je 16 % manj kot leta 2019. Glavni razlog za zmanjšanje proizvodnje GLS v lanskem letu v primerjavi s zadnjimi leti je predvsem nižji obseg sanitarnega poseka zaradi naravnih ujm v gozdovih (npr. –38 % v primerjavi z letom 2019). Proizvodnja GLS listavcev je lani znašala 1,88 milijonov m<sup>3</sup>, iglavcev pa 2,12 milijonov m<sup>3</sup>. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Novost pri vzdrževanju tračnih žagnih listov</title>
	<pubDate>Sun 28 November 2021 07:01:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021111910373875/novost-pri-vzdrzevanju-tracnih-zagnih-listov/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021111911332201/mid/0_wcm_lesgobio.jpg?m=1637318002</url>
</image>	<description><![CDATA[Pravilno pripravljeni in vzdrževani tračni žagni listi imajo pomemben vpliv na kakovost žaganega lesa listavcev in storilnost tračnega žagalnega stroja.  ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Evropski teden gozdov: izsledki našega dela</title>
	<pubDate>Fri 26 November 2021 13:20:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021112611121698/evropski-teden-gozdov:-izsledki-nasega-dela/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021112613110298/mid/Slide1.PNG?m=1637928665</url>
</image>	<description><![CDATA[Za Evropski teden gozdov, ki poteka v tem tednu, smo sodelavci Gozdarskega inštituta Slovenije, Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko, pripravili strnjen pregled našega dela in bralcem podajamo nekaj zanimivih informacij s področij trga okroglega lesa in lesnih proizvodov, kakovosti lesnih goriv in okroglega lesa, izvajanja gozdarskih del in varnosti pri delu v gozdovih ter lastništva gozdov.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Na kmetijskih gospodarstvih se prodaja gozdnih lesnih sortimentov zmanjšuje, povečuje se poraba lesa za lastne potrebe</title>
	<pubDate>Wed 24 November 2021 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021113014241015/na-kmetijskih-gospodarstvih-se-prodaja-gozdnih-lesnih-sortimentov-zmanjsuje,-povecuje-se-poraba-lesa-za-lastne-potrebe/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021112413141466/mid/0.JPG?m=1637756056</url>
</image>	<description><![CDATA[Namen vzorčnega raziskovanja Gozdarstvo na kmetijskih gospodarstvih, ki ga v večletnem (triletnem) obdobju izvaja Statistični urad RS (SURS), je spremljanje stanja gozdarske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji in zagotovitev nekaterih podatkov za izračune v sistemu gozdnih računov ter vrednotenje okoljskega pomena gozdov in gozdnih virov.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Primarna predelava lesa listavcev</title>
	<pubDate>Sun 21 November 2021 08:01:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021111911175862/primarna-predelava-lesa-listavcev/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021111911124250/mid/6_wcm_lesgobio2.png?m=1637316763</url>
</image>	<description><![CDATA[Primarna predelava lesa je pomemben vezni člen v gozdno-lesni verigi.  Proizvodi primarne industrije, kot tudi lesni ostanki, so vstopna surovina ne samo za lesno industrijo temveč tudi za gradbeno, papirno, kemijsko, farmacevtsko itd.  ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Aktualne cene gozdarskih storitev v Sloveniji - oktober 2021</title>
	<pubDate>Wed 17 November 2021 16:05:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021111716232475/aktualne-cene-gozdarskih-storitev-v-sloveniji--oktober-2021/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021111716172731/mid/000146.JPG?m=1637162247</url>
</image>	<description><![CDATA[V drugi polovici oktobra smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije med izvajalci gozdarskih storitev izvedli zbiranje cen sečnje in spravila lesa, kjer ločimo sečnjo z motorno žago in traktorsko spravilo ter strojno sečnjo in spravilo, in prevoza lesa z gozdarsko transportno kompozicijo.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Ocenjevanje kakovosti hlodovine listavcev</title>
	<pubDate>Sun 14 November 2021 08:21:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021111215193887/ocenjevanje-kakovosti-hlodovine-listavcev/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021111215171286/mid/2_wcm_kakovost.png?m=1636726633</url>
</image>	<description><![CDATA[Ocena kakovosti lesa v različnih fazah proizvodne verige postaja vse bolj pomembna. Kakovost sortimentov v primarni predelovalni industriji (žagan les, furnir) lahko močno variira zato je sledenje kakovosti vzdolž proizvodne verige ključno za izboljšanje učinkovitosti gozdno lesne verige. Ker na kakovost lesa vplivajo številni dejavniki (drevesna vrsta, rastiščni pogoji, gozdnogojitveni ukrepi, dimenzije hloda itn.) je za razvrščanje ključno uporabiti parametre, ki jih je enostavno oceniti ali izmeriti.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Sodobna izhodišča redčenj: povezovanje načel izbiralnega redčenja,  situacijskega redčenja, redčenja šopov in skupin ter redčenja spremenljive gostote</title>
	<pubDate>Sun 07 November 2021 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021110411081036/sodobna-izhodisca-redcenj:-povezovanje-nacel-izbiralnega-redcenja,--situacijskega-redcenja,-redcenja-sopov-in-skupin-ter-redcenja-spremenljive-gostote/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021110410565416/mid/Diaci_Slika_2.jpg?m=1636019814</url>
</image>	<description><![CDATA[V Evropi so razširjeni različni načini redčenj, ki so delno odgovor na različne cilje gospodarjenja; delno so posledica tradicije in različnih kulturnih okolij. S spremembami v okolju in zaostrovanjem družbeno-ekonomskih razmer ter splošnim nazadovanjem nege gozdov postajajo odločitve o najprimernjšem načinu in intenzivnosti redčenj vse pomembnejše. V prispevku primerjamo situacijsko redčenje, redčenje šopov in skupin, redčenje spremenljive gostote in pri nas ustaljeno izbiralno redčenje. Navajamo usmeritve, kako redčenja kombinirati ter kako izbrati primeren način in program redčenj. Na temelju sinteze dosedanjih raziskav izpostavljamo, da so za utemeljeno izboljšanje načinov redčenj pomembni poskusi v naravi. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Sodobni izzivi gozdarstva</title>
	<pubDate>Thu 04 November 2021 09:42:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021110409445127/sodobni-izzivi-gozdarstva/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021110409440564/mid/1_stran.jpg?m=1636015445</url>
</image>	<description><![CDATA[Pomen gozdov se na globalni, EU in nacionalni ravni izrazito povečuje. Gozdovom danes pripada ključna vloga pri različnih nacionalnih, evropskih in svetovnih ciljih, vključno s Pariškim sporazumom, Agendo 2030 in njenimi cilji trajnostnega razvoja, ter Konvencijo o biološki raznovrstnosti. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>JuWaPfl: Švicarska aplikacija za oceno porabe časa in stroškov gozdno-gojitvenih in varstvenih del </title>
	<pubDate>Thu 04 November 2021 07:45:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021110407514637/juwapfl:-svicarska-aplikacija-za-oceno-porabe-casa-in-stroskov-gozdnogojitvenih-in-varstvenih-del-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021110407514304/mid/DSC_0033.JPG?m=1636008703</url>
</image>	<description><![CDATA[Pred kratkim je bila s strani raziskovalcev Švicarskega nacionalnega inštituta WSL (ang. Swiss Federal Institute for Forest, Snow and Landscape Research – WSL) predstavljena aplikacija za oceno porabe časa in stroškov gozdno-gojitvenih in varstvenih del v gozdovih – JuWaPfl (Jungwaldpflege – Nega mladega gozda). ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Stanje na trgu okroglega lesa in lesnih proizvodov v Sloveniji v letih 2020 in 2021</title>
	<pubDate>Sun 31 October 2021 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021102813395698/stanje-na-trgu-okroglega-lesa-in-lesnih-proizvodov-v-sloveniji-v-letih-2020-in-2021/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021102813394630/mid/0_wcm_market_statement_2021.JPG?m=1635421186</url>
</image>	<description><![CDATA[Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko (GTE) v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) vsako leto pripravi Poročilo o stanju na trgu lesnih proizvodov v Sloveniji, in sicer za preteklo leto in polovico tekočega leta. Namen poročila je analiza kratkoročnih in srednjeročnih tržnih trendov gozdarskega in lesnopredelovalnega sektorja države. Poročila pripravi večina evropskih držav članic Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE), ki služijo tudi kot glavni dokument pri letnem zasedanju Odbora za gozdarstvo in lesnopredelovalno industrijo.
Letna poročila za posamezne države so v angleškem jeziku dostopna na UNECE spletni strani:
https://www.unece.org/forests/areas-of-work/forestsfpm/outputs/market-analyses.html]]></description>
</item>
<item>
	<title>Tokovi okroglega lesa v Sloveniji</title>
	<pubDate>Wed 27 October 2021 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021102615262451/tokovi-okroglega-lesa-v-sloveniji/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021102614403977/mid/0_wcm_tokovi_scap.JPG?m=1635252040</url>
</image>	<description><![CDATA[Analize tokov okroglega lesa so pomembno orodje za prikaz stanja gozdno-lesnega sektorja v državi ali regiji. Količina in struktura okroglega lesa, ki ga na leto dobimo iz gozdov, in njegova nadaljnja raba kažejo na stanje sektorja ter nakazujejo možnosti njegovega nadaljnjega razvoja. Tokovi okroglega lesa lahko služijo tudi kot podlaga za oblikovanje različnih scenarijev razvoja gozdno-lesnega sektorja ter za oblikovanje ustreznih politik. 
Glavni namen članka je predstaviti strukturo proizvodnje okroglega lesa ter njegovo rabo v zadnjih desetih letih. Poseben poudarek je na prikazu zunanje trgovine z okroglim lesom, saj se trendi v zunanjetrgovinski menjavi izrazito spreminjajo. Poleg tega velik delež izvoza okroglega lesa glede na proizvodnjo Slovenijo uvršča na rep evropskih držav. Trenutni trendi nakazujejo povečano domačo predelavo okroglega lesa in ponovno oživitev domače lesnopredelovalne industrije, čeprav je bilo leto 2020 zaznamovano z epidemijo covid-19 in z izrednimi razmerami na domačem in tujem trgu. 
]]></description>
</item>
<item>
	<title>Aktivni lastniki gozdov in njihov prispevek k prehodu v brezogljično družbo</title>
	<pubDate>Mon 25 October 2021 10:23:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021102512002910/aktivni-lastniki-gozdov-in-njihov-prispevek-k-prehodu-v-brezogljicno-druzbo/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021102512065198/mid/1_stran_.jpg?m=1635156412</url>
</image>	<description><![CDATA[V poletnih mesecih je Državni zbor sprejel Resolucijo o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050. Tako sledimo zavezam Pariškega sporazuma in zavezi dolgoročne podnebne politike Slovenije »Slovenija in zdrav planet« ter Uredbe EU o upravljanju Energetske unije in podnebnih ukrepov.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Nova podoba spletne strani WoodChainManager</title>
	<pubDate>Wed 20 October 2021 20:08:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021102020304299/nova-podoba-spletne-strani-woodchainmanager/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021102215122246/mid/WCM-InfoGozd-logo_.png?m=1634908342</url>
</image>	<description><![CDATA[Spletna stran WoodChainManager (WCM) je stopila v novo obdobje in doživela celovito prenovo, ki je sicer še v teku. Pred enim tednom smo na ogled postavili »beta« različico. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Moja prva izkušnja s sečnjo, spravilom in odkupom lesa</title>
	<pubDate>Sun 10 October 2021 14:38:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021100814424762/moja-prva-izkusnja-s-secnjo,-spravilom-in-odkupom-lesa/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021101114512576/mid/0_pismo_zlg_wcm_.jpg?m=1633956685</url>
</image>	<description><![CDATA[Prva izkušnje lastnika gozda s sečnjo, spravilom in odkupom lesa.]]></description>
</item>
<item>
	<title>NeVARNO s traktorjem</title>
	<pubDate>Sun 03 October 2021 11:23:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021100111355371/nevarno-s-traktorjem/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021100111282066/mid/0_nevarno_s_traktorjem_wcm.jpg?m=1633080501</url>
</image>	<description><![CDATA[Po enoletni prekinitvi zaradi zdravstvenega stanja so na letošnjem drugem dogodku poleg organizatorjev, to so  Zveza slovenske podeželske mladine, Zavarovalnica Triglav in AMZS, sodelovala še podjetja Gorenc, Agrotech, Interexport, Itro, Trisa, Profi kmet, Sip, Farmtech, Famm in Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana. Dogodek je potekal na prostem, a ob doslednem upoštevanju ukrepov za preprečevanje okužb s koronavirusom oz. izpolnjevanju pogojev PCT. Organizatorji so že napovedali, da stremijo k vsakoletni organizaciji dogodka NeVARNO s traktorjem, zato lahko z veliko verjetnostjo rečemo, da se bomo v letu 2022 s še bogatejšim programom ponovno srečali na Vranskem. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Izrazite spremembe v zunanji trgovini okroglega lesa</title>
	<pubDate>Tue 21 September 2021 09:06:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021093009101464/izrazite-spremembe-v-zunanji-trgovini-okroglega-lesa/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021093009080133/mid/Train_logs.jpg?m=1632985681</url>
</image>	<description><![CDATA[V okviru prispevka, so bile analize zunanje trgovine z okroglim lesom v Sloveniji narejene iz podatkov, pridobljenih iz baze statističnih podatkov Statističnega urada RS (v nadaljevanju SURS) po Kombinirani nomenklaturi (KN). Osnovni podatki so bili preko pretvorbenih faktorjev preračunani iz mase (t) v volumen (m3).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene žagarskih proizvodov so bile v avgustu znatno višje kot v prvi polovici leta</title>
	<pubDate>Sun 19 September 2021 07:01:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021092011391540/cene-zagarskih-proizvodov-so-bile-v-avgustu-znatno-visje-kot-v-prvi-polovici-leta/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021092216493838/mid/0_cene_zaganega_lesa_avgust_wcm.jpg?m=1632322178</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v avgustu opravili tretje zbiranje prodajnih cen žaganega lesa iglavcev v Sloveniji v letošnjem letu. V tokratnem poročilu prikazujemo rezultate iz ankete, kjer navajamo prodajne cene (brez vključenega DDV in prevoza) posameznih proizvodov za mesec AVGUST 2021.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Stroji za strojno sečnjo iz Finske</title>
	<pubDate>Mon 13 September 2021 08:11:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021090708184947/stroji-za-strojno-secnjo-iz-finske/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021090708125540/mid/0_ponsse_wcm.jpg?m=1630995175</url>
</image>	<description><![CDATA[Ponsse. Eden vodilnih proizvajalcev strojev za strojno sečnjo prihaja iz centralnega dela Finske, iz kraja Vieremä. So edini med velikimi svetovnimi igralci, ki proizvajajo izključno stroje za strojno sečnjo in spravilo lesa, harvesterje, harvesterske glave in forwarderje, pa tudi informacijske sisteme in simulatorje.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov na slovenskem trgu v AVGUSTU 2021</title>
	<pubDate>Wed 08 September 2021 07:53:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021090708071166/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-na-slovenskem-trgu-v-avgustu-2021/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021090707590735/mid/0_cene_gls_wcm.JPG?m=1630994348</url>
</image>	<description><![CDATA[V avgustu 2021 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije ponovno izvedli zbiranje odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu. V tokratni anketi je sodelovalo 36 podjetij.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Strojno redčenje mlajših sestojev</title>
	<pubDate>Sun 05 September 2021 08:56:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021090609072783/strojno-redcenje-mlajsih-sestojev/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021090609141944/mid/0_redcenje_wcm.jpg?m=1630912459</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije zaključujemo ERASMUS+ projekt Net4Forest, katerega glavni namen je izobraževanje svetovalne službe ter lastnikov gozdov. En izmed pomembnih rezultatov projekta je tudi predstavitev primerov dobrih praks iz držav projektnih partnerjev. V Sloveniji smo se odločili, da projektnim partnerjem ter ciljnim skupinam predstavimo strojno redčenje mlajših sestojev, za katerega menimo, da je ena od obetavnih možnosti za doseganje višje negovanosti gozdov v prihodnosti.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Ženske v gozdarstvu, rezultati anket</title>
	<pubDate>Tue 31 August 2021 08:19:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021090608544794/zenske-v-gozdarstvu,-rezultati-anket/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021090608241018/mid/Untitled_design_1_.png?m=1630909450</url>
</image>	<description><![CDATA[Gozdarstvo je v Sloveniji še vedno predvsem v domeni moških, vse več žensk pa zaseda nekatera pomembna delovna mesta in tudi delež gozdark se povečuje. Preverili smo glavne razloge zakaj se ženske odločajo za delo v gozdarstvu ter njihove poglede na vlogo žensk v gozdarskem sektorju.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Požar v naravnem okolju v Severni Makedoniji je pogašen</title>
	<pubDate>Mon 23 August 2021 08:12:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021090608174617/pozar-v-naravnem-okolju-v-severni-makedoniji-je-pogasen/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021090608151928/mid/Naslovna3.png?m=1630908920</url>
</image>	<description><![CDATA[Požar v naravnem okolju, ki je od začetka avgusta pustošil v okolici Berovega v Severni Makedoniji, je končno pogašen. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je organizirala 11 dnevno odpravo, kjer je skupno preko 100 pripadnikov gasilcev in civilne zaščite dalo vse od sebe, da so skupaj z domačimi in drugimi mednarodnimi silami, požar pogasili.]]></description>
</item>
<item>
	<title>V Sloveniji se povečuje osutost bukove krošnje</title>
	<pubDate>Wed 18 August 2021 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021081610252121/v-sloveniji-se-povecuje-osutost-bukove-krosnje/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021081610250663/mid/13-2-13big.jpg?m=1629102306</url>
</image>	<description><![CDATA[V zadnjem času po vsej Sloveniji opažamo hiranje navadne bukve (Fagus sylvatica L.). Cilj prispevka je predstaviti dolgoročen trend osutosti krošnje navadne bukve v Sloveniji in pojasniti delež osutosti bukove krošnje s pomočjo podatkov iz popisa povzročiteljev poškodb v okviru vsakoletnega popisa razvrednotenja in poškodovanosti gozdov. Pri tem smo uporabili podatkovno zbirko o spremljanju osutosti in poškodovanosti dreves na M6 stalnih vzorčnih ploskvah (Nivo I) na sistematični mreži 16 × 16 km v obdobju 1993–2020. Rezultati kažejo, da se je povprečna osutost bukove krošnje od leta 1993 do 2020 povečala iz 13,9 % na 32,2 %. Dolgoročen linearen trend je pokazal, da se je povprečna osutost bukove krošnje povečala za 0,63 % na leto. Za trend povprečne osutosti bukve je bilo prelomno izjemno sušno leto 2003, ko se je trend osutosti povečal iz 0,61 % na 0,94 % na leto. Trend večanja osutosti bukve smo zaznali na vseh obravnavanih lokacijah. Ugotovili smo, da se povprečna osutost bukve hitreje veča na jugu in zahodu države. Katastrofalen žledolom leta 2014 je povzročil drastično spremembo povzročiteljev osutosti bukve. V obdobju pred žledolomom leta 2014 so osutost bukove krošnje najbolje pojasnjevale poškodbe zaradi žuželk. Po žledolomu leta 2014 so se povečale poškodbe bukve zaradi žleda, gliv, neposrednih človekovih vplivov (obsežne sanacije žledoloma) in drugih dejavnikov. Žledolom je na bukovih gozdovih pustil trajne posledice, saj so poškodbe zaradi žleda in posledično sanacije vidne še dandanes, kar je razvidno tudi iz popisa povzročiteljev poškodb bukve. V zadnjih dveh letih, 2019–2020, so glive najpomembnejše povzročiteljice poškodb bukve. Po letu 2014 pa se je zmanjšala poškodovanost bukve zaradi žuželk. Natančnih vzrokov za splošno slabšanje zdravstvenega stanja bukve po vsej Sloveniji še ne poznamo.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Upravljanje z mestnimi gozdovi za boljšo kakovost bivanja v mestih</title>
	<pubDate>Sun 15 August 2021 10:07:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021081610093279/upravljanje-z-mestnimi-gozdovi-za-boljso-kakovost-bivanja-v-mestih/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021081610092948/mid/1_stran_HafnerP.jpg?m=1629101369</url>
</image>	<description><![CDATA[Organizacija združenih narodov ocenjuje, da bo do leta 2050 v mestih živelo 80 % ljudi. Slovenija še vedno sodi med države z nižjo stopnjo urbanizacije, glede izvajanja rekreacije ali športa na prostem pa se uvršča v sam evropski vrh. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Gibanje cen hlodov za žago in furnir in žaganega lesa na svetovnem trgu se ne umirja</title>
	<pubDate>Sun 08 August 2021 08:22:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021081108255246/gibanje-cen-hlodov-za-zago-in-furnir-in-zaganega-lesa-na-svetovnem-trgu-se-ne-umirja/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021081108235604/mid/naslovna5.jpg?m=1628663036</url>
</image>	<description><![CDATA[Trg okroglega in žaganega lesa postaja globalen bolj kot kadarkoli prej. V drugem kvartalu letošnjega leta se na večini svetovnih trgov nadaljuje izrazit naraščajoči trend cen hlodov za žago. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Rezalne klešče Uniforest RK 260B</title>
	<pubDate>Sat 31 July 2021 08:10:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021081108183910/rezalne-klesce-uniforest-rk-260b/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021081108190627/mid/0_wcm_uniforest.png?m=1628662746</url>
</image>	<description><![CDATA[Čiščenje zarasti, grmovja in tanjšega drevja z zaraščenih površin je dolgotrajno, mukotrpno in predvsem nevarno delo. Odstranjevanje neželenega rastlinja bodisi z zaraslih kmetijskih površin ali okoli prometnic in v druge komunalne namene zahteva izvežbano in strokovno usposobljeno delovno silo, ki bi seveda morala biti tudi pošteno plačana. Ker je tem pogojem zelo težko zadostiti, se to delo v zadnjih desetletjih, kjer je to le mogoče, mehanizira. Strojno odstranjevanje odvečnega rastlinja je seveda mnogo bolj učinkovito, varno in ekonomsko upravičeno, zato se je razvilo kar nekaj načinov, ki jih lahko uporabimo skoraj povsod. Od vseh mehaniziranih načinov borbe z grmovjem so rezalne klešče verjetno najbolj razširjene.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Izid novega učbenika Žagarstvo</title>
	<pubDate>Thu 22 July 2021 08:04:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021081108060919/izid-novega-ucbenika-zagarstvo/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021081108060799/mid/0_gersak.jpg?m=1628661967</url>
</image>	<description><![CDATA[Knjiga Žagarstvo, katere avtor je Mirko Geršak, temeljito obravnava vso snov, ki je potrebna za žagarsko dejavnost. Napisana je, da služi kot priročnik v praksi in kot srednješolski učbenik. Vsebina je utemeljena s številnimi ilustracijami, preglednicami, izračuni in s primeri, ki jo dodatno pojasnjujejo in dopolnjujejo. Del predelanih tem v naši literaturi sploh še ni bilo objavljenih.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Bijol BWS 240 - Novi modularni gozdarski zgibnik</title>
	<pubDate>Sun 18 July 2021 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021081107550599/bijol-bws-240--novi-modularni-gozdarski-zgibnik/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021081107450526/mid/0_wcm_bijol.jpg?m=1628660706</url>
</image>	<description><![CDATA[V Sloveniji za spravilo lesa večinoma uporabljamo kolesne kmetijske traktorje, ki so ustrezno prilagojeni in opremljeni za delo gozda. Uporabljajo se predvsem za izvleko podrtih dreves oz. razžaganih hlodov, v zadnjem desetletju pa tudi vse več za vleko gozdarskih prikolic za prevoz lesa, sledeče geslu »hlode na kolesa«, saj tako bolje varuje tla in les. A za profesionalno spravilo velikih količin lesa prilagojeni kmetijski traktorji pridejo do meja svojih zmogljivosti in tu svoje mesto najdejo specializirani gozdarski traktorji. Njihove tehnične lastnosti in številčno omejena proizvodnja imajo za posledico visoko ceno, za njihova nabava in uporaba je smiselna le pri dovolj velikem obsegu dela v gozdu.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Analiza prejemnikov nepovratnih sredstev v okviru podukrepa M0 8.6 Programa razvoja podeželja 2014-2020</title>
	<pubDate>Wed 14 July 2021 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021081008262231/analiza-prejemnikov-nepovratnih-sredstev-v-okviru-podukrepa-m0-86-programa-razvoja-podezelja-20142020/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021081008265207/mid/IMG_2125-2.JPG?m=1628576812</url>
</image>	<description><![CDATA[Trenutno aktualen Program razvoja podeželja (2014–2020) je Evropska komisija za Slovenijo potrdila februarja 2015. Za izboljšanje učinkovitosti gospodarjenja z zasebnimi gozdovi je v okviru ukrepa M08 ključen podukrep M08.6, ki prek spodbujanja naložb v gozdarske tehnologije, mobilizacijo in predindustrijsko predelavo lesa, krepi gozdno-lesne verige, povečuje dodano vrednost lesa in spodbuja večjo profesionalizacijo ter varnost dela v gozdovih. Za omenjeni podukrep je do 31. decembra 2020, ločeno za dve operaciji, ki potekata v okviru podukrepa, prispelo 1.492 vlog, v katerih so vlagatelji zaprosili za skoraj 57,8 milijona €. Več kot polovica (57 %) vseh prispelih vlog v skupni vrednosti 30,8 milijona € je bilo odobrenih. Več vlog (73 %) je prispelo na razpis za operacijo Naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa (t.i. operacija A). Vlagatelji zasebni lastniki gozdov, katerim je bila vloga odobrena (403), imajo skupaj v lasti 18,6 tisoč ha gozdov. Največ zasebnih lastnikov (44 %) ima v lasti gozdne posesti velikosti od 10 do 29,99 ha. Izmed mehanizacije in opreme v okviru operacije A je bilo kupljenih največ vitlov in dodatne opreme za vitle, povečal se je nakup gozdarskih prikolic ter kompletov strojev za strojno sečnjo.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Potrebne prilagoditve slovenske lesnopredelovalne industrije glede na spreminjanje drevesne sestave gozdov</title>
	<pubDate>Sun 11 July 2021 08:17:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021081008203640/potrebne-prilagoditve-slovenske-lesnopredelovalne-industrije-glede-na-spreminjanje-drevesne-sestave-gozdov/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021081008191155/mid/1_stran_avtor_Frances_Gard_.jpg?m=1628576351</url>
</image>	<description><![CDATA[Vetrolomi, snegolomi, žledolomi in posledično gradacije podlubnikov vedno bolj vplivajo na zmanjševanje deleža smreke v naših gozdovih. Predvsem podlubniki postajajo največja težava za obstoj smreke. Pri omejevanju škode je ključno zgodnje zaznavanje napadenih dreves in s tem pravočasna zaustavitev nadaljnjega širjenja podlubnikov. Za lažje delo terenskih gozdarjev so v zadnjih letih razvite številne aplikacije, ki napovedujejo gradacije podlubnikov tako časovno kot tudi prostorsko. Še vedno pa ostaja ključno odkrivanje dreves na terenu, ko je napad podlubnikov še v zgodnji fazi. Glavni znaki so smoljenje in prah črvin, ki se kopiči na deblu, koreničniku ali v ožji okolici drevesa. Vendar pa je tovrstno delo zamudno, pogoso omejeno samo na pregledovanje robov že saniranih jeder. Poleg tega so znaki napadenega drevesa vidni šele, ko se mu približamo vsaj na en meter. V nasprotju z ljudmi pa imajo psi izjemno občutljiv voh, ki ob primernem šolanju in vodenju lahko pomaga pri odkrivanju napadenih dreves. Pes lahko namreč vonj feromonov, ki jih podlubniki oddajajo za medsebojno komunikacijo, zazna že na razdalji okoli 50 metrov (od 25 do 150 metrov). V tej številki objavljamo prispevek, v katerem je predstavljen primer uspešnega dela s psičko Loti pri odkrivanju lubadark na Pokljuki.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Lesno oglje za žar na slovenskem trgu</title>
	<pubDate>Fri 02 July 2021 09:02:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021070209041790/lesno-oglje-za-zar-na-slovenskem-trgu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021070209041350/mid/DSC_9074.JPG?m=1625209455</url>
</image>	<description><![CDATA[Oglje za žar je v mednarodnem standardu za določanje kakovosti lesnega oglja za žar (SIST EN 1860-2:2005) opredeljeno kot trdi ostanek karbonizacije lesa, ki ni kemično obdelan. Pri zgorevanju naj ne bi nastajalo čezmerno iskrenje, glavna sestavina je ogljik in vsebnost pepela minimalna. Briketi za žar so izdelani iz delcev oglja, stisnjenih z ustreznim vezivom.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Trg lesnih peletov v Sloveniji v letu 2020</title>
	<pubDate>Sun 27 June 2021 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021070208364159/trg-lesnih-peletov-v-sloveniji-v-letu-2020/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021070208343784/mid/0_wcm_peleti_20201.JPG?m=1625207678</url>
</image>	<description><![CDATA[Proizvodnjo peletov v Sloveniji spremljamo že od leta 2010 in podatki kažejo, da le-ta narašča. V maju 2021 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije ponovno opravili raziskavo med slovenskimi proizvajalci lesnih peletov. Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da je proizvodnja peletov v Sloveniji v letu 2020 skupno znašala 148.000 ton, kar je 10,4 % več kot v letu 2019 (slika 1). V letu 2020 smo evidentirali 22 poslovnih subjektov, ki proizvajajo pelete za trg, med katerimi prevladujejo manjši proizvajalci. Največji proizvajalec je proizvedel več kot 50.000 ton, ostali pa proizvedejo do 20.000 t peletov letno. Ocenjujemo, da je na tem področju aktiven še kakšen proizvajalec, ki ga tekom raziskave nismo evidentirali.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Usposabljanje na področju gozdarstva za varno delo v gozdu iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020 za leto 2021</title>
	<pubDate>Wed 23 June 2021 08:14:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021070208165516/usposabljanje-na-podrocju-gozdarstva-za-varno-delo-v-gozdu-iz-programa-razvoja-podezelja-rs-za-obdobje-20142020-za-leto-2021/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021070208245663/mid/0_wcm_tecaji_zgs.JPG?m=1625207097</url>
</image>	<description><![CDATA[Zavod za gozdove Slovenije izvaja v okviru Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 »Usposabljanje na področju gozdarstva za varno delo v gozdu iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020 za leto 2021.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Spletno izobraževanje o biogospodarstvu na področju gozdarstva: Kako od manj slabih do pravilnih ukrepov?</title>
	<pubDate>Tue 22 June 2021 12:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021062311133218/spletno-izobrazevanje-o-biogospodarstvu-na-podrocju-gozdarstva:-kako-od-manj-slabih-do-pravilnih-ukrepov/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021062310455405/mid/0_wcm_vet4bioeconomy.jpg?m=1624437954</url>
</image>	<description><![CDATA[Ekipa gozdarskih strokovnjakov iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije je pripravila spletno izobraževanje o biogospodarstvu na področju gozdarstva, ki je bilo v mesecu marcu in aprilu 2021 prvič preizkušeno v vseh treh državah.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Gostota lesa - metode določanja in pomen pri razvoju gozdno lesnega biogospodarstva</title>
	<pubDate>Wed 16 June 2021 10:28:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021061610312320/gostota-lesa--metode-dolocanja-in-pomen-pri-razvoju-gozdno-lesnega-biogospodarstva/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021061610311380/mid/thumbnail.jpg?m=1623832273</url>
</image>	<description><![CDATA[Gostota lesa je fizikalna lastnost, ki je enostavno določljiva in nakazuje na številne druge lastnosti lesa in s tem tudi na njegovo uporabnost v lesno-predelovalni industriji, gradbeništvu ali energetiki. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov na slovenskem trgu v MAJU 2021</title>
	<pubDate>Wed 09 June 2021 15:27:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021060915291829/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-na-slovenskem-trgu-v-maju-2021/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021060915285597/mid/7-julij_small.jpg?m=1623245335</url>
</image>	<description><![CDATA[V maju 2021 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije ponovno izvedli zbiranje odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Elektrifikacija v gozdarstvu in kmetijstvu</title>
	<pubDate>Tue 08 June 2021 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021060815313959/elektrifikacija-v-gozdarstvu-in-kmetijstvu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021060815333960/mid/0-2.JPG?m=1623159219</url>
</image>	<description><![CDATA[»Prihodnost bo električna tudi v kmetijstvu in gozdarstvu ali pa je ne bo!« Ali res? Električni pogoni imajo v primerjavi z motorji z notranjim izgorevanjem številne prednosti. Ni izpušnih plinov, povzročajo manj hrupa, imajo boljši energetski izkoristek, pretvorba električne energije v mehansko je brezstična (magnetna), kar omogoča prenos veliko večjih sil brez mehanskih obremenitev, poglejmo samo lokomotive, itn., če težav, ko so omejenost proizvodnje električne energije in visoke cene takih strojev, tu ne omenjamo. Torej je samo stvar odločitve, da tudi traktorje in druge kmetijske in gozdarske stroje poganjamo električno. Ali res? Poglejmo si stvari nekoliko bolj podrobno (in realistično).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene žagarskih proizvodov v Sloveniji v FEBRUARJU in MAJU 2021</title>
	<pubDate>Thu 03 June 2021 08:50:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021060908534535/cene-zagarskih-proizvodov-v-sloveniji-v-februarju-in-maju-2021/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021060915255475/mid/0_wcm_cene_zaganega.jpg?m=1623245154</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v letošnjem marcu in maju izvedli prvi dve spremljanji prodajnih cen žaganega lesa iglavcev v Sloveniji. V tokratni novici prikazujemo rezultate iz obeh anket, kjer navajamo cene posameznih proizvodov za meseca FEBRUAR in MAJ 2021.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Nova generacija gozdarskih zgibnikov BIJOL ter gasilska nadgradnja</title>
	<pubDate>Sun 30 May 2021 15:23:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021060815242166/nova-generacija-gozdarskih-zgibnikov-bijol-ter-gasilska-nadgradnja/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021060815270317/mid/DSC_9368_naslovna11.JPG?m=1623158823</url>
</image>	<description><![CDATA[V aprilu je ekipa Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko Gozdarskega inštituta Slovenije obiskala podjetje BIJOL d.o.o. na Vranskem. Ogledali smo si nov gozdarski zgibnik, forwarder ter gasilsko nadgradnjo za forwarder. Rumeno barvo prvih Bijolovih zgibnikov je nadomestila rdeča, ki odslej postaja stalnica na področju celotne Bijolove gozdne tehnike.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Prepoved uvoza hrastove hlodovine iz ZDA v EU </title>
	<pubDate>Tue 25 May 2021 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021060815140074/prepoved-uvoza-hrastove-hlodovine-iz-zda-v-eu-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021060815152267/mid/naslovna4.jpg?m=1623158122</url>
</image>	<description><![CDATA[Bolezen hrastova uvelost (Bretziella fagacearum, sin. Ceratocystis fagacearum) je bolezen hrastov, ki je zaenkrat poročana le iz ZDA. Prenaša se z vektorji, s stikom koreninskih sistemov okuženih dreves, s trgovino z lesom in sadilnim materialom. V ZDA hrasti iz skupine rdečih hrastov odmrejo že nekaj tednov po okužbi, medtem ko so hrasti iz skupine belih hrastov bolj tolerantni. Evropske vrste (Quercus robur, Q. petraea, Q. pubescens) so bile dokazane kot občutljive na to bolezen in umetno okužena drevesa so v laboratorijskih raziskavah odmrla v enem letu po okužbi. Ravno tako naj bi bile občutljive vrste tudi kostanji in nekatere varietete jablan. Značilna znamenja so hiter propad drevesa, s predhodnim rumenenjem listov, ki imajo značilno bakreno obarvane robove oziroma rumenenje ob listnih žilah ter venenje krošnje. Vnos glive Bretziella fagacearum, ki povzroča hrastovo uvelost, na območje EU predstavlja izjemno grožnjo evropskim gozdovom.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Želja po ponovni vzpostavitvi ravnovesja v okolju</title>
	<pubDate>Thu 20 May 2021 07:49:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021052007565554/zelja-po-ponovni-vzpostavitvi-ravnovesja-v-okolju/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021052007511379/mid/1_stran__-_Copy.jpg?m=1621489873</url>
</image>	<description><![CDATA[V Sloveniji od velikih zveri živijo  medved, volk in ris. Po zadnjih ocenah se njihovo število giblje okoli 25 za rise, 75 za volkove in 1000 za medvede. Vse tri vrste so zavarovane s predpisi Republike Slovenije in tudi s predpisi Evropske unije.Na območju Slovenije je ob koncu 19. stoletja ris veljal za izumrlo vrsto. Glavni razlogi za to so bili pomanjkanje hrane, povečane fragmentiranost gozdov in človekovo plenjenje vrste. Leta 1973 so risa ponovno naselili v kočevske gozdove. Pri uspešnosti naselitve je imel pomembno vlogo pozitiven odnos lovcev, bile pa so tudi za risa ugodnejše prehranske razmere. Od takrat je bil vedno prisoten, vendar pa se je številčnost populacije začela zmanjševati zaradi parjenja znotraj generacije in zato manjšanje genske pestrosti. Strokovnjaki so ocenili, da je doseljevanje novih risov edina možnost, da bo vrsta obstala. V začetku maja so tako na območju Gorenjske na prostost izpustili rise: Trisa, Lenko in Julijo. Tudi z njihovo pomočjo želijo strokovnjaki povezati rise v Dinaridih in JV Alpah ter tako omogočiti samostojen obstoj te vrste.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Pripravljenost slovenskih izvajalcev gozdarskih storitev za ukrepanje v primeru najdbe karantenskega škodljivega organizma</title>
	<pubDate>Thu 20 May 2021 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021052008365696/pripravljenost-slovenskih-izvajalcev-gozdarskih-storitev-za-ukrepanje-v-primeru-najdbe-karantenskega-skodljivega-organizma/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021052008364503/mid/zitko_gv_naslovna.jpg?m=1621492606</url>
</image>	<description><![CDATA[Karantenski škodljivi organizmi (KŠO) rastlin so organizmi, ki na območju EU niso prisotni oziroma so prisotni le v omejenem (obvladljivem) obsegu. V novi evropski zakonodaji s področja zdravja rastlin so med drugim opredeljeni seznami prednostnih KŠO, za katere mora vsaka država članica pripraviti načrte izrednih ukrepov za izkoreninjenje ob morebitni najdbi na njenem ozemlju ter te načrte redno testirati s simulacijskimi vajami. Karantenski škodljivi organizmi lahko povzročijo velike negativne gospodarske, okoljske in družbene učinke, zato je ob najdbi na območju EU potrebno njihovo takojšnje izkoreninjenje. Z namenom vpogleda v trenutno pripravljenost izvajalcev gozdarskih storitev za ukrepanje v primeru napada KŠO smo v septembru 2020 izvedli anketiranje; v vzorec smo zajeli 11,8 % vseh registriranih izvajalcev gozdnih del v Sloveniji. Izvajalci največ informacij o KŠO pridobijo od strokovnega osebja na terenu, kar kaže na dobro delo gozdarske stroke v preteklosti, poleg tega so za informiranje o KŠO zaslužne tudi namenske projektne aktivnosti. V večini primerov (72,1 %) bi izvajalci o najdbi KŠO v gozdu najprej obvestili ZGS. Izvajalci del se v nasprotju z gozdarskimi strokovnjaki in študenti (anketa izvedena 2019) večinoma strinjajo, da je slovenska javnost dobro obveščena o KŠO. Več kot polovica izvajalcev (60,7 %) je izrazila pripravljenost za izobraževanje o KŠO (33,3 % le, če bi bila brezplačna), 66,4 % jih je zainteresiranih za vključitev v skupino za hitro ukrepanje ob napadu KŠO. Anketa kaže, da je ponudnikov pomembnih storitev za izkoreninjanje KŠO relativno malo – panje odstranjuje le 10,5 % izvajalcev, 18,8 % pa izvaja arboristične storitve in sečnjo na višini. Rezultati so pokazali na potrebo po nadaljnjem izobraževanju deležnikov prek strokovnega dela javne gozdarske službe in strokovnih nalog zdravstvenega varstva rastlin v gozdarstvu ter nadaljevanju uspešnih promocijskih in izobraževalnih projektnih aktivnosti (npr. LIFE ARTEMIS). Izobraževanje o KŠO je treba vključiti tudi v izobraževalne programe s področja gozdarstva.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Proizvodnja okroglega lesa lani za 16 % nižja kot v 2019</title>
	<pubDate>Wed 12 May 2021 10:04:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051410074773/proizvodnja-okroglega-lesa-lani-za-16--nizja-kot-v-2019/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051410071178/mid/IMG_3990.JPG?m=1620979631</url>
</image>	<description><![CDATA[V mesecu aprilu smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije opravili analizo strukture proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljevanju GLS) v slovenskih gozdovih za leto 2020. Ker v spomladanskem času še niso razpoložljivi vsi končni vhodni podatki za leto nazaj, ki so potrebni za izračune, je končna struktura proizvodnje GLS na voljo jeseni, tokrat pa prikazujemo začasne podatke.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene hlodov za žago in furnir na svetovnih trgih rastejo</title>
	<pubDate>Mon 10 May 2021 08:42:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051008441407/cene-hlodov-za-zago-in-furnir-na-svetovnih-trgih-rastejo/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051008441286/mid/IMG_2281_manj__a.JPG?m=1620629052</url>
</image>	<description><![CDATA[Po poročanju spletnega časopisa Global Wood Markets Info (GWMI), cene hlodov za žago in furnir v svetovnem merilu rastejo. Glavni razlog za to je povečano povpraševanje po tem lesu v nekaterih delih sveta. Cene hlodovine so se v zadnjem obdobju najbolj drastično dvignile v zahodnem delu ZDA in Kanade, v Srednji Evropi ter Estoniji. Globalni indeks cen hlodov za žago in furnir (GSPI) se je v zadnji četrtini leta 2020 zvišal za 8 % v primerjavi s četrtletjem prej. Povpraševanje po hlodovini se je v drugi polovici lanskega leta povečalo zlasti v ZDA, Veliki Britaniji, Južni Koreji ter nekaterih državah Srednje, Vzhodne in Severne Afrike.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Lastnike gozdov pozivajo k bojkotu</title>
	<pubDate>Thu 06 May 2021 08:39:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051008412991/lastnike-gozdov-pozivajo-k-bojkotu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051008411410/mid/DSC_0209.JPG?m=1620628874</url>
</image>	<description><![CDATA[V Nemčiji je v zadnjih petih mesecih prišlo do izrazitega dviga cen rezanega lesa. Glavni vzrok so izredno visoke izvozne cene rezanega lesa. Tako navajajo, da so cene v pristanišču v Hamburgu v letošnjem letu narasle iz 280 na 600 € /m3. Medtem ko cene rezanega lesa naraščajo pa ostajajo cene okroglega lesa praktično nespremenjene. Lastniki gozdov za m3 hlodovine smreke dobijo med 70 in 75 €.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Posek lesa lani za 20 % nižji kot v letu 2019</title>
	<pubDate>Wed 28 April 2021 14:18:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012583244/posek-lesa-lani-za-20--nizji-kot-v-letu-2019/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051016224945/mid/01.jpg?m=1620656569</url>
</image>	<description><![CDATA[Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je posek v letu 2020 znašal dobrih 4,23 milijonov m3, kar je 20 % manj kot v letu 2019. V strukturi poseka so z nekaj manj kot 2,38 milijoni m3 prevladovali iglavci, katerih posek se je sicer zmanjšal za 29 % v primerjavi z letom 2019. Posek listavcev pa se je lani zmanjšal za 5 % v primerjavi z letom prej in je znašal nekaj manj kot 1,86 milijonov m3. Nižji posek v lanskem letu je bil posledica predvsem manjšega obsega sanitarnih sečenj, saj je posek oslabelih/poškodovanih dreves zaradi naravnih motenj (kjer so všteti tudi podlubniki) prvič po letu 2013 znašal manj kot 2 milijona m3. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Nezgode pri delu v gozdu ter predpisi o varnosti in zdravju pri delu</title>
	<pubDate>Mon 26 April 2021 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050515394561/nezgode-pri-delu-v-gozdu-ter-predpisi-o-varnosti-in-zdravju-pri-delu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050715342085/mid/0_naslovna.JPG?m=1620394460</url>
</image>	<description><![CDATA[Kmetijstvo in gozdarstvo spadata med tiste delovno intenzivne panoge, pri katerih še vedno posvečamo premalo pozornosti varnosti pri delu. Zato je gozdarstvo glede tveganja pri delu prav na vrhu in kmetijstvo zelo visoko. Slovenski gozdovi niso le naše največje zeleno bogastvo, pač pa tudi pobiralci najbolj krvavega davka. Posebej kritične so razmere v zasebnem sektorju, saj se z gozdnim in kmetijskim delom ne ukvarjajo le kmetje, ampak vsi, ki imajo interes, čas in zemljo oziroma gozd. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Poseganje v naravni razvoj gozdnih rezervatov? </title>
	<pubDate>Mon 19 April 2021 07:56:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012133565/poseganje-v-naravni-razvoj-gozdnih-rezervatov-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051016402131/mid/Naslovna8.jpg?m=1620657621</url>
</image>	<description><![CDATA[Reden in učinkovit sistem sanitarnih sečenj je še vedno eden ključnih orodij za obvladovanje gradacije podlubnikov. Težave nastajajo na zelo nedostopnih terenih, na primer v varovalnih gozdovih v alpskih strminah in na območjih, ki so bila izločena iz gospodarjenja z gozdovi zaradi želje po spremljanju naravnih procesov v njih. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>AKTUALNO: Cene gozdarskih storitev v Sloveniji – marec 2021</title>
	<pubDate>Mon 19 April 2021 07:02:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050515402119/aktualno:-cene-gozdarskih-storitev-v-sloveniji-–-marec-2021/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050610462943/mid/Naslovna_WCM_v3.JPG?m=1620290789</url>
</image>	<description><![CDATA[V drugi polovici marca smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije med izvajalci gozdarskih storitev izvedli zbiranje cen sečnje in spravila lesa, kjer ločimo sečnjo z motorno žago in traktorsko spravilo ter strojno sečnjo in spravilo, in prevoza lesa z gozdarsko transportno kompozicijo.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Analiza prejemnikov nepovratnih sredstev v okviru Programa razvoja podeželja 2007-2013 za izboljšanje gospodarjenja z zasebnimi gozdovi</title>
	<pubDate>Mon 19 April 2021 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051011385932/analiza-prejemnikov-nepovratnih-sredstev-v-okviru-programa-razvoja-podezelja-20072013-za-izboljsanje-gospodarjenja-z-zasebnimi-gozdovi/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051114003969/mid/IMG_6796-2.JPG?m=1620734439</url>
</image>	<description><![CDATA[Vstop Slovenije v Evropsko unijo je omogočil črpanje sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru ukrepov Programa razvoja podeželja (PRP). ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Nezgode v kmetijstvu in gozdarstvu v letu 2020</title>
	<pubDate>Fri 09 April 2021 14:27:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012521294/nezgode-v-kmetijstvu-in-gozdarstvu-v-letu-2020/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051016452645/mid/0_wcm_nezgode_2020.JPG?m=1620657926</url>
</image>	<description><![CDATA[Tudi minulo leto 2020 je bilo na področju varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji nekoliko nanj slabo kot v preteklem letu. Pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu umrlo skupaj 15 ljudi, veliko je bilo tudi poškodovanih. Iz podatkov, ki jih na osnovni svojega delovanja pripravi Policija in iz podatkov, ki jih na osnovi objav o intervencijah pripravi Uprava RS za zaščito in reševanje zbira Zavod za gozdove Slovenije, smo pripravil pregled statistike za preteklo leto in nekaj primerjav z letom 2019.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Analiza delovanja Zveze lastnikov gozdov Slovenije s ciljem njenega izboljšanja - ali obstajajo možnosti za vzpostavitev novih poslovnih modelov sodelovanja s člani?</title>
	<pubDate>Tue 06 April 2021 10:17:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012583237/analiza-delovanja-zveze-lastnikov-gozdov-slovenije-s-ciljem-njenega-izboljsanja--ali-obstajajo-moznosti-za-vzpostavitev-novih-poslovnih-modelov-sodelovanja-s-clani/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051016482273/mid/Capture.PNG?m=1620658102</url>
</image>	<description><![CDATA[Zveza lastnikov gozdov Slovenije (ZLGS) je prostovoljna organizacija, ustanovljena leta 2006 v skladu z Zakonom o društvih (Zakon o društvih, 2006) in povezuje 24 aktivnih oblik povezovanja na lokalnem nivoju. ZLGS se od ustanovitve dalje srečuje s problemom nestalnosti financiranja ter problemom profesionalizacije dela, saj nima redno zaposlenega kadra. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Žagarska industrija v Sloveniji in Evropi</title>
	<pubDate>Tue 06 April 2021 06:26:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012583274/zagarska-industrija-v-sloveniji-in-evropi/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051020002852/mid/7-julij.JPG?m=1620669628</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v letu 2020 opravili obsežno zbiranje podatkov o stanju žagarskih obratov v Sloveniji. V nadaljevanju predstavljamo nekaj podatkov zbranih z anketnim vprašalnikom med žagarskimi obrati in povzemamo nekaj podatkov o stanju žagarske industrije v Evropski uniji, kot jih navaja INDUFOR (december 2020).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Spletno orodje razvrščanja okroglega lesa</title>
	<pubDate>Mon 29 March 2021 11:35:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012583037/spletno-orodje-razvrscanja-okroglega-lesa/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051108094147/mid/hlodi_naslovna1.jpg?m=1620713381</url>
</image>	<description><![CDATA[Projekt Erasmus+, Network of knowledge for efficient private forest owners (Net4Forest), je usmerjen k spodbujanju neformalnega izobraževanja in usposabljanja zasebnih lastnikov gozdov z namenom povečave dohodka iz njihovih gozdov ter optimizacijo stroškov in povečanjem trženja lesa in drugih storitev. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Ženske v gozdarstvu</title>
	<pubDate>Wed 24 March 2021 11:09:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012583048/zenske-v-gozdarstvu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051108123828/mid/Untitled_design.png?m=1620713558</url>
</image>	<description><![CDATA[Globoko zakoreninjena tradicionalna vloga spolov se odraža na različnih področjih človekovega delovanja. Politike, usmerjene v enake možnosti, še danes niso mogle preseči te splošne ideje. Po navedbah Evropske komisije (2016) je udeležba žensk na trgu dela v vseh državah EU manjša od udeležbe  moških.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Stanje žagarskih obratov v Sloveniji v letu 2019 </title>
	<pubDate>Mon 15 March 2021 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051013000216/stanje-zagarskih-obratov-v-sloveniji-v-letu-2019-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051114494737/mid/Naslovna2-2.png?m=1620737388</url>
</image>	<description><![CDATA[V letu 2020 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije opravili raziskavo med žagarskimi obrati, z namenom ugotavljanja aktualnega stanja v slovenski žagarski industriji. Glavni cilj raziskave je bil razumeti dinamiko razvoja primarne lesnopredelovalne industrije v Sloveniji, kar bo pripomoglo k oblikovanju učinkovitejših ukrepov in strategij nadaljnjega razvoja te panoge.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov na slovenskem trgu v FEBRUARJU 2021</title>
	<pubDate>Sun 14 March 2021 15:46:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050515411146/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-na-slovenskem-trgu-v-februarju-2021/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050618531134/mid/DSC_4450_pomanjsana.JPG?m=1620319991</url>
</image>	<description><![CDATA[V februarju 2021 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije ponovno izvedli zbiranje odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu. V tokratni anketi je sodelovalo 32 podjetij. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>LesGoBio - Možnosti rabe lesa listavcev v slovenskem biogospodarstvu</title>
	<pubDate>Tue 09 March 2021 09:19:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012582839/lesgobio--moznosti-rabe-lesa-listavcev-v-slovenskem-biogospodarstvu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051108144372/mid/lesgobio_logo_naslovna.png?m=1620713683</url>
</image>	<description><![CDATA[Ciljni raziskovalni projekt LesGoBio naslavlja problematiko slabe izkoriščenosti lesa listavcev iz slovenskih gozdov. Dejstvo je, da potencial gozdnih lesnih sortimentov (predvsem listavcev) pri nas ni izkoriščen, kar bi lahko pripisali bodisi pomanjkanju informacij o kakovostni strukturi sortimentov, bodisi načinom (tehnologijam) predelave z manjšo dodano vrednostjo. Slovenska lesnopredelovalna industrija je usmerjena predvsem na področje predelave lesa iglavcev, manj pa se predeluje lesa listavcev, kljub temu da se lesna zaloga predvsem bukovine v zadnjih letih povečuje.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Proučevanje kakovosti hrastove hlodovine na licitaciji vrednejšega lesa 2021</title>
	<pubDate>Mon 08 March 2021 14:33:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012582532/proucevanje-kakovosti-hrastove-hlodovine-na-licitaciji-vrednejsega-lesa-2021/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051108160902/mid/333nasl.png?m=1620713769</url>
</image>	<description><![CDATA[Na 15. dražbi vrednejših sortimentov okroglega lesa v Sl. Gradcu smo v okviru raziskovalnega projekta »Lesgobio – Možnosti rabe lesa listavcev v slovenskem biogospodarstvu« ciljno proučevali kakovost hrastove hlodovine. Pri skupno licitiranih 118 hlodih doba (Quercus robur), ter 1213 hlodih gradna (Quercus petraea) smo preverjali povezanost vizualne ocene kakovosti hloda ter dosežene cene s tehnološkimi značilnostmi sortimentov okroglega lesa. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Gozdnogojitveni ukrepi in njihov vpliv na kvaliteto lesa</title>
	<pubDate>Fri 05 March 2021 09:06:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012582488/gozdnogojitveni-ukrepi-in-njihov-vpliv-na-kvaliteto-lesa/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051108190313/mid/1_stran_WCM.jpg?m=1620713943</url>
</image>	<description><![CDATA[V letu 2021 začenjamo objavljati nove serije sredic, tokrat na temo makroskopsih in mikroskopskih značilnosti lesa najpogostejših in najpomembnejših drevesnih vrst v Sloveniji. Poleg značilnosti lesa, vidnih s prostim očesom, in tistih, ki jih lahko opazujemo le na mikroskopskih preparatih, bomo predstavili tudi glavne značilnosti, ki omogočajo razlikovanje obravnavane vrste od drugih vrst lesa]]></description>
</item>
<item>
	<title>Spremljanje koncentracije askospor glive Eutypella parasitica</title>
	<pubDate>Fri 05 March 2021 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012595802/spremljanje-koncentracije-askospor-glive-eutypella-parasitica/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051114584893/mid/Naslovna_WCM-3.jpg?m=1620737928</url>
</image>	<description><![CDATA[Gliva Eutypella parasitica izvira iz Severne Amerike in povzroča bolezen, imenovano javorov rak. V Sloveniji so jo prvič našli leta 2005, zdaj je razširjena po vsej državi, izkoreninjenje bolezni ni več mogoče. Da bi preprečili nadaljnje širjenje bolezni in zmanjšali število novih okužb, je treba okužena drevesa posekati. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Odkupne količine in cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v 2020 nižje kot v 2019</title>
	<pubDate>Wed 03 March 2021 17:23:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050515420175/odkupne-kolicine-in-cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-iz-zasebnih-gozdov-v-2020-nizje-kot-v-2019/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050618574955/mid/naslovna1.jpg?m=1620320269</url>
</image>	<description><![CDATA[Odkup gozdnih lesnih sortimentov (GLS) iz zasebnih gozdov je po podatkih Statističnega urada RS (SURS) v letu 2020 znašal nekaj manj kot 860.000 m3, kar je 14 % manj kot v letu 2019. Glede na namen rabe GLS, se je najbolj zmanjšal odkup kategorije drug okrogel industrijski les iglavcev (-80 %), sledi hlodovina iglavcev (-21 %), les za celulozo in plošče iglavcev pa se je zmanjšal za 15 % v primerjavi z letom 2019. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>15. licitacija vrednejših sortimentov v Slovenj Gradcu</title>
	<pubDate>Thu 25 February 2021 20:59:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012582250/15-licitacija-vrednejsih-sortimentov-v-slovenj-gradcu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051108244841/mid/Naslovna7.jpg?m=1620714288</url>
</image>	<description><![CDATA[Že tradicionalna 15. licitacija vrednejših sortimentov je letos prvič potekala na novi lokaciji v industrijski coni Pameče pri Slovenj Gradcu. Letošnja licitacija je bila zaznamovana z epidemijo, a je kljub vsem ukrepom Društvu lastnikov gozdov Mislinjske doline v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in Zvezo lastnikov gozdov uspelo uspešno izpeljati celotno organizacijo dogodka.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Na Finskem gradijo eno največjih in najmodernejših žag v Evropi</title>
	<pubDate>Thu 18 February 2021 09:52:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012582257/na-finskem-gradijo-eno-najvecjih-in-najmodernejsih-zag-v-evropi/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051108262691/mid/Naslovna_zaga.jpg?m=1620714386</url>
</image>	<description><![CDATA[Podjetje Metsä Fiber gradi novo žago v mestu Rauma na Finskem. Vrednost naložbe je približno 200 milijonov EUR. Gradnja se je začela spomladi 2020, proizvodnja pa naj bi se začela v tretjem četrtletju 2022. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Povrnitev trošarine za leto 2020, za fizične osebe</title>
	<pubDate>Thu 04 February 2021 20:31:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012582190/povrnitev-trosarine-za-leto-2020,-za-fizicne-osebe/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051108281897/mid/Naslovna.JPG?m=1620714498</url>
</image>	<description><![CDATA[Sistem vračila trošarine za goriva, ki se uporabljajo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije, ostaja v osnovi enak kot do sedaj. Je pa že tretje leto zapored mogoče vlagati zahtevke tudi elektronsko in sicer prostovoljno.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Učinkovitejše gospodarjenje z zasebnimi gozdovi v podporo večji mobilizaciji lesa </title>
	<pubDate>Thu 04 February 2021 08:46:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012582023/ucinkovitejse-gospodarjenje-z-zasebnimi-gozdovi-v-podporo-vecji-mobilizaciji-lesa-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051108302008/mid/IMG_4255.JPG?m=1620714620</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo z novembrom 2020 pričeli z izvajanjem ciljnega raziskovalnega projekta MOBILES (Učinkovitejše gospodarjenje z zasebnimi gozdovi v podporo večji mobilizaciji lesa).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Slovenski trg traktorjev 2020</title>
	<pubDate>Tue 02 February 2021 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051009583117/slovenski-trg-traktorjev-2020/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051115381775/mid/0_wcm_traktorji-2.JPG?m=1620740297</url>
</image>	<description><![CDATA[V minulem letu 2020 je bila prodaja traktorjev v Sloveniji manjša kot leto pred tem. Prodanih je bilo 1.116 traktorjev, kar pomeni 234 traktorjev oz. 17,3 odstotkov manj kot v letu 2019. Tako se je prodaja zmanjšala že drugo leto zapored, saj je tudi v letu 2019 prodaja padla za 9,3 odstotka v primerjavi z letom 2018.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih nepremičnin v  zadnjih petih letih </title>
	<pubDate>Wed 27 January 2021 10:03:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012581860/cene-gozdnih-nepremicnin-v--zadnjih-petih-letih-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051108320228/mid/WCM_naslovna-2.jpg?m=1620714722</url>
</image>	<description><![CDATA[Cene nepremičnin zbira in objavlja Geodetska uprava republike Slovenije (GURS). Vir podatkov je javna evidenca trga nepremičnin, ki je določena z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin (Ur.L. RS 77/17). Podatki izvirajo iz kupoprodajnih poslov. Na GURSu ocenjujejo, da je v analize vključenih 95 % vseh sklenjenih kupoprodajnih poslov. V analize pa so vključeni le posli, ki odražajo tržne cene nepremičnin.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Kaj prinaša sedmi paket ukrepov za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 lastnikom gozdov?</title>
	<pubDate>Mon 18 January 2021 22:37:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012581847/kaj-prinasa-sedmi-paket-ukrepov-za-omilitev-posledic-drugega-vala-epidemije-covid19-lastnikom-gozdov/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051108335474/mid/ceste_044.jpg?m=1620714834</url>
</image>	<description><![CDATA[V aprilu 2020 je vlada v prvem paketu pomoči za omilitev posledic epidemije COVID-19 (Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo – ZIUZEOP) predvidela neposredno finančno nadomestilo tudi za lastnike gozdov. V drugem valu vlada ni predvidela neposrednega finančnega nadomestila za lastnike gozdov zaradi izpada dohodka pri gospodarjenju z gozdom. Kljub temu pa zadnji sprejeti paket prinaša tudi nekaj ukrepov, ki so namenjeni lastnikom gozdov.  ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov na slovenskem trgu v DECEMBRU 2020</title>
	<pubDate>Thu 14 January 2021 10:56:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050515431089/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-na-slovenskem-trgu-v-decembru-2020/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050619003624/mid/GLS_naslovna_v4.JPG?m=1620320436</url>
</image>	<description><![CDATA[V decembru 2020 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvedli še zadnje zbiranje odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu v letu 2020, ki je bilo že deveto zaporedno zbiranje cen, katerega smo se aprila lotili z namenom spremljanja odkupa okroglega lesa v času razmer, ki jih je na trgu lesa povzročila epidemija COVID-19.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Nova zakonodaja o uporabi brezpilotnih letalnikov</title>
	<pubDate>Tue 12 January 2021 23:43:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012581804/nova-zakonodaja-o-uporabi-brezpilotnih-letalnikov/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051108355404/mid/IMG_20200123_163654.jpg?m=1620714954</url>
</image>	<description><![CDATA[31.12.2020 je začela veljati nova EU zakonodaja o sistemih brezpilotnih zrakoplovov (Uredba o izvajanju izvedbene uredbe Komisije (EU) o pravilih in postopkih za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov (Uradni list RS, št. 195/20). Vloge za nova dovoljenja za izvajanje letalske dejavnosti se vlaga samo še po novi zakonodaji.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Pregled leta 2020</title>
	<pubDate>Tue 05 January 2021 10:31:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012581846/pregled-leta-2020/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051108382511/mid/wcm-pregled-leta-2020-foto-krajnc.jpg?m=1620715105</url>
</image>	<description><![CDATA[Turboletno leto se je poslovilo, a za spletnim portalom WoodChainManager je še eno uspešno leto. V letu 2020 smo se v uredništvu okrepili z novimi tehničnimi uredniki. Za redno objavo novic in tehnično dovršenost so v letu 2020 z vsem zanosom skrbeli Mirko Baša, Tina Jemec in Urban Žitko.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Etično ravnanje naj bo vtkano v naše vsakodnevno delovanje</title>
	<pubDate>Tue 22 December 2020 09:19:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012581844/eticno-ravnanje-naj-bo-vtkano-v-nase-vsakodnevno-delovanje/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051108404201/mid/uvodnik_naslovna.jpg?m=1620715243</url>
</image>	<description><![CDATA[Leto 2020 zaključujemo z objavo Gozdarskega etičnega kodeksa, ki ga je za svoje člane sprejela Zveza gozdarskih društev Slovenije, v okviru katere izhaja tudi revija Gozdarski vestnik. Etični kodeks na načelni ravni postavlja smernice, kako naj gozdar ravna pri vsakodnevnem delu v stroki. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Gozdarski etični kodeks za začetek 21. stoletja</title>
	<pubDate>Tue 22 December 2020 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051011383310/gozdarski-eticni-kodeks-za-zacetek-21-stoletja/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051115412009/mid/Eticni_kodeks_NASLOVNA-2.jpg?m=1620740480</url>
</image>	<description><![CDATA[Etični kodeksi posameznih strok so sprejeti in uveljavljeni sistemi ravnanja strokovnjakov v odnosu do ljudi in med njimi. Etični kodeksi lovcev, gozdarjev, veterinarjev, krajinskih arhitektov in naravovarstvenikov vsebujejo še dodatni vidik, in sicer opredelitev odnosa do gozda, živali, okolja, krajine. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Tehnike redčenja mlajših razvojnih faz</title>
	<pubDate>Mon 21 December 2020 09:51:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050515432855/tehnike-redcenja-mlajsih-razvojnih-faz/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050619040037/mid/Smallwood_naslovna.png?m=1620320640</url>
</image>	<description><![CDATA[V ponedeljek, 7. 12. 2020, smo partnerji projekta SMALLWOOD organizirali mednarodno spletno konferenco. Na konferenco smo povabili raziskovalce, gozdarske strokovnjake, gozdarska podjetja in ostale deležnike v gozdarskem sektorju iz vseh partnerskih držav projekta Smallwood.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Tahografi v (nekaterih) traktorjih</title>
	<pubDate>Thu 17 December 2020 17:43:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012581715/tahografi-v-nekaterih-traktorjih/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051108424831/mid/0_wcm_tahografi.jpg?m=1620715368</url>
</image>	<description><![CDATA[Socialna zakonodaja, ki se uporablja v državah EU in v državah podpisnicah sporazuma AETR na področju cestnega prometa je bila sprejeta z namenom izboljšanja socialnih pogojev oseb, vključenih v sektor cestnega prometa, izboljšati varnost v cestnem prometu ter zagotoviti pošteno konkurenco v cestnem prometu in drugih vrstah prevoza. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Preskus gozdarskega vitla Krpan 6,5 DH</title>
	<pubDate>Sun 13 December 2020 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021061008094163/preskus-gozdarskega-vitla-krpan-6,5-dh/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021061008273447/mid/WCM_naslovna.JPG?m=1623306454</url>
</image>	<description><![CDATA[V podjetju PIŠEK – Vitli KRPAN proizvajajo gozdarske vitle vse od leta 1977. Gozdarski vitel ostaja njihov paradni izdelek, proizvodni program pa obsega tudi hidravlične cepilnike drv, traktorske platoje, krožne žage s trakovi, gozdarske prikolice z dvigali in drugo kmetijsko gozdarska mehanizacija. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Obvestilo: Licitacija lesa 2021</title>
	<pubDate>Fri 11 December 2020 09:58:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012581799/obvestilo:-licitacija-lesa-2021/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051108442133/mid/naslovna_WCM-2.JPG?m=1620715461</url>
</image>	<description><![CDATA[Društvo lastnikov gozdov Mislinjse doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in ZGS obveščajo, da bo letošnja licitacija potekala na novi lokaciji v industrijski coni Pameče pri Slovenj Gradcu. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov na slovenskem trgu v NOVEMBRU 2020</title>
	<pubDate>Wed 09 December 2020 11:35:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050515440465/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-na-slovenskem-trgu-v-novembru-2020/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050619284502/mid/naslovna_GLS_november.JPG?m=1620322125</url>
</image>	<description><![CDATA[V novembru 2020 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvedli četrto redno zbiranje odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu v letošnjem letu in kar osmo zaporedno zbiranje cen, katerega smo se aprila lotili z namenom spremljanja odkupa okroglega lesa v času razmer, ki jih je na trgu lesa povzročila epidemija COVID-19.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Združenje za lesno biomaso Slovenije</title>
	<pubDate>Mon 30 November 2020 09:56:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012581660/zdruzenje-za-lesno-biomaso-slovenije/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051108455438/mid/Naslovna6.jpg?m=1620715554</url>
</image>	<description><![CDATA[Lesna biomasa je pomemben vir energije, ki ga imamo v Sloveniji v izobilju, pa ga kljub temu vse prevečkrat spregledamo. V želji po umeščanju lesne biomase na ustrezno mesto smo v začetku oktobra ustanovili Združenje za lesno biomaso Slovenije (ZlebIS). ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdarskih storitev v Sloveniji  – oktober 2020</title>
	<pubDate>Thu 26 November 2020 14:50:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050515442489/cene-gozdarskih-storitev-v-sloveniji--–-oktober-2020/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051108474188/mid/IMG_20200309_101407859_naslovna-2.jpg?m=1620715661</url>
</image>	<description><![CDATA[V drugi polovici oktobra smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije med izvajalci gozdarskih storitev ponovno izvedli zbiranje cen in sicer sečnje in spravila lesa, kjer ločimo sečnjo z motorno žago in traktorsko spravilo ter strojno sečnjo in spravilo, in prevoza lesa z gozdarsko transportno kompozicijo.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Leto 2020 je leto mednarodnega zdravja rastlin</title>
	<pubDate>Thu 19 November 2020 10:38:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012581426/leto-2020-je-leto-mednarodnega-zdravja-rastlin/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051108511174/mid/1_stran_1_1.jpg?m=1620715872</url>
</image>	<description><![CDATA[Pred vami je tematska številka Gozdarskega vestnika, ki je v celoti posvečena izzivom v povezavi z biotskimi škodljivci gozda, še posebno karantenskimi škodljivimi organizmi (glive, virusi, bakterije, živali), ki lahko s svojim negativnim vplivom ogrožajo okolje in gospodarstvo države. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Uvoz lesa listavcev v Evropsko unijo in tveganje za gozd</title>
	<pubDate>Thu 19 November 2020 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051011382655/uvoz-lesa-listavcev-v-evropsko-unijo-in-tveganje-za-gozd/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051115441723/mid/slika1-3.png?m=1620740657</url>
</image>	<description><![CDATA[Posledice mednarodne trgovine z lesom med celinami in državami so vneseni tujerodni škodljivi organizmi, ki ob ustalitvi v našem okolju nimajo naravnih sovražnikov. Zato se lahko pojavijo v večjih populacijah in povzročajo poškodbe na rastlinah ali celo odmiranje. Pri prenovi zakonodaje na področju zdravja rastlin v EU je Slovenija podpirala preventivni pristop in previdnostno načelo pri trgovanju z rastlinami in rastlinskimi proizvodi iz tretjih držav. Za les listavcev ni dovolj zaščite pri uvozu v EU. Zato je bil pripravljen seznam novih, potencialno nevarnih tujerodnih škodljivih organizmov, ki bi jih morali uvrstiti v seznam karantenskih škodljivih organizmov in tako preprečiti njihov vnos z uvozom lesa gostiteljskih rastlin v EU in tako obvarovati gozdove pred potencialno škodo. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov na slovenskem trgu v OKTOBRU 2020</title>
	<pubDate>Tue 17 November 2020 21:18:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050515445026/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-na-slovenskem-trgu-v-oktobru-2020/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050515445115/mid/1_cene_gls_oktober_wcm.png?m=1620222293</url>
</image>	<description><![CDATA[V oktobru 2020 na Gozdarskem inštitutu Slovenije nadaljujemo z izvajanjem mesečnega zbiranja odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu, z namenom spremljanja odkupa okroglega lesa v času COVID-19.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Spletni portal Access2Markets za mala in srednje velika podjetja za trgovanje zunaj EU</title>
	<pubDate>Thu 12 November 2020 11:08:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012581496/spletni-portal-access2markets-za-mala-in-srednje-velika-podjetja-za-trgovanje-zunaj-eu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051108523900/mid/Access2Markets_slika_naslovna.JPG?m=1620715960</url>
</image>	<description><![CDATA[Portal omogoča hiter dostop do tarif, davkov, pravil o poreklu, carinskih postopkov, trgovinskih omejitev in statistik o prometu, povezanih z izdelkom, ki ga želijo uvažati ali izvažati. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Trg gozdnih lesnih sortimentov v letu 2019 v številkah</title>
	<pubDate>Tue 10 November 2020 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051009582080/trg-gozdnih-lesnih-sortimentov-v-letu-2019-v-stevilkah/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051115495224/mid/DSC_7411_naslovna-2.JPG?m=1620740993</url>
</image>	<description><![CDATA[Trg gozdnih lesnih sortimentov (GLS) redno spremljamo na Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS). Vsako leto izračunavamo strukturo proizvodnje le-teh in sicer s pomočjo številnih podatkovnih virov: Zavod za gozdove Slovenije, družba SiDG d.o.o., podjetja v lesnopredelovalni industriji, Statistični urad RS (SURS), gozdarska podjetja, ki delujejo tudi v zasebnih gozdovih,... ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Trg lesa v času COVID-19</title>
	<pubDate>Fri 06 November 2020 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050515452765/trg-lesa-v-casu-covid19/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050813364812/mid/DSC_72751.JPG?m=1620473808</url>
</image>	<description><![CDATA[Gozdno-lesni sektor se je že z začetkom letošnjega leta spopadal s težavami na trgu okroglega lesa (zaradi presežkov okroglega lesa na celotnem evropskem trgu so padle cene tega lesa) z začetkom epidemije COVID-19 pa se je kriza še poglobila. Odkup gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov se je zaradi vpliva epidemije začel zmanjševati v drugi polovici marca, prav tako so še dodatno padle cene okroglega lesa. Odkupovalci so se ob koncu marca in v aprilu srečevali predvsem s težavami na strani nadaljnje prodaje okroglega lesa v sosednjo Avstrijo in Italijo ter ponekod tudi na domači trg. Ko so se državne meje ponovno odprle, je trg gozdnih lesnih sortimentov počasi oživel. Letošnje leto pa zaznamuje tudi nižji posek; po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo namreč v obdobju 1.1.2020–10.9.2020 posekanih 23 % manj količin lesa kot v enakem obdobju lani. To zmanjšanje je predvsem posledica zmanjšanega sanitarnega poseka.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Uspešno izvedena konferenca - Gozdovi v ženskih rokah</title>
	<pubDate>Wed 04 November 2020 09:41:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012580687/uspesno-izvedena-konferenca--gozdovi-v-zenskih-rokah/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051108554439/mid/Naslovna1.png?m=1620716144</url>
</image>	<description><![CDATA[Prejšnji četrtek, 29. 10. 2020, smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS) organizirali mednarodno spletno konferenco z naslovom »Gozdovi v ženskih rokah«. GIS je vodilni partner projekta Fem4Forest: Forests in Women\'s Hands, v sklopu katerega je bila konferenca tudi organizirana.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Stanje na trgu okroglega lesa in lesnih proizvodov v Sloveniji v letih 2019 in 2020</title>
	<pubDate>Fri 30 October 2020 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051009580825/stanje-na-trgu-okroglega-lesa-in-lesnih-proizvodov-v-sloveniji-v-letih-2019-in-2020/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051115542462/mid/0_marketstatement_wcm-2.JPG?m=1620741264</url>
</image>	<description><![CDATA[Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko (GTE) v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) vsako leto pripravi Poročilo o stanju na trgu lesnih proizvodov v Sloveniji, in sicer za preteklo leto in polovico tekočega leta. Namen poročila je analiza kratkoročnih in srednjeročnih tržnih trendov gozdarskega in lesnopredelovalnega sektorja države. Poročila pripravi večina evropskih držav članic Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE), ki služijo tudi kot glavni dokument pri letnem zasedanju Odbora za gozdarstvo in lesnopredelovalno industrijo.]]></description>
</item>
<item>
	<title>EIP AGRI: Elektronsko poslovanje kmetijskih gospodarstev z izrazito gozdarsko dejavnostjo</title>
	<pubDate>Tue 20 October 2020 13:41:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012580537/eip-agri:-elektronsko-poslovanje-kmetijskih-gospodarstev-z-izrazito-gozdarsko-dejavnostjo/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051109443897/mid/0_wcm_eip.jpg?m=1621407639</url>
</image>	<description><![CDATA[Digitalizacija in nove informacijske ter komunikacijske tehnologije pomembno vplivajo na razvoj, učinkovitost in uspešnost gozdarstva kot tudi celotne gozdno-lesne verige. Digitalne tehnologije omogočajo podporo pri zagotavljanju trajnostnih vidikov pri gospodarjenju z gozdovi in hkrati povečujejo varnost v dobavni verigi. Podatki o gozdovih, ki so že zbrani v elektronski obliki, se lahko uporabljajo v različnih modelih gozdov oziroma informacijskih sistemih in orodjih za podporo pri odločanju o gospodarjenju z gozdom ter tako odločilno prispevajo k optimizaciji gozdnogospodarskega načrtovanja. Prav tako olajšajo logistiko, prodajo in hitrejši pretok informacij med lastniki gozdov, izvajalci del v gozdovih, trgovci in lesnopredelovalno industrijo. Za uspešnost digitalizacije je ključna vzpostavitev zaupanja vseh deležnikov vzdolž gozdno-lesne verige. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov na slovenskem trgu v SEPTEMBRU 2020</title>
	<pubDate>Mon 19 October 2020 08:54:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050515465061/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-na-slovenskem-trgu-v-septembru-2020/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050619323789/mid/IMG_20200918_083220_naslovna.jpg?m=1620322357</url>
</image>	<description><![CDATA[Tudi v septembru 2020 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvedli zbiranje odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu, z namenom spremljanja odkupa okroglega lesa v času razmer, ki jih je na trgu lesa povzročila epidemija COVID-19. V tokratni anketi je sodelovalo 40 podjetij. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Je mogoče pripisati vrednost ekosistemskim storitvam, ki jih nudi gozd?</title>
	<pubDate>Thu 15 October 2020 05:59:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012580494/je-mogoce-pripisati-vrednost-ekosistemskim-storitvam,-ki-jih-nudi-gozd/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051109463933/mid/Naslovnica_GV_Oktober.jpg?m=1620719199</url>
</image>	<description><![CDATA[Gozdovi imajo številne funkcije. Nekatere od njih, npr. pridobivanje lesa, je razmeroma preprosto ovrednotiti, medtem ko je druge (estetska vrednost, čiščenje zraka …) skoraj nemogoče. V okoljevarstvu se je pred časom začel uveljavljati izraz ekosistemska storitev, prek katerega naj bi sistemsko ovrednotili koristi, ki jih imamo ne samo od gozda, ampak tudi od narave na splošno.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Naklon terena in poškodbe tal pri pridobivanju lesa</title>
	<pubDate>Thu 15 October 2020 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050515470148/naklon-terena-in-poskodbe-tal-pri-pridobivanju-lesa/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050813481237/mid/PA050194v2.jpg?m=1620474492</url>
</image>	<description><![CDATA[Naklon terena v kombinaciji s fizikalnimi lastnostmi strojev potencialno vpliva na poškodbe tal pri gozdni proizvodnji. V raziskavi smo z analizo globine kolesnic na dveh objektih ter analizo podatkov programa iFOS ugotavljali vpliv naklona vlak in sečnih poti na globino kolesnic. Poleg tega smo proučili medsebojni vpliv naklona in dejavnikov tal, kot so vlažnost tal ter delež humusa in skeleta, na dopustnost sečnje in spravila s sodobnimi tehnologijami z okoljskega vidika. Rezultati kažejo, da globina kolesnic v realnih razmerah narašča z naklonom prometnic, vendar pa ta vpliv ni statistično značilen. Na podlagi rezultatov ocenjujemo, da je z vidika poškodb tal gozdna proizvodnja brez večjih prilagoditev dopustna pri naklonih terena do 15 %. Po drugi strani pa lahko s prilagoditvami stroja, načina ter organizacije dela (npr. dela v ugodnih talnih razmerah, pri nizki vlažnosti tal, večjem deležu skeleta in humusa) gozdna proizvodnja poteka tudi na večjih naklonih terena.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Tokovi okroglega lesa v letu 2019</title>
	<pubDate>Wed 14 October 2020 06:38:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012580441/tokovi-okroglega-lesa-v-letu-2019/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051109483458/mid/Tokovi_OKL_2019_naslovna.JPG?m=1620719314</url>
</image>	<description><![CDATA[Leto 2019 je bilo za slovensko lesnopredelovalno industrijo ugodno, saj je bilo domačega lesa na razpolago dovolj. Podatki o tokovih okroglega lesa, ki jih zbiramo in izračunavamo na Gozdarskem inštitutu Slovenije, kažejo, da se je poraba okroglega lesa v letu 2019 povečala za 13 % v primerjavi z letom 2018. Skupna poraba okroglega je znašala 3,32 milijonov m3, od tega je bilo porabe iglavcev 1,92 milijonov m3, porabe listavcev pa 1,41 milijonov m3.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Mobilna aplikacija s prostorskimi podatki kot pomoč pri gospodarjenju z gozdom</title>
	<pubDate>Tue 06 October 2020 06:06:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012580237/mobilna-aplikacija-s-prostorskimi-podatki-kot-pomoc-pri-gospodarjenju-z-gozdom/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051109501153/mid/1_wcm_spatialmind_naslovna.jpg?m=1620719411</url>
</image>	<description><![CDATA[Izvajalska podjetja in lastniki gozdov imajo na razpolago številne prostodostopne prostorske podatke. Vendar zahteva uporaba le teh nekaj več znanja. Po navadi pa se zakomplicira pri povezovanju različnih podatkovnih baz in pri dostopnosti podatkov na terenu. V podpor izvajalcem del in lastnikom gozdov je podjetje Spatial Mind s.p. razvilo sistem, ki predstavlja pomoč pri gospodarjenju z gozdom in omogoča uporabo prostorskih podatkov na mobilnih napravah]]></description>
</item>
<item>
	<title>Valtra G5</title>
	<pubDate>Mon 05 October 2020 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021061008333463/valtra-g5/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021061008333283/mid/0_wcm_valtra.jpg?m=1623306812</url>
</image>	<description><![CDATA[Valtra na novo strukturira svoje serije traktorjev in z novo serijo G vstopa v peto generacijo svojih traktorjev, ki prestavlja uvod v delovno praznovanje Valtrine 70-letnice prihodnje leto. Serija G5, ki so jo konec avgusta predstavili na dobro obiskani oz. gledani virtualni oz. online predstavitvi v tovarni na Finskem, je kompaktna kot serija A in s tehničnimi rešitvami kot serija N, oz. se uvršča med ti dve seriji tako po merah, moči motorja kot po opremljenosti. Model G135 Versu je tudi kandidat za traktor leta 2021 v kategoriji »Najboljši vsestranski traktor« (Best utility 2021).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Varovanje divjih živali pri košnji trave</title>
	<pubDate>Tue 22 September 2020 14:18:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012574915/varovanje-divjih-zivali-pri-kosnji-trave/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051109534183/mid/POETTINGER_SENSOSAFE_2020_hq.jpg?m=1620719621</url>
</image>	<description><![CDATA[Pöttinger Sensosafe, naprava za odkrivanje živih divjih živali v travi, ki so jo pri Pöttingerju predstavili na lanski Agritechnici, je v letošnji prvi košnji prestala več prototipnih testiranj, z zelo obetavnimi rezultati. Pri življenju je bilo ohranjenih veliko mladičev divjih živali in ohranjena čista krma, so zapisali v Pöttingerjevem sporočilu za javnost.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Smernice pravilne izmere in razvrščanja okroglega lesa po kakovostnih razredih</title>
	<pubDate>Wed 16 September 2020 09:54:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012574893/smernice-pravilne-izmere-in-razvrscanja-okroglega-lesa-po-kakovostnih-razredih/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051109545543/mid/hlodi_naslovna.jpg?m=1620719695</url>
</image>	<description><![CDATA[Smernice opredelj pravilnega merjenja dimenzij in pravili računanja volumna okroglega lesa. Prav tako so za posamezno drevesno vrsto predstavljene orientacijske vrednosti debeline skorje, katero pri izračunu premera ne upoštevamo.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov na slovenskem trgu v AVGUSTU 2020 </title>
	<pubDate>Tue 15 September 2020 09:08:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051009574459/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-na-slovenskem-trgu-v-avgustu-2020-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051111451092/mid/Novica_cene_08.JPG?m=1620726310</url>
</image>	<description><![CDATA[V avgustu smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvedli že tretje redno zbiranje odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu v letu 2020 in kar peto zbiranje cen z namenom spremljanja odkupa okroglega lesa v času razmer, ki jih je na trgu lesa povzročila epidemija COVID-19. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Lesno oglje za žar</title>
	<pubDate>Thu 10 September 2020 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012593756/lesno-oglje-za-zar/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051120194609/mid/oglje_naslovna_obrezana_2.JPG?m=1620757187</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije izvedli analizo kakovosti lesnega oglja za žar. To je bila prva tovrstna analiza kakovosti oglja dostopnega na slovenskem trgu. V analizo je bilo vključenih 11 vreč oglja za žar različnih ponudnikov in proizvajalcev. Glede na podatke na embalaži, vzorci izvirajo iz 7 različnih držav, pri dveh vzorcih pa porekla ni bilo mogoče določiti.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Izkoriščenost potenciala hlodovine iglavcev v Sloveniji</title>
	<pubDate>Fri 04 September 2020 10:10:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012574774/izkoriscenost-potenciala-hlodovine-iglavcev-v-sloveniji/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051111545122/mid/0_wcm_koeficient.JPG?m=1620726891</url>
</image>	<description><![CDATA[V letu 2018 je proizvodnja hlodov za žago in furnir iglavcev v Sloveniji znašala 2,553 milijonov m3, od tega je bilo 56 % količin izvoženih na tuji trg, večji del v Avstrijo (71 %). ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Drugi rezultat projekta Net4Forest</title>
	<pubDate>Thu 03 September 2020 10:46:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012574756/drugi-rezultat-projekta-net4forest/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051111555198/mid/0_wcm_koeficient.JPG?m=1620726951</url>
</image>	<description><![CDATA[Projekt Erasmus+, Network of knowledge for efficient private forest owners (Net4Forest), je usmerjen k spodbujanju neformalnega izobraževanja in usposabljanja zasebnih lastnikov gozdov z namenom povečave dohodka iz njihovih gozdov ter optimizacijo stroškov in povečanjem trženja lesa in drugih storitev. Partnerji iz 5 držav smo v sklopu projekta pripravili praktične smernice za lastnike gozdov (»Hands-on guidelines for private woodlot owners in Slovenia, Latvia, Estonia, Sweden and Spain«) in kot izobraževalno gradivo za tiste, ki izvajajo izobraževanja za lastnike gozdov. Gozdarski inštitut Slovenije je pripravil smernice o pravilni izmeri in vrednotenju okroglega lesa, ter opisi najpomembnejših napak lesa ter njihovega kvarnega vpliva na kakovost.   ]]></description>
</item>
<item>
	<title>4,5 milijona evrov za naložbe v predindustrijsko predelavo lesa</title>
	<pubDate>Wed 26 August 2020 08:25:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012574782/4,5-milijona-evrov-za-nalozbe-v-predindustrijsko-predelavo-lesa/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051111573829/mid/DSC_54611.jpg?m=1620727058</url>
</image>	<description><![CDATA[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) bo danes v Uradnem listu objavilo Javni razpis za operacijo naložbe v predindustrijsko predelavo lesa iz PRP 2014-2020 za leto 2020. Za ta namen je razpisanih 4,5 mio EUR nepovratnih sredstev. Cilj razpisa je vzpostaviti nove obrate za predindustrijski obseg predelave lesa, ki bodo poleg žagarske ali druge dejavnosti opravljali tudi aktivnosti. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov na slovenskem trgu v JULIJU 2020</title>
	<pubDate>Wed 12 August 2020 10:40:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051009573872/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-na-slovenskem-trgu-v-juliju-2020/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051113254651/mid/0_wcm_cene.jpg?m=1620732346</url>
</image>	<description><![CDATA[V juliju 2020 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvedli že peto zbiranje odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu letošnjega leta oziroma tretje izredno zbiranje z namenom spremljanja odkupnih cen okroglega lesa v času razmer, ki jih je na trgu lesa povzročila epidemija COVID-19.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Teden gozdov v letu 2020 s sloganom Skrbno z gozdom! </title>
	<pubDate>Thu 06 August 2020 06:06:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012574642/teden-gozdov-v-letu-2020-s-sloganom-skrbno-z-gozdom!-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051113281347/mid/1_stran_M.Skudnik_small_.jpg?m=1620732494</url>
</image>	<description><![CDATA[Že vrsto let se pred začetkom poletja povežejo številne inštitucije, ki se ukvarjajo z gozdom in gozdarstvom ter v sodelovanju pripravijo osrednjo letno gozdarsko prireditev, poimenovano Teden gozdov. Namen letošnje je bil predvsem izpostaviti ustreznost obnašanja ljudi v gozdu in sledenje gozdnemu bontonu. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Meritve gostote lesa v slovenskih gozdovih</title>
	<pubDate>Thu 06 August 2020 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051009573648/meritve-gostote-lesa-v-slovenskih-gozdovih/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051120262459/mid/0_wcm_gostota-2.jpg?m=1620757584</url>
</image>	<description><![CDATA[V prispevku je predstavljen primer raziskave o variabilnosti kakovosti lesa različnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih. Meritve gostote, ki je eden glavnih pokazateljev kakovosti lesa, bodo služile za izdelavo podatkovne baze za oceno prostorske variabilnosti kakovosti lesa v Sloveniji. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Gozdovi v ženskih rokah</title>
	<pubDate>Wed 05 August 2020 11:49:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012574612/gozdovi-v-zenskih-rokah/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051113293434/mid/fem4forest_logo.JPG?m=1620732574</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo pričeli z mednarodnim projektom »Gozdovi v ženskih rokah« Fem4Forest (Forests in Women\'s Hands).Glavni cilj projekta je okrepitev gozdarskega sektorja na območju Podonavja na lokalnem, regionalnem in mednarodnem nivoju s pomočjo večjega vključevanja žensk. Projekt ponuja nov in inovativen pristop pri izobraževanju in mentorstvu, ki bo omogočil bolj dejavno vlogo žensk v gozdarskem sektorju. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>8 mio EUR za naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa ter povečanje ekonomske vrednosti gozda</title>
	<pubDate>Tue 04 August 2020 09:18:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012574604/8-mio-eur-za-nalozbe-v-nakup-nove-mehanizacije-in-opreme-za-secnjo-in-spravilo-lesa-ter-povecanje-ekonomske-vrednosti-gozda/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051113303541/mid/IMG_1264_small.jpg?m=1620732635</url>
</image>	<description><![CDATA[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je 24. 7. 2020 v Uradnem listu objavilo Javni razpis za operacijo naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa iz PRP 2014-2020 (PRP 2014–2020) za leto 2020. Za ta namen je razpisanih 8 mio EUR nepovratnih sredstev. Cilj razpisa je uvesti učinkovite in okoljsko sprejemljive tehnologije za posek in spravilo lesa, doseči intenziviranje gospodarjenja z gozdovi, profesionalizacijo dela v gozdovih, zmanjšanje števila delovnih nesreč pri delu v gozdu ter ustvariti nova delovna mesta.]]></description>
</item>
<item>
	<title>6,4 mio EUR za odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami za učinkovitejše trajnostno gospodarjenje z gozdovi</title>
	<pubDate>Tue 04 August 2020 07:42:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012574610/6,4-mio-eur-za-odpiranje-gozdov-z-gozdnimi-prometnicami-za-ucinkovitejse-trajnostno-gospodarjenje-z-gozdovi/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051113314764/mid/IMG_0253_small.jpg?m=1620732708</url>
</image>	<description><![CDATA[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je 17. 7. 2020 v Uradnem listu objavilo Javni razpis za operacijo naložbe v ureditev gozdne infrastrukture iz Programa razvoja podeželja 2014–2020 (PRP 2014–2020) za leto 2020. Za ta namen je razpisanih 6,4 mio EUR nepovratnih sredstev. Cilj javnega razpisa je povečanje odprtosti gozdov s gozdnimi prometnicami, zmanjšanje stroškov spravila lesa in s tem omogočiti učinkovitejše trajnostno gospodarjenje z gozdovi.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Izpad dohodka v gozdarskem sektorju v obdobju od 16. 3. 2020 do 30. 6. 2020</title>
	<pubDate>Mon 27 July 2020 05:50:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012574303/izpad-dohodka-v-gozdarskem-sektorju-v-obdobju-od-16-3-2020-do-30-6-2020/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051113340770/mid/Izpad_final_naslovna.jpg?m=1620732847</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo ocenjevali izpada dohodka v gozdarskem sektorju skladno z metodologijo objavljeno v Odloku o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v gozdarskem sektorju zaradi epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 61/20). ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Brezpilotni zrakoplovi - droni</title>
	<pubDate>Wed 22 July 2020 14:05:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012574091/brezpilotni-zrakoplovi--droni/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051113355281/mid/0.jpg?m=1622015951</url>
</image>	<description><![CDATA[Če pustimo ob strani vojaške in policijske namene in uporabo za zasebne namene (fotografiranje, snemanje, uporaba kar tako, za zabavo), se na prvi pogled zdi, da so droni, oz. brezpilotni zrakoplovi, kot so poimenovani v slovenskih predpisih, v kmetijstvu uporabni predvsem za opazovanje posevkov, snemanja stanja posevkov, pridobivanje podatkov za izdelavo kart parcel int., a njihov nagel razvoj nam vse bolj približuje tudi možnosti za setev, gnojenje in varstvo rastlih iz zraka. Vse več je ponudnikov tovrstnih naprav, ki obetajo.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Digitalizacija v kmetijstvu in kmetijski tehniki</title>
	<pubDate>Mon 20 July 2020 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021061008383563/digitalizacija-v-kmetijstvu-in-kmetijski-tehniki/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021061008383318/mid/0_wcm_digitalizacija.JPG?m=1623307113</url>
</image>	<description><![CDATA[Pri razvoju kmetijske in gozdarske tehnike ni prav nobenega zaostajanja pri uvajanju digitalnih rešitev v primerjavi z drugimi dejavnostmi, od industrije do storitev.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov na slovenskem trgu v JUNIJU 2020</title>
	<pubDate>Mon 13 July 2020 11:33:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051009572748/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-na-slovenskem-trgu-v-juniju-2020/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051113373102/mid/GLS_naslovna.jpg?m=1620733052</url>
</image>	<description><![CDATA[V juniju 2020 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvedli že tretje zbiranje odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu v času izrednih razmer, ki jih je povzročila epidemija COVID-19. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Posledice pandemije covida-19 - Sejmi in razstave v Evropi</title>
	<pubDate>Tue 07 July 2020 11:48:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012573689/posledice-pandemije-covida19--sejmi-in-razstave-v-evropi/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051113400254/mid/Sejmi-naslovna.jpg?m=1620733202</url>
</image>	<description><![CDATA[Zaradi posledic pandemije novega korona virusa oz. bolezni covid-19 organizatorji eden za drugim odpovedujejo letošnje sejme, razstave, prireditve, prikaze itn. oz. jih prestavljajo na začetek prihodnjega leta. Tudi na področju kmetijstva in gozdarstva oz. na področju kmetijske in gozdarske tehnike. O nekaterih odpovedih smo že kratko poročali v junijski številki Kmetovalca, tu pa vam pripravljamo nekaj obširnejši pregled obstoječega stanja. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Kako bodo Nemci v prihodnje »klasirali« lubadarice?</title>
	<pubDate>Fri 03 July 2020 09:37:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012573523/kako-bodo-nemci-v-prihodnje-»klasirali«-lubadarice/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051113412412/mid/gozdovi_naslovna.jpg?m=1620733284</url>
</image>	<description><![CDATA[Z 1. julijem 2020 so stopile v veljavno nekatere nove dopolnitve RVR. Kot zanimivejša dopolnitev je zagotovo na novo postavljen kriterij razvrščanja hlodovine smreke in jelke po kakovostnih razredih, ki je bila napadana s strani podlubnikov (Ips typographus in Pityogenes chalcographus).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Test rezalno cepilnega stroja  - Krpan CS 420 pro </title>
	<pubDate>Sun 28 June 2020 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021061008414842/test-rezalno-cepilnega-stroja---krpan-cs-420-pro-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021061008413999/mid/CS1-naslovna-IMG_0298.JPG?m=1623307300</url>
</image>	<description><![CDATA[Pri podjetju PIŠEK – Vitli KRPAN d.o.o. proizvajajo široko paleto gozdarskih strojev, ki bi jih lahko našteli v posameznih skupinah, kot so vitli, gozdarske prikolice, …, pa do ponudbe gozdarske opreme, lahko pa bi jih opredelili tudi kot stroje za izvleko, predelavo in transport lesa. Za predelavo lesa, dejansko za predelavo lesa za energetsko rabo, natančneje za pripravo polen, izdelujejo cepilnike drv, rezalno cepilne stroje, krožne žage, povezovalnike drv in pripadajočo opremo. Tehnološko najkompleksnejši na eni strani, na drugi strani pa z največ povezanimi funkcijami za pripravo polen, so rezalno cepilni stroji. Z njimi goli razžagamo na željeno dolžno in les razcepimo v polena, če se omejimo le na osnovni funkciji. Tu pa so še dovajanje lesa, odvajanje žagovine, transport polen in funkcije nastavitev stroja ter seveda krmiljenje funkcij stroja. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Izračun izpada dohodka v gozdarskem sektorju v času epidemije COVID-19 v mesecu maju 2020</title>
	<pubDate>Tue 23 June 2020 06:37:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012573504/izracun-izpada-dohodka-v-gozdarskem-sektorju-v-casu-epidemije-covid19-v-mesecu-maju-2020/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051208451791/mid/IMG_0191.JPG?m=1620801917</url>
</image>	<description><![CDATA[Skladno z metodologijo iz priloge 1 Odloka o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v gozdarskem sektorju zaradi epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 61/20; v nadaljevanju: Odlok), je Gozdarski inštitut Slovenije izračunal izpad dohodka v sektorju gozdarstva za obdobje od 1.5. do 31. 5. 2020. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Otvoritev makete Idrijskega žičnega izvleka</title>
	<pubDate>Mon 15 June 2020 13:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051011372411/otvoritev-makete-idrijskega-zicnega-izvleka/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051208473761/mid/0_wcm_idrijski_izvlek.jpg?m=1620802057</url>
</image>	<description><![CDATA[V petek, 12. junija 2020 je na Vojskem potekala slavnostna otvoritev makete Idrijskega žičnega izvleka. Dogodek je potekal v organizaciji Gozdarskega društva Posočja in družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. v sodelovanju z ZGS OE Tolmin. Maketa Idrijskega žičnega izvleka na Vojskem stoji v neposredni bližini rojstne hiše izumitelja Štefana Gnezde, ki velja za pionirja gozdnih žičnic na Slovenskem.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Analiza podatkov o proizvodnji žaganega lesa v Sloveniji za obdobje 2014–2018, ki jih zbira in vodi Statistični urad RS</title>
	<pubDate>Mon 15 June 2020 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012593218/analiza-podatkov-o-proizvodnji-zaganega-lesa-v-sloveniji-za-obdobje-2014–2018,-ki-jih-zbira-in-vodi-statisticni-urad-rs/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051120300610/mid/0_wcm_scap_gv_zagan_les.JPG?m=1620757806</url>
</image>	<description><![CDATA[Statistični urad RS (SURS) vsako leto naredi statistično raziskavo Industrijska proizvodnja, s katero na letnem nivoju zbira podatke o količinski proizvodnji industrijskih proizvodov in storitev ter o količinski in vrednostni prodaji industrijskih proizvodov ter storitev v Sloveniji. Namen raziskovanja je spremljanje stanja, sprememb in razvoja celotne industrije v Sloveniji, izračunavanje različnih kazalnikov razvoja industrijskih dejavnosti ter mednarodne izmenjave in primerjave statističnih podatkov, zlasti z drugimi državami članicami EU. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Trg lesnih peletov v Sloveniji v letu 2019</title>
	<pubDate>Mon 15 June 2020 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012593586/trg-lesnih-peletov-v-sloveniji-v-letu-2019/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051120322271/mid/0_wcm_scap_gv_zagan_les.JPG?m=1620757942</url>
</image>	<description><![CDATA[<h3>PROIZVODNJA V SLOVENIJI</h3>

<p style=\"text-align: justify\">Proizvodnja peletov v Sloveniji v zadnjih 10 letih počasi, a zanesljivo narašča. V maju 2020 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije ponovno opravili analizo slovenske proizvodnje peletov. Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da je proizvodnja peletov v Sloveniji v letu 2019 skupno znašala 134.000 ton, kar je 13,6 % več kot v letu 2018. Zabeležili smo največje povišanje proizvodnje peletov v Sloveniji v zadnjih šestih letih. V letu 2019 je po naših podatkih pelete za trg prozvajalo 22 poslovnih subjektov, med katerimi prevladujejo manjši proizvajalci. Največji proizvajalec je proizvedel več kot 50.000 ton, ostali pa proizvedejo do 20.000 t peletov letno.</p>
]]></description>
</item>
<item>
	<title>Izbira podjetja za izvajanje del v gozdu naj bo pretehtana med ceno in kvaliteto storitve</title>
	<pubDate>Thu 11 June 2020 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012573513/izbira-podjetja-za-izvajanje-del-v-gozdu-naj-bo-pretehtana-med-ceno-in-kvaliteto-storitve/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051208525832/mid/naslovna_obrezana2.jpg?m=1620802378</url>
</image>	<description><![CDATA[V zadnjih letih so, na podlagi podatkov SURSa, trendi v lesni panogi ponovno postali pozitivni in nekoliko bolj vzpodbudni. V Sloveniji je v obdobju 2014–2018 količinsko in tudi po številu žagarskih obratov prevladovala proizvodnja žaganega lesa iglavcev. Predelava lesa listavcev zelo zaostaja in dosega komaj nekaj preko 100.000 m3 letno, medtem ko je v letu 2018 predelava lesa iglavcev presegla 800.000 m3, kar predstavlja skoraj 90 % vsega razžaganega lesa. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov na slovenskem trgu v MAJU 2020</title>
	<pubDate>Thu 04 June 2020 08:10:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051009571315/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-na-slovenskem-trgu-v-maju-2020/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051208545672/mid/0_wcm_cene_gls_maj_2020.jpg?m=1620802496</url>
</image>	<description><![CDATA[V maju 2020 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije po aprilu izvedli že drugo zbiranje odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu v času epidemije COVID-19. Trenutno mesečno zbiranje odkupnih cen je predvsem namenjeno ugotavljanju sprememb, ki jih je na trgu okroglega lesa povzročila v marcu razglašena epidemija.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Test gozdarske prikolice Krpan GP 8 DF - zmogljiva lahka kategorija</title>
	<pubDate>Tue 02 June 2020 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021061008485790/test-gozdarske-prikolice-krpan-gp-8-df--zmogljiva-lahka-kategorija/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021061008485447/mid/Krpan-m-portret1.JPG?m=1623307734</url>
</image>	<description><![CDATA[Pri podjetju PIŠEK – Vitli KRPAN d.o.o. so prve gozdarske prikolice predstavili leta 2015, z obsežnejšo serijsko proizvodnjo pa začeli leta 2016. Odločili so se, da začnejo od zgoraj navzdol, to je, da najprej vstopijo v profi, to je v višji tehnični in cenovni razred, kjer kupujejo večji gozdarski posestniki in izvajalci storitev. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Izračun izpada dohodka v gozdarskem sektorju v času epidemije COVID-19 za drugo polovico meseca marca in april 2020</title>
	<pubDate>Fri 29 May 2020 19:39:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012573564/izracun-izpada-dohodka-v-gozdarskem-sektorju-v-casu-epidemije-covid19-za-drugo-polovico-meseca-marca-in-april-2020/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051208572571/mid/P41500412.JPG?m=1620802645</url>
</image>	<description><![CDATA[Skladno z metodologijo iz priloge 1 Odloka o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v gozdarskem sektorju zaradi epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 61/20; v nadaljevanju: Odlok), je Gozdarski inštitut Slovenije izračunal izpad dohodka v sektorju gozdarstva za obdobje od 16. 3. do 30. 4. 2020. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Izvoz okroglega lesa na Kitajsko se je v letu 2019 povečal kar za 466 %, uvoz največji v zadnjih osemnajstih letih</title>
	<pubDate>Mon 18 May 2020 08:39:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012573436/izvoz-okroglega-lesa-na-kitajsko-se-je-v-letu-2019-povecal-kar-za-466-,-uvoz-najvecji-v-zadnjih-osemnajstih-letih/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051208591801/mid/0_wcm_izvoz_lesa_na_kitajsko.jpg?m=1620802758</url>
</image>	<description><![CDATA[Analiza zunanje trgovine z okroglim lesom v Sloveniji za leto 2019 je bila narejena iz podatkov, pridobljenih iz baze statističnih podatkov Statističnega urada RS po Kombinirani nomenklaturi (KN). Osnovni podatki so bili preko pretvorbenih faktorjev preračunani iz mase (t) v volumen (m3).  ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Nezgode v kmetijstvu in gozdarstvu v letu 2019</title>
	<pubDate>Fri 08 May 2020 07:51:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012522409/nezgode-v-kmetijstvu-in-gozdarstvu-v-letu-2019/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051209494141/mid/nezgode_naslovna.JPG?m=1620805781</url>
</image>	<description><![CDATA[Tudi minulo leto 2019 je bilo na področju varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji slabo. Pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu umrlo skupaj 23 ljudi, veliko je bilo tudi poškodovanih. Iz podatkov, ki jih na osnovni svojega delovanja pripravi Policija, smo pripravil pregled statistike za preteklo leto in nekaj primerjav z letom 2018. Lani sta umrla dva človeka več kot v letu 2018, oziroma šest več kot v letu 2017, ko je bilo najmanj umrlih v zadnjih 10 letih.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Pomembnost mestnih in primestnih gozdov v času izrednih razmer </title>
	<pubDate>Fri 08 May 2020 06:08:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012573349/pomembnost-mestnih-in-primestnih-gozdov-v-casu-izrednih-razmer-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051210040799/mid/1_naslovnica_avtor_HafnerP2.jpg?m=1620806647</url>
</image>	<description><![CDATA[Z dvanajstim marcem smo tudi v Sloveniji zaradi večanja števila okužb s koronavirusom razglasili epidemijo in država je sprejela odlok o omejitvah zbiranja in gibanja ljudi z namenom upočasnitve širjenja bolezni. Vrtci, šole, fakultete in številne druge državne in zasebne ustanove ter podjetja so zaprli svoja vrata, odgovorni pa prebivalstvo pozvali, naj ostaja doma. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Ekosistemske storitve urbanih gozdov za rezervni vodni vir</title>
	<pubDate>Fri 08 May 2020 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051009570584/ekosistemske-storitve-urbanih-gozdov-za-rezervni-vodni-vir/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051120360039/mid/IMG_2078.JPG?m=1620758160</url>
</image>	<description><![CDATA[Gozdovi s svojimi ekosistemskimi storitvami pomembno prispevajo k varovanju vodnih virov, posebno v urbanih okoljih. V članku predstavljamo metodologijo za oceno ekosistemskih storitev urbanih gozdov za varovanje rezervnega vodnega vira, pri čemer je to prva tovrstna neekonomska ocena. Da bi lahko primerjali ekosistemske storitve gozdov za varovanje vodnih virov z drugimi rabami tal, smo za vodozbirno zaledje rezervnega vodnega vira izbrali kazalnike za ohranjanje kakovosti voda, uravnavanje količine voda in zmanjševanje onesnaženosti zraka za urbane gozdove in druge rabe tal v študijskem območju. Za vsak kazalnik smo izračunali relativni prispevek posamezne rabe tal k ekosistemski storitvi varovanja vodnih virov, in sicer za (1) kmetijska zemljišča, (2) travniki in opuščena kmetijska zemljišča, (3) urbani gozd, (4) jezera in reke, (5) mokrišča, močvirja in poplavne ravnice ter (6) pozidano zemljišče. Ugotovili smo, da urbani gozdovi v znatno večji meri prispevajo k ekosistemski storitvi varovanja vodnih virov kot druge rabe tal. Največji prispevek urbanih gozdov je bil ugotovljen pri ohranjanju kakovosti voda ter zmanjševanju onesnaženosti zraka, kjer so kazalniki znatno višji kot za travnike ali kmetijska zemljišča. Prav tako je bil ugotovljen velik prispevek urbanih gozdov k uravnavanju količine voda, ki pa je bil višji za mokrišča, močvirja in poplavne ravnice. K ekosistemskim storitvam varovanja vodnih virov je glede na izbrane kazalnike največji skupni relativni prispevek urbanih gozdov (2,4), katerim sledijo travniki in opuščena kmetijska zemljišča (1,6). Mokrišča, močvirja oziroma poplavne ravnice (1,3) prispevajo podobno kot kmetijska zemljišča (1,2). Najmanjši relativni skupni relativni prispevek pa smo ugotovili za pozidane površine (0,0). Glede na velik prispevek urbanih gozdov k ekosistemski storitvi varovanja vodnih virov v primerjavi z drugimi rabami tal bi bilo smiselno njihov delež ohraniti ali v II. in III. vodovarstvenem območju celo povečati. Vsekakor pa bi bilo priporočljivo omejiti širjenje urbanizacije ter druge človekove dejavnosti, ki ogrožajo vodne vire.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Kmetijska in gozdarska tehnika v času pandemije</title>
	<pubDate>Wed 06 May 2020 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021061008460353/kmetijska-in-gozdarska-tehnika-v-casu-pandemije/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021061008445578/mid/0_wcm_kmetijska_gozdarska_mehanizacija_covid-19.jpg?m=1623307495</url>
</image>	<description><![CDATA[<h3><strong>Veljavnost prometnih dovoljenj, registracija motornih vozil, rezervni deli ter varnost in zdravje pri delu</strong></h3>

<p style=\"text-align: justify\">V dneh, ko si vsi prizadevamo, da bi se s čim manj prizadetimi in s čim manj posledicami izvili iz primeža pandemije Covid-19, ne smemo pozabiti, da življenje teče dalje in da je potrebno poskrbeti za osnovne pogoje bivanja in opravljati najbolj nujne dejavnosti, kamor med prvimi spada tudi pridelava hrane. Te pa ni brez uporabe strojev in opreme. Za vas smo zbrali nekaj informacij o ukrepih, ki se v času pandemije nanašajo na kmetijsko in gozdarsko tehniko. Besedilo tega članka je bilo pripravljeno 20. aprila 2020, ko so začeli veljati spremenjeni odloki Vlade Republike Slovenije. Ti pa se lahko zelo hitro spremenijo, zato spremljajte problematiko, za aktualne nasvete pa lahko kadarkoli pokličete svetovalce Javne službe kmetijskega svetovanja.</p>
]]></description>
</item>
<item>
	<title>Kako bo država pomagala lastnikom gozdov, ki imajo izpad dohodka zaradi epidemije COVID-19</title>
	<pubDate>Sun 03 May 2020 11:55:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012573191/kako-bo-drzava-pomagala-lastnikom-gozdov,-ki-imajo-izpad-dohodka-zaradi-epidemije-covid19/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051210082951/mid/Nadomestilo_NASLOVNA.JPG?m=1620806909</url>
</image>	<description><![CDATA[Od sredine marca, ko se je začela epidemija COVID-19, spremljajo lastnike gozdov težave kot so padanje cen lesa predvsem pa pomankanje povpraševanja po lesu. Kot odgovor na izzive lastnikov gozdov je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že v začetku aprila začela s pripravo odloka, ki bi omogočal finančna nadomestila zaradi izpada dohodka v gozdarstvu]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov v aprilu niso padle tako drastično, kot je bilo napovedano</title>
	<pubDate>Wed 29 April 2020 11:38:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051009570163/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-v-aprilu-niso-padle-tako-drasticno,-kot-je-bilo-napovedano/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051210130656/mid/naslovna-2.jpg?m=1620807186</url>
</image>	<description><![CDATA[V aprilu 2020 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvedli izredno zbiranje odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>GORENJSKA: Odkup lesa se je drastično znižal, cene so padle – Kaj lahko naredijo lastniki gozdov? </title>
	<pubDate>Wed 15 April 2020 06:17:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012572920/gorenjska:-odkup-lesa-se-je-drasticno-znizal,-cene-so-padle-–-kaj-lahko-naredijo-lastniki-gozdov-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051210401144/mid/Naslovna1-2.jpg?m=1620808811</url>
</image>	<description><![CDATA[Februarski vetrolom (med 4. in 6. 2. 2020) je po zadnjih ocenah Zavoda za gozdove Slovenije na kranjskem gozdnogospodarskem območju poškodoval okrog 70.000 m3 drevja, pretežno iglavcev, največ v krajevni enoti Kranj med Kranjem in Zgornjim Brnikom (okrog 50.000 m3). Po besedah vodje območne enote Kranj, Janeza Logarja, je na prizadetih območjih saniranih nekje do dve tretjini poškodovanih gozdov. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Invazivne tujerodne bolezni in škodljivci ter z njimi povezani izzivi </title>
	<pubDate>Tue 07 April 2020 13:12:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012572932/invazivne-tujerodne-bolezni-in-skodljivci-ter-z-njimi-povezani-izzivi-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051210473697/mid/Slika_GV1.png?m=1620809257</url>
</image>	<description><![CDATA[V Evropi je jesen zelo pomembna drevesna vrsta: cenjen je kot okrasno drevo na vrtu pa tudi v gozdu. V številnih delih Evrope, zlasti v srednji Evropi in Veliki Britaniji, je predelava lesa velikega in malega jesena pomembno prispevala k lokalnemu gospodarstvu. Glede na genetsko sestavo so si jeseni v zahodni in osrednji Evropi zelo podobni, nekoliko se razlikujejo od populacije jesenov na vzhodu in predvsem – zaradi lokalne prilagoditve na drugačne okoljske razmere – od jesenov na severu Evrope. Podobne genske lastnosti pa niso dobra podlaga za bojevanje proti boleznim. Tako je gliva, ki je v njenem domačem okolju znana zgolj kot šibek parazit listja tamkajšnjih vrst jesenov, pri nas pokončala skoraj vse jesene.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Določanje vlažnosti drv z električnim uporovnim merilnikom</title>
	<pubDate>Tue 07 April 2020 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051009565186/dolocanje-vlaznosti-drv-z-elektricnim-uporovnim-merilnikom/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051120471939/mid/0_wcm_merilniki_vlaznosti_drv.jpg?m=1620758839</url>
</image>	<description><![CDATA[Vsebnost vode (vlažnost) je med pomembnejšimi kazalniki kakovosti drv. Za čim učinkovitejše in okolju prijazno delovanje Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav navaja, da mora biti vsebnost vode v drveh manj kot 20 %. Za hitro preverjanje vsebnosti vode v drveh bi bila smiselna uporaba električnih uporovnih merilnikov. V pričujočem prispevku primerjamo meritve, opravljene z elektrouporovnimi merilniki različnih izvedb ter referenčno gravimetrično metodo. Rezultati kažejo, da gravimetrični metodi najbolj primerljive rezultate kažejo uporovni merilniki, ki omogočajo kompenzacijo gostote lesne vrste in temperature. V prispevku razpravljamo o uporabi različne terminologije in definicij lesne vlažnosti (t.j. relativna in absolutna vlažnost lesa, vsebnost vode) ter predlagamo postopek za čim boljšo oceno vlažnosti z enostavnimi elektro-uporovnimi merilniki.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Proizvodnja in raba lesnih peletov v svetu</title>
	<pubDate>Tue 07 April 2020 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051009565496/proizvodnja-in-raba-lesnih-peletov-v-svetu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051120560614/mid/peleti_naslovna_pomanjsana.JPG?m=1620759367</url>
</image>	<description><![CDATA[<h3>Proizvodnja</h3>

<p>Skupna svetovna proizvodnja peletov je v letu 2018 zna&scaron;ala več kot 55,7 milijonov ton in nenehno raste; od leta 2017 do 2018 se je povečala za 14 %. Najhitreje se &scaron;iri obseg proizvodnje v Aziji. Ta se je v letu 2018 povečal za 54 %. Vodilne države proizvajalke so poleg Kitajske &scaron;e Vietnam, Malezija in Tajska. Od leta 2013 naprej je bila največja stopnja rasti proizvodnje peletov v letu 2014, ko se je povečala za kar 20,7 % glede na leto 2013. Potem pa tudi v letu 2017 za 19,8 % glede na leto 2016 ter v letu 2016 za 18,5 % glede na leto 2015.</p>
]]></description>
</item>
<item>
	<title>Lastnikom gozdov svetujemo: Ne sekajte, če ni nujno</title>
	<pubDate>Fri 03 April 2020 18:50:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012572928/lastnikom-gozdov-svetujemo:-ne-sekajte,-ce-ni-nujno/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051211365147/mid/wcm-lastniki-covid-naslovna.jpg?m=1620812211</url>
</image>	<description><![CDATA[Mineva tretji teden strogih ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19 in prve posledice ukrepov se kažejo tudi vzdolž gozdno lesnih verig v Sloveniji. Posledice različnih omejitev se kažejo predvsem na trgu gozdnih lesnih sortimentov. Trgovanje z gozdnimi lesnimi sortimenti se je namreč praktično ustavilo, cene okroglega lesa pa so po ocenah Zveze lastnikov gozdov Slovenije padle že za več kot 30 %. Stanje pa se iz dneva v dan slabša.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Aktualne cene gozdarskih storitev – marec 2020</title>
	<pubDate>Fri 03 April 2020 11:46:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051009564788/aktualne-cene-gozdarskih-storitev-–-marec-2020/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051211411971/mid/Cene_storitev_I_2020_naslovna.JPG?m=1620812479</url>
</image>	<description><![CDATA[V drugi polovici marca smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije med izvajalci gozdarskih storitev ponovno izvedli zbiranje cen in sicer sečnje in spravila lesa, kjer ločimo sečnjo z motorno žago in traktorsko spravilo ter strojno sečnjo in spravilo, in prevoza lesa z gozdarsko transportno kompozicijo.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Težave v mednarodnem pretoku lesa in lesnih izdelkov v srednji Evropi ter stanje na trgu lesnih proizvodov v Sloveniji v času epidemije Koronavirus COVID–19</title>
	<pubDate>Mon 30 March 2020 10:17:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012572921/tezave-v-mednarodnem-pretoku-lesa-in-lesnih-izdelkov-v-srednji-evropi-ter-stanje-na-trgu-lesnih-proizvodov-v-sloveniji-v-casu-epidemije-koronavirus-covid–19/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051211430803/mid/Les-koronavirus__pomanjsana_.jpg?m=1620812588</url>
</image>	<description><![CDATA[Do sredine marca 2020 je mednarodni pretok blaga, kljub epidemiji Koronavirus COVID-19, v državah Srednje Evrope potekal dokaj nemoteno, poroča mednarodna strokovna revija EUWID Wood Products And Panels. V zadnjih dneh pa se je na mejah držav Nemčije, Italije, Francije, Avstrije in Poljske število mejnih kontrolnih točk zmanjšalo, prav tako so se začeli pojavljati temeljitejši pregledi oseb in posledično so vse večje zamude pri mednarodnem prevozu surovin in izdelkov za lesnopredelovalno in pohištveno industrijo. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Redčenje gozdov po švedsko v Sloveniji</title>
	<pubDate>Mon 16 March 2020 14:57:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051009564345/redcenje-gozdov-po-svedsko-v-sloveniji/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051211523250/mid/0_wcm_smallwood_marec_naslovna.JPG?m=1620813152</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije, v Oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko, smo v januarju uspešno izvedli glavni del terenskih meritev, ki zajema časovno študijo in ergonomske meritve dela s strojem za sečnjo v sestojih manjših premerov.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Agritech 2020 - sejem kmetijske in gozdarske tehnike v Celju</title>
	<pubDate>Fri 13 March 2020 12:41:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051009564088/agritech-2020--sejem-kmetijske-in-gozdarske-tehnike-v-celju/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051211544797/mid/8_wcm_agritech_2020_naslovna.jpg?m=1620813287</url>
</image>	<description><![CDATA[Po lanskem zelo uspelem prvem sejmu Agritech v Celju, je bilo ob odločitvi, da bosta Združenje za kmetijsko in gozdarsko tehniko ter Celjski sejem, tudi letos, oz. ponovno po enem letu organizirala ta sejem, kar precej različnih mnenj. Na strani je bilo slišati dvome, da je smiselno organizirati tako razstavo že po enem letu in da obiskovalcev ne bo, na drugi strani pa navdušenje, da bo letošnji sejem še bolje organiziran in obiskan. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov na slovenskem trgu v februarju 2020</title>
	<pubDate>Fri 13 March 2020 11:43:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051009563624/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-na-slovenskem-trgu-v-februarju-2020/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051211574728/mid/cene_pomlad_2020.JPG?m=1620813468</url>
</image>	<description><![CDATA[V februarju 2020 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije ponovno zbrali cene gozdnih lesnih sortimentov na slovenskem trgu. Podatke je posredovalo 22 podjetij, ki odkupujejo les iz zasebnih gozdov, od tega 9 podjetij izvaja odkup samo v eni statistični regiji, štiri podjetja v dveh regijah, dve podjetji v treh regijah, tri podjetja v štirih, eno podjetje v petih regijah ter tri podjetja v vseh dvanajstih statističnih regijah.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Razpoložljivost virov taninov in ligninov za celostno zamenjavo sintetičnih lepil za les v evropskem prostoru</title>
	<pubDate>Fri 06 March 2020 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051013013305/razpolozljivost-virov-taninov-in-ligninov-za-celostno-zamenjavo-sinteticnih-lepil-za-les-v-evropskem-prostoru/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051120581577/mid/wcm-lesni-kompoziti-naslovna.jpg?m=1620759495</url>
</image>	<description><![CDATA[Svetovna poraba fosilnih goriv se vsako leto veča, s tem pa se veča tudi težnja po njihovi zamenjavi z obnovljivimi viri. Lesna biomasa zaradi svoje sestave lahko nadomešča fosilna goriva tako na področju energentov kot tudi na področju surovin za proizvodnjo materialov. Ugotovljeno je bilo, da je poraba lesne biomase za proizvodnjo materialov bolj smiselna. Ocenjeno je bilo, da se v Evropi za proizvodnjo lesnih plošč proizvede približno pet milijonov ton lepil, med katerimi so najpogostejša sintetična na osnovi formaldehida. Ker le-ta obremenjuje okolje in je zdravju škodljiv, je iskanje okoljsko primernejših alternativ predmet raziskav že nekaj desetletij. Tanini in lignini, kot najizdatnejši obnovljivi viri polifenolnih spojin, so primerni za uporabo v lepilih za les. Bolj reaktivni tanini so primerni kot glavna komponenta lepila, lignini pa predvsem kot dodatek lepilom. Zato je cilj tega prispevka odgovoriti na naslednji hipotezi: hipoteza 1 predpostavlja, da je v Evropi dovolj razpoložljivega tanina za izdelavo lepil z 90 % deležem tanina glede na suho snov lepila, ki bi zadostila sedanje evropske potrebe po sintetičnih lepilih. Hipoteza 2 pa predpostavlja, da je v Evropi dovolj razpoložljivega tanina in lignina za izdelavo lepil s 45 % tanina in 45 % lignina, ki bi zadostila sedanje evropske potrebe po sintetičnih lepilih. Hipoteza 1 je bila zavrnjena, saj je bilo ocenjeno, da bi z razpoložljivimi tanini lahko zagotovili le približno 70 % potreb po sintetičnih lepilih. Hipoteza 2 pa je bila v celoti potrjena. Če bi za proizvodnjo biolepil izkoristili tanine, ki jih trenutno večinoma sežgejo s skorjo evropskih iglavcev, ter lignine, ki jih sežgejo kot stranski produkti papirne industrije, bi lahko količinsko v celoti nadomestili zdaj uporabljana sintetična lepila. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Leto 2020 bo leto intenzivnih priprav na obnovo območnih gozdnogospodarskih načrtov</title>
	<pubDate>Thu 05 March 2020 11:57:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012572784/leto-2020-bo-leto-intenzivnih-priprav-na-obnovo-obmocnih-gozdnogospodarskih-nacrtov/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051212120258/mid/wcm-gv-marec-skudnik.jpg?m=1620814322</url>
</image>	<description><![CDATA[V Sloveniji imamo vzpostavljeno dolgo in uspešno tradicijo sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Zasluge za to ima tudi Oddelek za Gozdarstvo na Biotehniški fakulteti, ki je v minulem letu obeležil 70. obletnico delovanja. Od ustanovitve se je na oddelku izšolalo več kot 2400 strokovnjakov na področju poznavanja gozdnih ekosistemov ter upravljanja in gospodarjenja z njimi. Dandanes pa so pedagoški delavci postavljeni pred drugačne izzive kot njihovi predhodniki. Zaradi hitrih socialnih, ekonomskih in okoljskih sprememb za dobro upravljanje z gozdom ne zadostuje več le tradicionalno gozdarsko znanje, temveč že dalj časa vse bolj stopa v ospredje interdisciplinarnost. Poleg strokovnega znanja morajo imeti diplomanti gozdarstva tudi veliko znanja o upravljanju s sodobno tehnologijo, imeti morajo sposobnosti sodelovanja z laičnimi in strokovnimi javnostmi ter usklajevati različne interese, ki zadevajo gozdove in gozdno krajino.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Orkanski vetrovi v februarju poškodovali 7 – 8 milijonov kubikov okroglega lesa v državah Srednje Evrope</title>
	<pubDate>Wed 04 March 2020 12:15:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012572595/orkanski-vetrovi-v-februarju-poskodovali-7-–-8-milijonov-kubikov-okroglega-lesa-v-drzavah-srednje-evrope/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051212275876/mid/wcm-vetrolom-2020-naslovna.jpg?m=1620815279</url>
</image>	<description><![CDATA[Glede na zadnje podatke, ki jih poroča mednarodna strokovna revija EUWID Wood Products And Panels, je bilo zaradi neurij v februarju 2020 poškodovanih 7 – 8 milijonov kubikov stoječega drevja po državah Srednje Evrope. Najbolj so bili poškodovani gozdovi Nemčije (5,3 milijonov m3) – še posebej južni del države, Češke (približno 1 milijon m3 v samo državnih gozdovih) in več 100.000 m3 posamično po državah: Avstrija, Francija in Belgija. Vse omenjene države poročajo o posamičnih izruvanih drevesih oz. o izruvanih drevesih na manjših zaokroženih površinah, kajti zaradi precej namočenih tal, je bil delež prelomljenih dreves precej majhen. Poškodovanih večjih kompleksov gozdnih površin po navajanjih ni bilo. Med 85 – 90 % so bili poškodovani iglavci.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Kmetijska in gozdarska vozila na cesti</title>
	<pubDate>Tue 04 February 2020 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021061008532585/kmetijska-in-gozdarska-vozila-na-cesti/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021061008513657/mid/wcm-prevozi-mehanizacije-naslovna.jpg?m=1623307896</url>
</image>	<description><![CDATA[<p><strong>Mere in mase ter izredni prevozi</strong></p>

<p style=\"text-align: justify\">Prometni predpisi urejajo vse pogoje za udeležbo vozil v cestnem prometu in med te spadajo tudi mere in mase vozil. Te določa Pravilnik o delih in opremi vozil (Uradni list RS št. 44/13, 36/14, 69/15, 44/17 in 75/17 – ZMV-1). Navedeni pravilnik vsebuje določbe o merah in masah vozil v cestnem prometu v Prilogi II. Pri kmetijskih in gozdarskih vozilih je novost v sedaj veljavnem pravilniku določitev dovoljene dolžine traktorja z enim ali dvema priklopnikoma ter uvrstitev delovnih strojev med besedilo določb o širini vozil pri gospodarski vožnji. Sicer pa so mere in mase praktično enake veljavnim že vrsto let.</p>
]]></description>
</item>
<item>
	<title>Gozdarska prikolica Krpan GP 8 DF</title>
	<pubDate>Sun 26 January 2020 16:46:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051009562955/gozdarska-prikolica-krpan-gp-8-df/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051212493172/mid/wcm-krpan-gd8-naslovna.jpg?m=1620816572</url>
</image>	<description><![CDATA[Pri podjetju PIŠEK – Vitli KRPAN d.o.o. so prve gozdarske prikolice predstavili leta 2015, z obsežnejšo serijsko proizvodnjo pa začeli leta 2016. Odločili so se, da začnejo od zgoraj navzdol, to je, da najprej vstopijo v profi, to je v višji tehnični in cenovni razred, kjer kupujejo večji gozdarski posestniki in izvajalci storitev. V tej ponudbi imajo štiri gozdarke prikolice z največjo dovoljeno maso 8, 10 in 12 ton in nakladalno dolžino do 4,3 m, 4,7 m in 5,1 m, ter tri gozdarska dvigala z maksimalnim dosegom z odprtim grabežem (gozdarskimi kleščami) do 7,0 m, 8,0 m in 9,2 m. Ta dvigala dvignejo na oddaljenosti 4 m od nosilnega stebra 1,23 t, 1,86 t oz. 1,67 tone. Spomladi leta 2019 smo preskusili srednjo od navedenih prikolic, GP 10 D, ki je imela nameščeno gozdarsko dvigalo GD 8,6 K in vam jo predstavili v junijski številki Kmetovalca oz. priloge Gozd in obnovljivi viri.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Terenski poskusi Smallwood – januar 2020</title>
	<pubDate>Sat 18 January 2020 22:10:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051009562744/terenski-poskusi-smallwood-–-januar-2020/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051212582752/mid/wcm-smallwood-naslovna.jpg?m=1620817107</url>
</image>	<description><![CDATA[SmallWood je mednarodni projekt, med katerim testiramo ekonomsko upravičenost redčenja s strojem za sečnjo že od faze letvenjaka naprej. Obseg nege mlajših razvojnih faz gozda v Sloveniji je trenutno majhen, ker ni donosna, obenem pa je teh površin veliko v celotni Evropski uniji. Prav neizkoriščenost lesnega potenciala je bila motivacija in povod za prijavo vsebine projekta.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Pregled leta 2019</title>
	<pubDate>Sun 12 January 2020 19:46:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012572266/pregled-leta-2019/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051213161053/mid/pregled_leta_2019.jpg?m=1620818170</url>
</image>	<description><![CDATA[Za nami je še eno uspešno leto. Spletni portal WoodChainManger je z vami že od leta 2014 in zelo veseli smo, da iz leta v leto rastemo skupaj z vašo pomočjo. V letu 2019 smo še dodatno nagradili in zaključili s prenovo sistem za izračun stroškov pri pridobivanju lesa. Poleg tega smo v preteklih letih na spletnem portalu WoodChainManager predstavili pregledovalnikov podatkov, ki smo jih redno vzdževali in polnili z novi ažurnimi podatki tudi v letu 2019. Tako lahko uporabniki tudi v prihajajočem letu uporabljali pregledovalnike kot so:]]></description>
</item>
<item>
	<title>Vloga gozdarstva v biogospodarstvu</title>
	<pubDate>Sun 29 December 2019 20:04:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012572100/vloga-gozdarstva-v-biogospodarstvu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051213542461/mid/wcm-gv-naslovna-dec2019.jpg?m=1620820464</url>
</image>	<description><![CDATA[Eno od temeljnih načel slovenskega gozdarstva je trajnostno izkoriščanje gozdnih virov in s tem trajnostno zagotavljanje surovin oz. biomase za lesnopredelovalno industrijo. Povečana okoljska ozaveščenosti ljudi v ospredje postavlja tudi izzive pospešenega prehoda v biogospodartvo. Slednje omogočajo nove tehnologije in znanje pretvorbe biomase v različne produkte, med seboj povezane v kaskadnih rabah lesa. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Raba lesa v slovenskem biogospodarstvu</title>
	<pubDate>Sun 29 December 2019 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051011361353/raba-lesa-v-slovenskem-biogospodarstvu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051121020844/mid/wcm-arnic-biogospodarstvo-naslovna.jpg?m=1620759728</url>
</image>	<description><![CDATA[Krčenje zalog fosilnih goriv, netrajnostno izkoriščanje naravnih virov in podnebne spremembe so dejavniki, ki pospešujejo prehod v biogospodarstvo. Tovrsten prehod omogočajo tehnologije in novo znanje pretvorbe biomase v različne produkte, med seboj povezane v kaskadnih in (energetsko in snovno) krožnih proizvodnih ciklih. Eno ključnih področij biogospodarstva je področje rabe lesa, ki trenutno prispeva eno tretjino k skupni dodani vrednosti slovenskega biogospodarstva. Glede na stanje v državah s primerljivimi naravnimi in strukturnimi danostmi Slovenija v razvoju biogospodarstva zaostaja. V pričujočem delu smo predstavili generične dejavnike, ki vplivajo na razvoj biogospodarstva ter pripravili pregled stanja slovenskega biogospodarstva na področju rabe lesa. Stanje slovenskega biogospodarstva uvrščamo v širši evropski okvir ter ocenjujemo nadaljnje možnosti razvoja rabe lesa. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdarskih storitev ob koncu leta 2019</title>
	<pubDate>Sun 15 December 2019 20:38:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051009561932/cene-gozdarskih-storitev-ob-koncu-leta-2019/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051213565638/mid/cene-storitev-wcm-dec2019-naslovna.jpg?m=1620820616</url>
</image>	<description><![CDATA[V začetku decembra smo med izvajalci gozdarskih storitev ponovno izvedli zbiranje cen in sicer sečnje in spravila lesa, kjer ločimo sečnjo z motorno žago in traktorsko spravilo ter strojno sečnjo in spravilo, in prevoza lesa z gozdarsko transportno kompozicijo.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdnih lesnih sortimentov - NOVEMBER 2019</title>
	<pubDate>Sun 01 December 2019 18:44:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051009561235/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov--november-2019/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051213592584/mid/cene-wcm-gls-dec2019-naslovna.jpg?m=1620820765</url>
</image>	<description><![CDATA[V novembru 2019 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije v sodelovanju s podjetji, ki odkupujejo les iz zasebnih gozdov, ponovno pripravili analizo cen gozdnih lesnih sortimentov na slovenskem trgu. Podatke je posredovalo 25 podjetij, od tega 12 podjetij izvaja odkup samo v eni statistični regiji, pet podjetij v dveh regijah, dve podjetji v treh regijah, po eno podjetje v štirih, petih in šestih regijah ter tri podjetja v vseh dvanajstih statističnih regijah.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Prvi rezultat projekta Net4Forest</title>
	<pubDate>Sun 24 November 2019 17:37:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012572157/prvi-rezultat-projekta-net4forest/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051214010510/mid/wcm-net4forest-naslovna.jpg?m=1620820865</url>
</image>	<description><![CDATA[V okviru Erasmus+ projekta Network of knowledge for efficient private forest owners (Net4Forest), ki je namenjen spodbujanju neformalnega izobraževanja in usposabljanja zasebnih lastnikov gozdov z namenom povečati dohodek iz njihovih gozdov z optimizacijo stroškov in povečanim trženjem lesa in drugih storitev, smo partnerji iz 5 držav pripravili priročnik o stanju gozdarstva v Estoniji, Latviji, Španija (Katalonija), Sloveniji in na Švedskem ter kratko predstavili ovire, s katerimi se srečujejo zasebni lastniki gozdov pri gospodarjenju z gozdovi. Priričnik z naslovom »The pathway for efficient operations in private forests« (»Pot učinkovitega delovanja v zasebnih gozdovih«) je prvi izmed rezultatov projekta, nadalje pa bomo pripravili različna orodja za učenje in praktično izobraževanje lastnikov gozdov, da bi dosegli čim večji donos iz svojih gozdov ob hkratni optimizaciji stroškov in spoštovanju okoljskih omejitev.]]></description>
</item>
<item>
	<title>25 let javne gozdarske službe</title>
	<pubDate>Sun 17 November 2019 20:54:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012572040/25-let-javne-gozdarske-sluzbe/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051214034070/mid/DSC_105011.jpg?m=1620821020</url>
</image>	<description><![CDATA[V Sloveniji je gozd osrednji krajinski gradnik, saj pokriva skoraj 60 odstotkov ozemlja države in tako značilno zaznamuje našo zeleno deželo in njene prebivalce. Je resnično vsestranski igralec, pravi multitalent, saj je proizvajalec lesa in hkrati \"delodajalec\". Gozd daje rastlinam, živalim in glivam življenjski prostor. Je rezervoar za pitno vodo in dobavitelj kisika. Nesebično ponuja možnosti za oddih in rekreacijo. Kot trajnostno skladišče ogljika je eden naših najpomembnejših partnerjev v boju proti podnebnim spremembam, ki pomaga preprečevati dvig temperatur. V zeleni Sloveniji gozd uspešno opravlja osrednjo ekosistemsko in krajinsko vlogo praktično povsod, kjer le lahko uspeva.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Raziskovalno delo kot del javne gozdarske službe</title>
	<pubDate>Sun 17 November 2019 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050514480390/raziskovalno-delo-kot-del-javne-gozdarske-sluzbe/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050814541595/mid/wcm-krajnc-jgs-naslovna.jpg?m=1620478455</url>
</image>	<description><![CDATA[Skladno z Zakonom o gozdovih del Javne gozdarske službe (JGS) opravlja tudi Gozdarski inštitut Slovenije (GIS). Aktivnosti JGS na GIS so usmerjene predvsem v strokovno podporo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavodu za gozdove Slovenije. Področja dela JGS / GIS so naslednja: spremljanje stanja razvrednotenja in poškodovanosti gozdov, usmerjanje in strokovno vodstvo poročevalske, prognostično-diagnostične službe za gozdove, strokovno usmerjanje gozdne semenarske in drevesničarske dejavnosti, razvoj informacijskega sistema za gozdove, priprava strokovnih podlag za opravljanje del v gozdovih. GIS v okviru JGS opravlja tudi javna pooblastila. V 25 letih obstoja JGS/GIS so se nabrali številni dosežki ter za slovensko gozdarstvo pomembni rezultati. V prispevku predstavljamo poudarke JGS/GIS, za katere menimo, da so aktualni in zanimivi za strokovno javnost.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Smallwood – testiranje inovativnega načina redčenja gozdov mlajših razvojni faz </title>
	<pubDate>Mon 11 November 2019 21:34:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051009560178/smallwood-–-testiranje-inovativnega-nacina-redcenja-gozdov-mlajsih-razvojni-faz-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051214061979/mid/bracke-smallwood-naslovna.jpg?m=1620821180</url>
</image>	<description><![CDATA[Zaposleni oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko Gozdarskega inštituta smo se v sklopu projekta Smallwood (Raba tankega lesa) udeležili projektnega sestanka na Švedskem. Poleg vodilnih partnerjev iz Švedske (Swedish University of Agricultural Sciences) so se projektnega sestanka udeležili še raziskovalni kolegi iz Finske (University of Eastern Finland), Španije (Universidad Politécnica de Madrid) in podjetje, ki proizvaja gozdarsko mehanizacijo (Bracke Forest).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Poročilo o stanju na trgu lesnih proizvodov v Sloveniji</title>
	<pubDate>Mon 28 October 2019 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051009555797/porocilo-o-stanju-na-trgu-lesnih-proizvodov-v-sloveniji/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051121053993/mid/wcm-market-statement-naslovna-2.jpg?m=1620759939</url>
</image>	<description><![CDATA[<h3>(Market Statement 2019; Slovenija)</h3>

<p style=\"text-align: justify\">Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko (GTE) v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) vsako leto pripravi Poročilo o stanju na trgu lesnih proizvodov v Sloveniji, in sicer za preteklo leto in polovico predpreteklega leta. Namen poročila je analiza kratkoročnih in srednjeročnih tržnih trendov gozdarskega in lesnopredelovalnega sektorja države. Poročila pripravi večina evropskih držav članic Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE), ki služijo tudi kot glavni dokument pri letnem zasedanju Odbora za gozdarstvo in lesnopredelovalno industrijo.<br clear=\"both\" />
]]></description>
</item>
<item>
	<title>Vloga gozda in gozdarjev pri pravičnem prehodu v zeleno prihodnost</title>
	<pubDate>Sun 20 October 2019 19:11:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012571915/vloga-gozda-in-gozdarjev-pri-pravicnem-prehodu-v-zeleno-prihodnost/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051214095196/mid/wcm-gv-skudnik-okt2019-naslovna.jpg?m=1620821391</url>
</image>	<description><![CDATA[V poletnih mesecih so številne naslovnice v različnih časopisih govorile o pona- stavitvi obstoječega družbenega sistema in o njegovih spremembah, ki so nujne za boljšo prihodnost bodočih generacij. Večino razmišljanj so sprožili mladi, ki so s protesti želeli pokazati, da se ne strinjajo s trenutnim družbenim sistemom in ukrepi politikov. Njihovo sporočilo je jasno: od posameznikov na ključnih položajih (politika, gospodarstvo, NGO ...) zahtevajo, da prenehajo samo razpravljati o težavah in njihovem obsegu, temveč da začnejo resno upoštevati dognanja znanosti in ukrepati.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Ob rob delavnici Problematika podlubnikov – iskanje operativnih rešitev</title>
	<pubDate>Sun 20 October 2019 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050514490187/ob-rob-delavnici-problematika-podlubnikov-–-iskanje-operativnih-resitev/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050815110316/mid/gv-naslovna-junij-lubadarke1.jpg?m=1620479464</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Zgornjem Gorenjskem že nekaj let beležimo/jo  velike napade podlubnikov. Ker je količina prizadetega drevja zelo velika, prihaja do precejšnjih organizacijskih, kadrovskih, logističnih in komercialnih težav. Z namenom iskanja operativnih rešitev sta GG Bled d.o.o. in Zavod za gozdove Slovenije, OE Bled, organizirala enodnevno delavnico na Pokljuki. Na njej je bilo predstavljenih pet referatov, od tega trije tujih strokovnjakov. Nadalje je bila izvedena tudi anketa, katere rezultati so podrobno predstavljeni v prispevku.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Austrofoma 2019</title>
	<pubDate>Wed 16 October 2019 12:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051009555265/austrofoma-2019/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051220444687/mid/naslovnaIMG_1228.JPG?m=1620845086</url>
</image>	<description><![CDATA[Vsebinsko je letošnji program je obsegal pester nabor gozdarske mehanizacije in pripomočkov, videti je bilo na primer štirikolesne traktorje, posebne gozdarske in zgibne traktorje, gozdarske prikolice, vitle (tudi prenosne), verige, pnevmatike, stroje za sečnjo, zgibne polprikoličarje, različne izvedenke procesorskih glav, simulator za usposabljanje upravljalcev stroja za sečnjo, žičnične žerjave, sekalnike, rezalno cepilne stroje, motorne žage (tudi električne), stroje in orodja za sadnjo, sadike in semena gozdnih dreves, precizne instrumente za merjenje (višine, dolžine, površine … ; z laserjem in ultrazvokom) in osebno varovalno opremo. Na sejmu smo videli demonstracije strojev v realnih delovnih pogojih v gozdu. Kot zanimivost smo na sejmu videli tudi prikaz spravila lesa s konji. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Trg gozdnih lesnih sortimentov v Sloveniji v 2018</title>
	<pubDate>Sun 29 September 2019 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051009554731/trg-gozdnih-lesnih-sortimentov-v-sloveniji-v-2018/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051121083539/mid/wcm-trg-gls-2018-scap-naslovna-2.jpg?m=1620760115</url>
</image>	<description><![CDATA[ Na Gozdarskem inštitutu Slovenije, Oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko, vsako leto pripravimo pregled trga gozdnih lesnih sortimentov za leto nazaj. Pri tem bi se še posebej radi zahvalili izbranim podjetjem, ki nam vsako leto zaupajo svoje podatke, zaradi katerih so nekateri izračuni in analize tokov lesa sploh mogoče.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Test gozdarske prikolice Krpan GP 10 D</title>
	<pubDate>Sun 22 September 2019 20:23:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051009554264/test-gozdarske-prikolice-krpan-gp-10-d/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051220480080/mid/wcm-krpan-prikolica-naslovna.jpg?m=1620845280</url>
</image>	<description><![CDATA[Pri gozdarski tehniki smo bili v zadnjem desetletju priča velikim spremembam, tako pri spravilu lesa, kot pri pripravi lesa za energetske namene. Če navedemo samo nekaj pojmov oz. dejstev, kot so strojna sečnja, sekalniki, rezalno cepilni stroji, cepilniki, gozdarske prikolice. Vitel se je v tem obdobju prodalo na tisoče. Razumljivo manj, a še vedno zelo veliko, pa se je prodalo gozdarskih prikolic. Izvleka lesa iz sestoja in nato vleka s traktorjem in vitlom na daljše razdalje počasi postaja preteklost. Tako se ne varujejo le tla, gozdni sestoji in stroji, pač pa je prevoz lesa tudi gospodarnejši.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Kakovostna lesna goriva</title>
	<pubDate>Thu 19 September 2019 07:51:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012571961/kakovostna-lesna-goriva/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051220512963/mid/naslovna-video-lesna-goriva-forbioenergy.jpg?m=1620845489</url>
</image>	<description><![CDATA[Številni uživamo v ogrevanju z lesom. Vendar kaj in kako kurimo vpliva na naše zdravje, zdravje naše družine, sosedov in prijateljev. Les je naše bogastvo in obnovljiv vir energije, ki ga imamo v Sloveniji v izobilju. Vendar pa je les tudi eden večjih virov onesnaženja zraka s prašnimi delci.  Več o pomenu kakovosti lesnih goriv si lahko pogledate v kratkem videu projekta Forbioenergy.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Znanost in praksa - za promocijo kakovostnih izvajalcev gozdarskih del</title>
	<pubDate>Tue 13 August 2019 10:31:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051009553627/znanost-in-praksa--za-promocijo-kakovostnih-izvajalcev-gozdarskih-del/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051221005824/mid/mojgozdar-naslovna11-2.jpg?m=1620846058</url>
</image>	<description><![CDATA[V Sloveniji izberemo izvajalca del v gozdovih največkrat na podlagi lastnih izkušenj ali po priporočilu znancev. Na trgu storitev je vedno več ponudnikov, poslovne prakse se spreminjajo in kvaliteta izvedbe del je vse bolj pomembna. V raziskovalnem projektu \"Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu\" projektna skupina na Gozdarskem inštitutu Slovenije razvija spletni informacijski sistem s katerim ciljamo k ekonomsko učinkovitemu in okolju prijaznemu gospodarjenju z gozdovi. Sistem MojGozdar.si je enostaven za uporabo in omogoča učinkovit prenos informacij končnim uporabnikom. Hkrati pa prispeva k povezovanju povpraševanja in ponudbe ter uporabnikom nudi možnost izbire najustreznejšega izvajalca.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Zunanja trgovina z okroglim lesom v Sloveniji</title>
	<pubDate>Tue 13 August 2019 10:31:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012571292/zunanja-trgovina-z-okroglim-lesom-v-sloveniji/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051220562126/mid/razvrscanje-merjenje1.jpg?m=1620845781</url>
</image>	<description><![CDATA[Zbiranje nacionalnih podatkov o zunanji trgovini z okroglim lesom je z vidika mednarodnega poročanja, analiz tokov lesa ter izračun bilanc okroglega lesa v Sloveniji pomembno. Statistika zunanje trgovine zajema podatke o izvozu in uvozu blaga, to so podatki o blagu, ki ga Slovenija izvaža v druge države, in o blagu, ki ga uvaža iz drugih držav. Statistiko uvoza in izvoza blaga spremlja Statistični urad RS (SURS), podatke pa zbira Finančna uprava RS, natančneje Carinski urad RS (CURS). Od vstopa Slovenije v EU se podatki o blagovni menjavi Slovenije s tujino pridobivajo iz dveh ločenih sistemov: iz Ekstrastata ali statistike blagovne menjave z državami nečlanicami in iz Intrastata ali statistike blagovne menjave med državami članicami. V statistično raziskovanje Intrastat so vključena podjetja, ki v posamezni smeri trgovanja presežejo določen vrednostni prag. Poročanje o izvozu in uvozu blaga z državami nečlanicami EU temelji na carinskih deklaracijah, ki jih vodi FURS.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Razmišljajmo globalno, delujmo lokalno</title>
	<pubDate>Sun 11 August 2019 20:08:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012571106/razmisljajmo-globalno,-delujmo-lokalno/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051221045344/mid/wcm-gv-avg-naslovna.jpg?m=1620846293</url>
</image>	<description><![CDATA[V zdajšnjem času je globalno trgovanje postalo stalnica. Les pri tem ni izjema, saj je trgovanje z lesnimi proizvodi glede na vrednost na visokem osmem mestu v svetovni trgovini. Les potuje iz ali v bolj oddaljene dežele z ladijskim ali želežniškim transportom in lahko traja več tednov, preden prispe do končnega naročnika.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Mikroklimatske razmere v ladijskem kontejnerju</title>
	<pubDate>Sun 11 August 2019 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051011350879/mikroklimatske-razmere-v-ladijskem-kontejnerju/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051121114923/mid/wcm-humar-ladijski-kontejner-naslovna-2.jpg?m=1620760310</url>
</image>	<description><![CDATA[V ladijskem kontejnerju smo spremljali mikroklimatske razmere (relativna vlažnost zraka in temperatura). Kontejner je bil napolnjen s tehnično sušenim smrekovim lesom (Picea abies). Zabojnik je bil na desettedenski poti med Slovenijo in Japonsko. Vzporedno s tem smo v laboratorijskih razmerah določili odpornost lesa smreke proti glivam modrivkam in glivam plesnim. Z analizo dinamične sorpcije vodne pare (DVS) smo določili sorpcijske lastnosti lesa. Na lesnih površinah, ki so bile izpostavljene klimi z relativno zračno vlažnostjo nad 93 %, so se razvila glivna obarvanja. Rezultati laboratorijskih testov so v skladju z meritvami v ladijskem kontejnerju. Relativna zračna vlažnost v kontejnerju je bila nižja od 93 %, zato na transportiranem lesu nismo opazili znakov plesnenja.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Kaj se dogaja na trgu nepremičnin?</title>
	<pubDate>Fri 02 August 2019 08:23:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012570713/kaj-se-dogaja-na-trgu-nepremicnin/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051221081617/mid/biomasa-zavarovana-obmocja-wcm-forbioenergy1.jpg?m=1620846496</url>
</image>	<description><![CDATA[Cene nepremičnin zbira in objavlja Geodetska uprava republike Slovenije (GURS). Vir podatkov je javna evidenca trga nepremičnin, ki je določena z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin (UrL. 77/17). Podatki izvirajo iz kupoprodajnih poslov. Na GURSu ocenjujejo, da je v analize vključenih 95 % vseh sklenjenih kupoprodajnih poslov. V analize pa so vključeni le posli, ki odražajo tržne cene nepremičnin.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v Sloveniji</title>
	<pubDate>Fri 26 July 2019 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021061009010919/odkupne-cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-iz-zasebnih-gozdov-v-sloveniji/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021061009005814/mid/wcm-licitacija-naslovna1-2.jpg?m=1623308458</url>
</image>	<description><![CDATA[Naravne motnje v zadnjih letih povečujejo posek v slovenskih gozdovih, količina in kakovost lesa pa vplivata na trg in cene. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v začetku leta 2017 začeli zbirati odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov (GLS) na kamionski cesti, da bi imeli vpogled na trenutno stanje trga GLS in da bi prispevali k njegovi večji transparentnosti. Za namen zbiranja podatkov smo razvili metodologijo in oblikovali spletni vprašalnik, preko katerega nam podjetja, ki se ukvarjajo z odkupom lesa, sporočijo aktualne odkupne cene na trgu razpoložljivih GLS, razvrščenih v izbrane kakovostne razrede. Analiza periodično pridobljenih podatkov kaže jasno vidne razlike med posameznimi kakovostnimi razredi GLS in gibanje cen med leti. Pri hlodovini iglavcev, za katere zbiramo cene (smreka, jelka, rdeči bor), v vseh kakovostnih razredih najvišjo ceno dosegajo smrekovi sortimenti, sledi jelka, najnižjo ceno pa ima rdeči bor. Aktualne cene hlodovine iglavcev za kakovostne razrede A do D1 so nižje kot ob prejšnjem zbiranju, za kakovostni razred D2 ter les za celulozo in plošče pa so cene v primeru hlodovine smreke in jelke višje, celo najvišje v celotnem obdobju zbiranja cen. Pri hlodovini listavcev se kljub kratkemu obdobju zbiranja podatkov cene še izraziteje spreminjajo, in sicer tako pri bukvi kot hrastu je opazno višanje cen. Pri lesu za celulozo in plošče najvišje cene dosega bukov les, sledi les drugih trdih listavcev, najnižje cene pa les iglavcev, med katerimi ni izrazitih razlik po drevesnih vrstah. Cene bukovega lesa za kurjavo so se od začetka zbiranja v letu 2017 znatno dvignile, cene drugih trdih listavcev za kurjavo pa zbiramo šele od druge polovice leta 2018 in so trenutno 18 % nižje kot cene bukovega lesa. Vse cene so navedene brez DDV.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Spremembe cen na trgu gozdnih lesnih sortimentov</title>
	<pubDate>Mon 22 July 2019 13:27:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012570276/spremembe-cen-na-trgu-gozdnih-lesnih-sortimentov/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051221111704/mid/cene-gls-naslovna.jpg?m=1620846677</url>
</image>	<description><![CDATA[V juliju 2019 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije ponovno zbrali odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov (GLS) na kamionski cesti. Podatke je posredovalo 22 podjetij, ki se ukvarjajo z odkupom gozdnih lesnih sortimentov. Osem podjetij izvaja odkup samo v eni statistični regiji, tri podjetja v dveh regijah, prav tako tri podjetja v treh regijah, eno podjetje v štirih regijah, eno podjetje v petih regijah in eno podjetje v desetih statističnih regijah. Pet podjetij izvaja odkup v vseh dvanajstih statističnih regijah.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Test Krpan KRPAN KZ 700 EK pro</title>
	<pubDate>Mon 15 July 2019 21:34:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050515540576/test-krpan-krpan-kz-700-ek-pro/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050515540529/mid/wcm-krpan-zaga-slika-1.jpg?m=1620222848</url>
</image>	<description><![CDATA[Preskusili smo novo krožno žago KZ 700 EK pro podjetja PIŠEK – Vitli KRPAN d.o.o. Razvoj nove krožne žage so spodbudili spremenjeni evropski predpisi oz. novi varnostni standardi za krožne žage. Ti so pri krožnih žagah še posebej strogi in zahtevajo tako zasnovo stroja, da uporabnik med delom ne more priti v stik z žagalnim listom. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>VIDEO: Načrtovanje gozdno-lesne verige v lokalnem okolju</title>
	<pubDate>Tue 09 July 2019 21:20:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012570223/video:-nacrtovanje-gozdnolesne-verige-v-lokalnem-okolju/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051221211261/mid/video-forbioenergy-naslovna1.jpg?m=1620847272</url>
</image>	<description><![CDATA[Besede so samo besede, lahko pa jih pretvorimo v dejanja in tako spremenimo naša življenja. Lokalne gozdne verige in ohranjanje narave so naše ključne besede, ki jih želimo prenesti v naše lokalno okolje. Več o lokalnih gozdno-lesnih verigah si lahko pogledate v kratkem videu projekta Forbioenergy.]]></description>
</item>
<item>
	<title> Varna vožnja in delo s traktorjem</title>
	<pubDate>Sun 07 July 2019 18:05:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050515542192/-varna-voznja-in-delo-s-traktorjem/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050619354071/mid/wcm-trening-varne-voznje.jpg?m=1620322540</url>
</image>	<description><![CDATA[Zveza slovenske podeželske mladine je v okviru obširnejšega projekta za povečanje varnosti in ohranjanja zdravja pri delu na kmetijah, v nedeljo 26. maja 2019 na poligonu AMZS na Vranskem organizirala prikaz in trening varne vožnje in dela s traktorjem.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Tečaji varnega dela z motorno žago in tečaji varnega dela s traktorjem v gozdu</title>
	<pubDate>Sun 30 June 2019 18:47:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012570248/tecaji-varnega-dela-z-motorno-zago-in-tecaji-varnega-dela-s-traktorjem-v-gozdu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img//mid/?m=943916400</url>
</image>	<description><![CDATA[ZGS je objavil termine načrtovanih tečajev varnega dela z motorno žago in tečajev varnega dela s traktorjem v gozdu, ki so financirani iz programa PRP in za udeležence brezplačni.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Pri delu v gozdu mora biti varnost vedno na prvem mestu</title>
	<pubDate>Sun 23 June 2019 12:49:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012570133/pri-delu-v-gozdu-mora-biti-varnost-vedno-na-prvem-mestu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051221243946/mid/wcm-gv-junij-napovednik.jpg?m=1620847479</url>
</image>	<description><![CDATA[Po ujmah, ki so v zadnjih letih pogosto prizadele naše gozdove, je bilo pogosto izpostavljeno vprašanje glede možnih načinov ocen poškodovanosti drevja in sestojev. Ocenjevanje škode je težavno, saj žled povzroča različne oblike poškodb na različno velikih površinah. Poškodbe so najpogostejše v krošnjah. Pogosti so zlomi vrhov in posameznih vej, lahko pa je poškodovan tudi obsežnejši del krošnje. V določenem obsegu pa prihaja tudi do terminalnih poškodb dreves, kot je npr. prelom debla ali izruvano drevo kot posledica teže ledu. Poškodovane površine lahko spremljamo s terenskim (terestičnim) zbiranjem podatkov ali pa z uporabo tehnik dalinjskega zaznavanja ter poznejšim preverjanjem informacij na terenu. Ključne informacije, ki jih zbiramo, so prostorska lokacija poškodb, poškodovana površina, oblika poškodb ter intenzivnost. V aktualni številki predstavljamo nekoliko natančnejšo možnost ocenjevanja poškodb posameznega drevja na podlagi laserskega skeniranja.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Podporni sistem zagotavljanja kakovosti pelet – Shema S4Q</title>
	<pubDate>Sun 16 June 2019 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021061009055809/podporni-sistem-zagotavljanja-kakovosti-pelet-–-shema-s4q/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021061009044020/mid/8-4-lesni-peleti-2.jpg?m=1623308681</url>
</image>	<description><![CDATA[Lesni peleti postajajo vedno bolj priljubljena alternativa kurilnemu olju. Udobnost sistema ogrevanja na pelete je namreč skoraj identična udobju ogrevanja s kurilnim oljem. Cena lesnih pelet (59,68 €/MWh) pa je bila v prvi polovici leta 2019 za 38% nižja od cene kurilnega olja (96,23 €/MWh). Večanje trga lesnih pelet v Sloveniju dokazujejo podatki o proizvodnji pelet, ki je v letu 2018 znašala okoli 130.000 ton, tudi uvoz se je v lanskem letu povečal za 25 % izvoz pa zmanjšal za 1 % (v primerjavi z letom 2017) (Ščap 2019). Zaradi povečanja povpraševanja po lesnih peletih v zadnjih letih beležimo povečano število proizvajalcev in ponudnikov tega energenta (Prislan in sod. 2016). Povečuje se predvsem število manjših proizvajalcev, ki proizvedejo manj kot 1000 ton pelet letno.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Certifikacijski sistem BIOmasud</title>
	<pubDate>Mon 10 June 2019 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021061009103608/certifikacijski-sistem-biomasud/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021061009103279/mid/biomasud-wcm-naslovna.jpg?m=1623309032</url>
</image>	<description><![CDATA[Lesna biomasa je med pomembnejšimi vrstami obnovljive energije v Sloveniji. Drva so najbolj poznana oblika lesne biomase in se zato najbolj pogosto uporabljajo v individualnih (domačih) kurilnih napravah. Rast proizvodnje sekancev in pelet v preteklih letih pa nakazuje na vedno večjo porabo teh dveh oblik trdih biogoriv. Učinkovitost sistemov na trda biogoriva pri pridobivanju toplotne energije je odvisna od tehnične izvedbe kurilne naprave ter kakovosti lesne biomase. Kakovost trdih biogoriv opredeljuje serija evropskih in mednarodnih standardov SIST EN ISO 17225: 2014, ki navajajo mejne vrednosti za fizikalne in mehanske lastnosti (dimenzije, vsebnost vode, gostota nasutja, mehanska obstojnost, energetska vrednost itd.) ter vsebnost onesnažil (npr. svinca, živega srebra, žvepla, kolora itd.).]]></description>
</item>
<item>
	<title>PEFC™ – Program za potrjevanje certifikacije gozdov</title>
	<pubDate>Mon 03 June 2019 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021061009124706/pefc™-–-program-za-potrjevanje-certifikacije-gozdov/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021061009115880/mid/PEFC-wcm-naslovna.jpg?m=1623309118</url>
</image>	<description><![CDATA[PEFC (Programme for the Endorsement of Forest Certification) je svetovna neprofitna in nevladna organizacija, ki spodbuja trajnostno gospodarjenje z gozdovi preko certifikacije gozdov ter označevanje izdelkov, ki izvirajo iz gozda. Način gospodarjenja z gozdovi se med državami in regijami razlikuje zaradi različnih okoljskih, socialnih, ekonomskih ter zgodovinskih vidikov, zato PEFC svoje zahteve prilagaja lokalnim specifikam. Izdelki s PEFC logotipom prikazujejo zagotovilo, da uporabljene surovine v procesu proizvodnje izvirajo iz trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Organizacijo PEFC je leta 1999 ob podpori različnih združenj ustanovilo enajst predstavnikov evropskih držav. V skladu s shemo PEFC je po svetu trenutno certificiranih 309 milijonov hektarov gozdov v in podeljenih 11.466 PEFC Chain of Custody certifikatov. V Sloveniji je v regijsko certifikacijo gozdov vključenih 1140 lastnikov, ki gospodarijo z 286.408 ha gozda, kar predstavlja več kot 24 % slovenskih gozdov. Med njimi so tudi največji lastniki gozdov v Sloveniji oziroma njihovi upravljalci, kot so Slovenski državni gozdovi d.o.o., Ljubljanska nadškofija, Občina Kočevje, Ugar d.o.o., Agrarna skupnost Dovje Mojstrana, lastniki Bornove posesti in drugi. Prav tako ima certifikat za sledljivost izvora lesa v Sloveniji že 50 podjetij, ki se ukvarjajo s trgovino z lesom ali pa predelavo lesa.]]></description>
</item>
<item>
	<title>FSC® – Forest Stewardship Council</title>
	<pubDate>Mon 27 May 2019 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021061009153963/fsc®-–-forest-stewardship-council/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021061009153609/mid/fsclogo-wcm-naslovna.png?m=1623309336</url>
</image>	<description><![CDATA[Forest Stewardship Council® je neodvisna, nevladna, neprofitna organizacija. Ustanovljena je bila kot odgovor na problematiko prekomernega in nekontroliranega izkoriščanja gozdov. Promovira torej trajnostno gospodarjenje z gozdovi, ki je okolju prijazno, družbeno koristno in gospodarno. Temelji organizacije so postavljeni v leto 1993, ko se je v Kanadi prvič sestala generalna skupščina FSC.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Sodobne tehnologije za večjo varnost na kmetiji</title>
	<pubDate>Tue 21 May 2019 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051011344678/sodobne-tehnologije-za-vecjo-varnost-na-kmetiji/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051121140703/mid/Agritech-posvet-2-2.png?m=1620760448</url>
</image>	<description><![CDATA[Dejstvi, da »Varnosti in zdravja pri delu ni nikoli dovolj« in »Nič ni tako zanesljivo kot spremembe« veljata tudi za kmetijstvo in gozdarstvo. Toliko bolj še v današnjem času hitrih sprememb, ki se nezadržno odvijajo tudi pri tehnologijah in tehnika v kmetijstvu in gozdarstvu. Tega se močno zavedajo tudi v Zvezi slovenske podeželske mladine, posebej še, ker je pred mladimi praktično še celo poklicno življenje in varno ter zdravje ohranjujoče delo je eden od bistvenih pogojev za zadovoljstvo pri delu na podeželju. Zato so v okviru nedavnega sejma kmetijske in gozdarske tehnike Agritech v Celju organizirali v naslovu navedeni posvet namenjen prav mladin. K organizaciji so pritegnili še Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Kdo so izvajalci gozdarskih storitev?</title>
	<pubDate>Mon 13 May 2019 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012585488/kdo-so-izvajalci-gozdarskih-storitev/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051121171234/mid/wcm-izvajalci-naslovna-maj2019-2.jpg?m=1620760632</url>
</image>	<description><![CDATA[V Sloveniji trg gozdarskih storitev ureja širok nabor zakonov, uredb in pravilnikov. Poleg Zakona o gozdovih se izvedbe gozdarskih storitev posredno ali neposredno dotikajo še z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu, Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, Zakon o kmetijstvu, Zakon o gospodarskih družbah, Pravilnik o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih, Pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu itd.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Sajenje ne nadomešča naravne obnove gozdov, ampak jo zgolj dopolnjuje, kjer je to potrebno</title>
	<pubDate>Sun 28 April 2019 20:33:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012565641/sajenje-ne-nadomesca-naravne-obnove-gozdov,-ampak-jo-zgolj-dopolnjuje,-kjer-je-to-potrebno/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051307594944/mid/gv-april-naslovna.jpg?m=1620885590</url>
</image>	<description><![CDATA[Po ujmah pogosto ostanejo v gozdu večje površine popolnoma brez dreves. Na nek način nas narava sama prisili v posek na golo oz. golosečnjo, ki je pri nas prepovedana. Take povsem razgaljene površine ostanejo brez semenskih dreves, hkrati pa spremenjena mikroklima (več svetlobne in višje temperature) ugodno vpliva na razrast zelišč in grmovnic, ki ovirajo vznik mladih drevesc. V večjih vrzelih gozdna tla postanejo bolj ranljiva za erozijske procese, lahko se pretirano izsušijo, povečana je mineralizacija humusa itn. Nezanemarljive so tudi pomembne ekonomske posledice, saj po sukcesijah lahko obnova gozda traja več desetletij in tako so izgube za lastnika glede letnega prirastka dreves velike.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Uporaba mobilne aplikacije MOTI za ocenjevanje sestojnih parametrov na zasebni gozdni posesti</title>
	<pubDate>Sun 28 April 2019 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050515553348/uporaba-mobilne-aplikacije-moti-za-ocenjevanje-sestojnih-parametrov-na-zasebni-gozdni-posesti/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050909302432/mid/moti-slide-image-1.jpg?m=1620545424</url>
</image>	<description><![CDATA[V raziskavi smo preverjali uporabnost telefonske/tablične aplikacije MOTI pri ocenjevanju naslednjih sestojnih parametrov: sestojna temeljnica, lesna zaloga, zgornja sestojna višina in delež drevesnih vrst. Rezultate smo primerjali s klasičnimi inventurnimi metodami (merjenje sestojne temeljnice z Bitterlichovovo metodo, merjenje višine dreves z višinomerom Suunto). Primerjali smo porabo časa med obema metodama in ocenili velikost vzorca za zanesljivo oceno sestojnih parametrov. Primerjava ocen sestojnih parametrov med metodo MOTI in klasičnimi metodami je pokazala, da se povprečne vrednosti značilno ne razlikujejo. Relativni vzorčni napaki za oceni sestojne temeljnice in lesne zaloge z metodo MOTI sta znašali 4,9 % in 5,5 %. Poraba časa za meritve z aplikacijo MOTI je bila večja kot za meritve s klasičnimi metodami, in sicer za 26 sekund na stojišče. Ocenjujemo, da je aplikacija MOTI kljub nekaterim pomanjkljivostim, v primerjavi s klasičnimi inventurnimi metodami, uporabna za lastnike gozdov in operativne gozdarje. Aplikacija omogoča hitro in zanesljivo oceno stanja gozdov ter neposreden izračun vrednosti sestojnih znakov]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene gozdarskih storitev – POMLAD 2019</title>
	<pubDate>Tue 09 April 2019 21:13:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050515561270/cene-gozdarskih-storitev-–-pomlad-2019/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050619454088/mid/cene-storitev-naslovna.jpg?m=1620323140</url>
</image>	<description><![CDATA[V marcu smo izvedli že peto zbiranje cen gozdarskih storitev in sicer sečnje in spravila lesa, kjer ločimo sečnjo z motorno žago in traktorsko spravilo ter strojno sečnjo in spravilo, in prevoza lesa z gozdarsko transportno kompozicijo.]]></description>
</item>
<item>
	<title>SmallWood: Raba drobnega lesa</title>
	<pubDate>Tue 02 April 2019 22:09:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012565449/smallwood:-raba-drobnega-lesa/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051308025706/mid/smallwood_naslovna.jpg?m=1620885777</url>
</image>	<description><![CDATA[Drevje iz gozdnih sestojev zgodnjih razvojnih faz (z majhnim premerom) predstavljajo neizkoriščen lesni potencial v večini evropskih držav. Droben les zarari nizke ekonomske vrednosti pridobivam pri redčenjih, poseku panjevskega gospodarjenja, poseka za preprečevanje gozdnih požarov in območij, kot so obcestne površine. Drevje z majhnim premerom bi lahko podpiral razvoj biogospodarstva.]]></description>
</item>
<item>
	<title>3.41 milijona evrov za sanacijo gozdov poškodovanih zaradi naravnih ujm  po letu 2014</title>
	<pubDate>Sun 31 March 2019 22:38:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012565310/341-milijona-evrov-za-sanacijo-gozdov-poskodovanih-zaradi-naravnih-ujm--po-letu-2014/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051308044193/mid/wcm-razpis-mkgp-naslovna.jpg?m=1620885881</url>
</image>	<description><![CDATA[Naravne ujme (žledolom 2014, prenamnožitev populacij podlubnikov in vetrolom 2017) so za seboj v gozdovih pustile zaznamujoče posledice, ki jih je potrebno sanirati. Cilji sanacije so predvsem ohranjanje proizvodnega potenciala poškodovanih gozdov, preprečevanje sekundarne škode ter ohranitev zagotavljanja funkcij gozdov. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Vredni sortimenti listavcev niso pomembni zgolj zaradi visokih doseženih cen na trgu, ampak tudi zaradi zagotavljanja vrstne pestrosti in večje stabilnosti gozdov</title>
	<pubDate>Sun 24 March 2019 15:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012565246/vredni-sortimenti-listavcev-niso-pomembni-zgolj-zaradi-visokih-dosezenih-cen-na-trgu,-ampak-tudi-zaradi-zagotavljanja-vrstne-pestrosti-in-vecje-stabilnosti-gozdov/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051012565211/mid/wcm-leto-po-vetrolomu-naslovna.jpg?m=1620644212</url>
</image>	<description><![CDATA[Že trinajsto leto zapored so se v Slovenj Gradcu zbrali prodajalci in kupci vrednejšega lesa. Dražba je dobrodošlo nasprotje trenutno »prepogostim« sanitarnim sečnjam, katerih rezultat so ogromne količine razvrednotenega lesa. Podobno kot v prejšnjih letih je bilo tudi tokrat največje zanimanje po hlodovini hrasta, macesna, javorja in oreha. Na dražbah lesa so navadno izpostavljene visoke cene, a hkrati se je treba zavedati, da so potrebna desetletja za nastanek takega dragocenega lesa. Nekatera drevesa z visokokakovostnim lesom so verjetno zrasla naključno, gozdarji pa verjamemo tudi, da je večina posledica dolgoletnega načrtnega in strokovnega sodelovanja med lastniki gozdov in gozdarskimi strokovnjaki.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Eno leto po vetrolomu</title>
	<pubDate>Sun 24 March 2019 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012585116/eno-leto-po-vetrolomu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051121224653/mid/wcm-leto-po-vetrolomu-naslovna-2.jpg?m=1620760966</url>
</image>	<description><![CDATA[Minilo je eno leto od vetroloma, ki je povzročil veliko škode v gozdovih. Ker se izredni dogodki v gozdovih vrstijo že nekaj let, je pogled na potek sanacije pomemben, pomembna pa je tudi razprava med deležniki, ki so kakorkoli vpleteni v potek sanacije. Po ocenah Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je bilo v vetrolomu, ki je v decembru 2017 prizadel gozdove, poškodovanih 2,9 milijona m3 drevja za posek, škoda pa je bila ocenjena na 48 milijonov evrov. Tako je bilo po ocenah ZGS od leta 2014 poškodovanega že več kot 19 mili. m3 drevja, skupna škoda pa je ocenjena na skoraj 400 milijonov evrov. Ko se soočamo s situacijo, ko sanitarni posek predstavlja več kot 60 % letnega poseka,  sta nujna komunikacija in usklajeno delovanje različnih akterjev pri sanaciji naravnih ujm v gozdovih. Potrebna je kritična ocena minulega ukrepanja, pa tudi prilagajanje ukrepov novim situacijam, dialog med akterji in učenje iz storjenih napak. Korak v tej smeri je bil tudi posvet, ki smo ga 19. 12. 2018 organizirali na Gozdarskem inštitutu Slovenije in se ga je udeležilo več kot 65 predstavnikov gozdarskih podjetji, raziskovalnih institucij, javnih zavodov, interesnih združenj in državnih institucij.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Odkupne cene gozdno lesnih sortimentov - marec 2019</title>
	<pubDate>Thu 21 March 2019 20:46:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050515570008/odkupne-cene-gozdno-lesnih-sortimentov--marec-2019/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050620160587/mid/wcm-cene-gls-naslovna-marec-2019.jpg?m=1620324965</url>
</image>	<description><![CDATA[V prvi polovici marca 2019 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvedli spletno anketo namenjeno zbiranju odkupnih cen gozdno lesnih sortimentov (GLS) na kamionski cesti. Podatke je posredovalo 22 podjetij, ki se ukvarjajo z odkupom gozdno lesnih sortimentov. 13 podjetij izvaja odkup sortimentov samo v eni statistični regiji, dve podjetji v dveh regijah, dve podjetji v treh regijah, eno podjetje v štirih regijah in eno podjetje v sedmih regijah. Tri podjetja izvajajo odkup v vseh dvanajstih statističnih regijah. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Dolžnosti in pravice lastnikov gozdov</title>
	<pubDate>Sun 17 March 2019 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021061009205850/dolznosti-in-pravice-lastnikov-gozdov/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021061009195513/mid/wcm-naslovna-lastniki-pravice-dolznosti.jpg?m=1623309596</url>
</image>	<description><![CDATA[V Sloveniji prevladujejo gozdovi v zasebni lasti. Več kot 75 % gozdov je v lasti zasebnih lastnikov, med katere štejemo tako kmetijska kot nekmetijska gospodinjstva. V preteklosti je bil gozd tradicionalno del kmetije, kmetje pa so z njim vzorno gospodarili, saj jim je predstavljal vir prihodka, energije ter gradbeni material. Današnje stanje je precej drugačno. Opuščanje kmetovanja in selitev s podeželja v mesta je skozi generacije vplivala na spremembo življenjskega sloga lastnikov. Tako imamo danes veliko »urbanih« lastnikov gozdov, ki jim gospodarjenje z gozdom ne predstavlja bistvenega pomena. Donos lesa in drugih gozdnih proizvodov iz takšnih gozdov ni izkoriščen, posledično pa se slabša tudi kakovost gozdov.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Analiza uvoza lesnih peletov v Slovenijo za leta 2016, 2017 in 2018</title>
	<pubDate>Sun 10 March 2019 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051011342124/analiza-uvoza-lesnih-peletov-v-slovenijo-za-leta-2016,-2017-in-2018/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051121310778/mid/naslovna-peleti-3.jpg?m=1620761467</url>
</image>	<description><![CDATA[<h3>Analiza podatkov za leto 2016 (podatki pridobljeni iz podatkovnega portala SI-STAT, ki ga vodi SURS)</h3>

<p style=\"text-align: justify\">V letu 2016 je bilo v Slovenijo uvoženih skupno 205.000 ton lesnih peletov, večinoma (82 %) iz Romunije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Avstrije (Slika 1). Pri uvozu lesnih peletov v Slovenijo leta 2016 je s 40 % prevladovala Romunija, saj je neto masa uvoženih peletov iz te države znašala 83.000 ton (Slika 5). Z 18 % oz. 36.000 t sledi Bosna in Hercegovina, 14 % oz. 28.000 t peletov smo uvozili iz sosednje Hrvaške, iz sosednje Avstrije pa 20.000 t, kar znaša 10 %. Uvoznice peletov v Slovenijo so bile še Italija, Srbija, Ukrajina, ki skupaj predstavljajo dobrih 10 % uvoza glede na količino, ostale države v grafikonu pa predstavljajo majhen delež (vsaka po okrog 1 %) v strukturi uvoza pelet v Slovenijo v 2016. Vse države prikazane v Sliki 1 predstavljajo 99,5 % skupnega uvoza peletov v Slovenijo za leto 2016.</p>]]></description>
</item>
<item>
	<title>Test nove generacije gozdarskih vitlov: Tajfun VIP PRO 90</title>
	<pubDate>Sun 03 March 2019 18:20:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050515573692/test-nove-generacije-gozdarskih-vitlov:-tajfun-vip-pro-90/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050620182179/mid/wcm-tajfun-vitel-naslovna.jpg?m=1620325101</url>
</image>	<description><![CDATA[V Tajfunu iz Planine pri Sevnici so razvili novo generacijo gozdarskih vitlov z oznako VIP PRO. Razvoj so začeli z najmočnejšim modelom VIP PRO 90, ki pri prvem ovoju žične vrvi na bobnu razvije vlečno silo 90 kN, nekaj šibkejši modeli pa bodo prišli na vrsto kasneje, ko bo stekla serijskega proizvodnja modela 90. Pri Tajfunu so se odločili, da bodo že pred serijsko proizvodnjo opravili preskus vzdržljivosti vitla na avstrijskem zavodu BLT Wieselbug ter opravili praktične preskuse uporabe vitla pri delu v gozdu. Po uspešnem preskusu vzdržljivosti in pridobitvi Wieselburg certifikata, smo v letošnji mili zimi novi Tajfunov gozdarski vitel praktično preskusili pri spravilu lesa.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Vzpostavitev prenosa znanja o gozdu med raziskovalci, praktiki in drugimi interesnimi skupinami</title>
	<pubDate>Sun 24 February 2019 17:50:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012565169/vzpostavitev-prenosa-znanja-o-gozdu-med-raziskovalci,-praktiki-in-drugimi-interesnimi-skupinami/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051308190127/mid/wcm-naslovna-gv-feb2019.jpg?m=1620886741</url>
</image>	<description><![CDATA[V prvi izdaji Gozdarskega vestnika leta 1938 je uredništvo poleg uvodnika inž. Antona Šivica zapisalo tudi namen vestnika: »Potreba po gozdarski izobrazbi je postala že zelo nujna. Kakor v drugih gospodarskih panogah, tako tudi v gozdarstvu ne zadostuje več znanje, ki smo si ga sami izkustveno pridobili ali ki so nam ga posredovali naši očetje. Vsi, ki s svojim delom oblikujemo naše gozdove in vplivamo na njihov razvoj ali se posvečamo teoretično gozdarski stroki, moramo svoje strokovno znanje neprestano poglabljati in izpopolnjevati. Vendar pa v današnji dobi udejstvitvi tega smotra ne zadoščajo več samo razgovori, predavanja: članki, raztreseni po raznih listih in časo- pisih, letaki, tečaji in šole: v polni meri marveč lahko ustreza tej potrebi le strokovni časopis, ki bo sproti kritično obravnaval vsa aktualna gozdarska vprašanja in zbiral ter objavljal vse potrebne empirične strokovne izsledke«*]]></description>
</item>
<item>
	<title>Analiza strokovnega ocenjevanja poškodovanosti gozdnih tal</title>
	<pubDate>Sun 24 February 2019 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051009544449/analiza-strokovnega-ocenjevanja-poskodovanosti-gozdnih-tal/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051207541667/mid/poskodbe-tal-wcm-feb2019-naslovna-2.jpg?m=1620798856</url>
</image>	<description><![CDATA[Varovanje in ohranjanje gozdnih tal je pomembno merilo trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Gozdna tla z visoko proizvodno sposobnostjo omogočajo mnogotere učinke in zagotavljajo nemoteno delovanje gozdnega ekosistema kot celote. Na raven proizvodne sposobnosti tal lahko pomembno vplivajo človekove aktivnosti pridobivanja lesa, katerih negativni vpliv si prizadevamo zmanjšati. Obstoječa gozdarska praksa, ki jo zasledimo v svetu, določa merila in kazalnike varovanja tal na osnovi obstoječega znanja. V Sloveniji trenutno nimamo jasno opredeljenega sprejemljivega obsega poškodovanosti gozdnih tal. V raziskavi smo zato gozdarske strokovnjake povprašali o merilih in kazalnikih, s katerimi se odločajo o sprejemljivi poškodovanosti gozdnih tal. Anketo, v kateri je sodelovalo 53 gozdarskih strokovnjakov iz različnih organizacij, smo izvedli oktobra 2018 na Pokljuki. V anketi smo strokovnjake povprašali o sprejemljivi poškodovanosti tal na dveh vzorčnih ploskvah ter merilih, uporabljenih za odločanje. Nadalje smo anketirance povprašali še o ukrepih za preprečevanje poškodb in o subjektih, zadolženih za prekinitev del ob ugotovitvi nesprejemljivega stanja. Rezultati raziskave kažejo na neenotnost pri odločanju o sprejemljivi poškodovanosti na izbranih ploskvah. Anketiranci so tla večinoma ocenjevali glede na vidne poškodbe in se o sprejemljivi poškodovanosti tal odločali večinoma na osnovi intuicije. Redki so jasno zapisali, na podlagi katerih (ustreznih) meril so ocenjevali sprejemljivo poškodovanost tal. Med merili sta izstopali globina kolesnic in delež poškodovane površine. Predvsem s prilagoditvijo časa izvedbe del lahko uspešno zmanjšamo poškodbe tal. Odgovori anketirancev kažejo, da so glavne definicije poškodovanosti, merila, kazalniki in referenčne vrednosti dvoumne, včasih tudi nerazumljive, ter da jih je za strokovno odločanje treba nujno dopolniti ali po potrebi spremeniti.]]></description>
</item>
<item>
	<title>13. licitacija vrednejših sortimentov lesa v Slovenj Gradcu</title>
	<pubDate>Tue 19 February 2019 21:52:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050515583287/13-licitacija-vrednejsih-sortimentov-lesa-v-slovenj-gradcu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051308225049/mid/wcm-licitacija-naslovna-2.jpg?m=1620886970</url>
</image>	<description><![CDATA[V sredo, 13. februarja 2019, je v Slovenj Gradcu ob lepem vremenu že tradicionalno potekala licitacija vrednejših sortimentov. Tudi letošnja je postregla z rekordi. Hlode je ponudilo kar 566 lastnikov, tokrat prvič tudi družba Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG). Pripeljanih je bilo 3706 hlodov v skupni izmeri 3724 m3. Prav tako je bilo rekordno število kupcev: 39 (18 iz Slovenije, 10 iz Avstrije, 4 iz Nemčije, 4 iz Italije, 1 iz Madžarske, 2 iz Hrvaške).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Izbor NAJ-izvajalca gozdarskih storitev</title>
	<pubDate>Sun 10 February 2019 17:16:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012564932/izbor-najizvajalca-gozdarskih-storitev/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051308251956/mid/mojgozdar-februar-naslovna.jpg?m=1620887120</url>
</image>	<description><![CDATA[S sistemom spodbujamo povezovanje povpraševanja in ponudbe ter uporabnikom nudimo možnost izbire najustreznejšega izvajalca. Prav naročniki gozdarskih storitev lahko kot uporabniki sistema s svojimi ocenami aktivno pripomoremu k povečanju motivacije med izvajalci gozdarskih del za konkurenčno delovanje na trgu in kakovostno izvedbo del v gozdovih.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Obiskali smo AGRITECH – sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije</title>
	<pubDate>Sun 03 February 2019 17:39:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050515590205/obiskali-smo-agritech-–-sejem-kmetijske-in-gozdarske-mehanizacije/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051309104110/mid/sejem-agritech-wcm-naslovna.jpg?m=1620889841</url>
</image>	<description><![CDATA[V tednu od 30. januarja do 3. februarja 2019 se je v Celju odvijal prvi Agritech sejem, na katerem je bila predstavljena najnovejša kmetijska in gozdarska mehanizacija. Sejem je bil organiziran po zgledu kmetijskih sejmov iz tujine, ki potekajo v zimskem času, v pokritih prostorih. V Sloveniji je bil to prvi sejem takšne narave, saj so pri nas kmetijski sejmi običajno organizirani zunaj, v spomladanskem in jesenskem času. Prednost zime je ravno v tem, da imajo kmetje čas razmišljati o novih nakupih in čas za obisk tovrstnih sejmov. To se je izkazalo že prvi dan, ko je po podatkih organizatorjev že v prvih urah po otvoritvi sejem obiskalo veliko ljudi.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Licitacija vrednejšega lesa 2019</title>
	<pubDate>Sun 27 January 2019 16:13:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050515590491/licitacija-vrednejsega-lesa-2019/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050620464460/mid/licitacija-naslova-wcm2019.JPG?m=1620326804</url>
</image>	<description><![CDATA[V Slovenj Gradcu bo tudi letos potekala licitacija vrednejših sortimentov lesa v organizaciji Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveze lastnikov gozdov Slovenije s sodelovanjem Zavoda za gozdove Slovenije. Licitacija postaja že tradicionalna, saj bo letos organizirana že trinajstič. Lastniki gozdov so na prizorišče licitacije (poslovna cona Ozare) pripeljali svojo najkakovostnejšo hlodovino. Ogled za kupce bo od 26. januarja do 4. februarja 2019, ko bodo prispele ponudbe tudi odprli. Širša javnost si bo hlode lahko ogledala na dnevu odprtih vrat, ki bo 13. februarja.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Novosti podjetja Robust iz Arje vasi</title>
	<pubDate>Mon 21 January 2019 12:34:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050515591633/novosti-podjetja-robust-iz-arje-vasi/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050620503197/mid/wcm-robust-cepilniki-naslovna.jpg?m=1620327031</url>
</image>	<description><![CDATA[Letos je podjetje Robust d.o.o. iz Arje vasi predstavilo razširjeno paleto gozdarske opreme. Prodajnemu programu, ki obsega linijo drobilnikov, ovijalcev, transportnih zabojnikov in hidravličnih cepilnikov drv, se je družini cepilnikov pridružil nov 13-tonski cepilnik na bencinski motor ROBUST R13B. Novost je tudi nadgradnja dvostransko delujočega cepilnika Robust 600.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Ležeči cepilnik Uniforest Magnum 32 CD TR</title>
	<pubDate>Fri 11 January 2019 12:51:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050515592312/lezeci-cepilnik-uniforest-magnum-32-cd-tr/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050620530273/mid/wcm-cepilnik-uniforest-naslovna.jpg?m=1620327182</url>
</image>	<description><![CDATA[Drva je pred uporabo potrebno razcepiti na polena. To so počeli že včasih, saj je razcepitev debel v polena glavni ukrep, ki zagotovi kakovost drv. Vsi ostali ukrepi, kot so čas sečnje, pokrivanje ali zlaganje drv na osončeno mesto, so bolj ali manj le za povrhu. Odkar so minili zlati časi, ko so to počeli hlapci za polento, to opravilo počnemo s cepilniki. Kot je splošno znano, je teh naprav cela vrsta – od grdih preko hidravličnih do učinkovitih.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Lesna biomasa iz zavarovanih območij</title>
	<pubDate>Wed 09 January 2019 22:02:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012564945/lesna-biomasa-iz-zavarovanih-obmocij/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051309152259/mid/biomasa-zavarovana-obmocja-wcm-forbioenergy-2.jpg?m=1620890122</url>
</image>	<description><![CDATA[V zavarovanih območjih Sredozemlja se nahaja precej gozdov, ki kljub temu da se nahajajo v zavarovanih območjih, nudijo priložnosti za pridobivanje lesne biomase. Pri izkoriščanju biomase v zavarovanih območjih in nadaljnji rabi v energetske namene pa obstajajo določene omejitve. V Evropi znaša delež energije iz OVE okoli 12,5 %, vendar veliko mediteranskih držav ne dosega tega deleža. V sredozemskih območjih pogosto ni dovolj strategij in ciljev evropske politike ter konkretnih ukrepov, ki bi se dejansko izvajali na regionalni in lokalni ravni. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Pregled leta 2018</title>
	<pubDate>Fri 04 January 2019 09:33:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012161613/pregled-leta-2018/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051309222780/mid/wcm-pregled-leta-2018.jpg?m=1620890547</url>
</image>	<description><![CDATA[Tudi v letu 2018 smo nadaljevali z razvojem spletnega portala WoodChainManager (WCM). Tekom zadnje prenove smo sistem za izračun stroškov nadgradili, tako da omogoča podrobni izračun stroškov dela za delavca v delovnem razmerju, kakor tudi samostojne podjetnike. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Tako kot so raznovrstni slovenski gozdovi, so raznovrstna tudi naša pričakovanja, potrebe in želje do njih</title>
	<pubDate>Mon 24 December 2018 21:50:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012160860/tako-kot-so-raznovrstni-slovenski-gozdovi,-so-raznovrstna-tudi-nasa-pricakovanja,-potrebe-in-zelje-do-njih/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051309253581/mid/gv-dec2018-naslovnica.jpg?m=1620890735</url>
</image>	<description><![CDATA[V večini evropskih držav je odnos ljudi do dobrin in storitev gozda podrobno opisan v nacionalnih gozdnih programih. To so pomembni strateški dokumenti, ki morajo nastati z dobro zasnovanim komunikacijskim načrtom, v katerem je ključna organizacija participacijskega procesa. Skozi takšen proces imata laična in strokovna javnost možnost izraziti svoja pričakovanja o gozdu in gozdarstvu. V Sloveniji je bila pred enajstimi leti v Državnem zboru sprejeta Resolucija o naci- onalnem gozdnem programu. Od takrat se je v naših gozdovi veliko spremenilo, predvsem so ga zaznamovale številne ujme in reorganizacija gozdno-lesne verige. Spremenil se je odnos ljudi do gozda, pa tudi odnos lastnikov gozdov do njihove lastnine. V tej številki preberite o pričakovanjih Slovencev glede rekreacijske vloge gozda in o prostem dostopu oz. vstopu v gozd. S prostim dostopom v gozd se je strinjalo 83 % anketirancev, se je pa delež tistih, ki se s tem ne strinjajo, večal, če so živeli na podeželju in če so bili večji lastniki gozdov. Lastniki z več kot šestimi hektarji gozda so pogosteje nasprotovali prostemu dostopu v njihove gozdove, kot pa se s tem strinjali. Zanimivo bi bilo poznati njihove razloge. Ali gre zgolj za dru- gačno dojemanje lastnine ali pa se z velikostjo gozdne posesti povečujejo konfliktne situacije med različnimi uporabniki gozda?]]></description>
</item>
<item>
	<title>Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava</title>
	<pubDate>Mon 24 December 2018 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050515594756/rekreacijske-navade-slovencev-v-gozdu,-njihove-preference-do-dobrin-in-storitev-gozda-ter-podpora-prostemu-vstopu-v-gozdove:-nacionalna-javnomnenjska-raziskava/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050909485667/mid/wcm-gozd-aktivnosti-gv-dec18.jpg?m=1620546536</url>
</image>	<description><![CDATA[Z javnomnenjsko poizvedbo na nacionalni ravni smo zbrali podatke o rekreacijskih navadah Slovencev, njihovi zaznavi pomembnosti izbranih dobrin in storitev gozda ter podpori prostemu vstopu v gozdove. S spletnim anketiranjem smo zbrali odgovore 801 posameznika, vzorca, ki je za populacijo polnoletnih Slovencev po starostni in spolni strukturi reprezentativen za celotno populacijo. S pomočjo preproste frekvenčne analize smo določili najbolj (sprehod in pohod) in najmanj (lov) pogoste aktivnosti v gozdu. Pri pomembnosti dobrin in storitev gozda smo razkrili znatno raznolikost preferenc in opredelili, da sta v primeru uravnalnih, oskrbovalnih in habitatnih storitev gozda po dve skupini anketirancev, ki jim pripisujeta različen pomen, v primeru kulturnih storitev pa so štiri skupine. Le-te smo dodatno opredelili s pomočjo socio-demografskih značilnosti. Ugotovili smo tudi, da obstaja večinska podpora prostemu vstopu v gozd, vendar se zmanjšuje pri tistih, ki živijo v manjših naseljih, in tistih, ki imajo več gozda. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Odkupne cene lesa na kamionski cesti</title>
	<pubDate>Wed 19 December 2018 10:35:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050516002240/odkupne-cene-lesa-na-kamionski-cesti/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050620555289/mid/odkupne-cene-hlodovine-naslovna.jpg?m=1620327352</url>
</image>	<description><![CDATA[Med 20.11. in 7.12.2018 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvedli spletno anketo namenjeno zbiranju odkupnih cen gozdno lesnih sortimentov (GLS). Podatke je posredovalo 21 podjetij, ki se ukvarjajo z odkupom gozdno lesnih sortimentov. Šest podjetij izvaja odkup sortimentov samo v eni statistični regiji, tri podjetja v dveh regijah, tri podjetja v treh regijah, tri podjetja v štirih regijah, eno podjetje v petih regijah in eno podjetje v devetih regijah. Štiri podjetja izvajajo odkup v vseh statističnih regijah. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Motorna žaga Husqvarna 572xp</title>
	<pubDate>Sun 16 December 2018 14:08:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050516005494/motorna-zaga-husqvarna-572xp/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050620580719/mid/husqvarna-572-naslovna.jpg?m=1620327487</url>
</image>	<description><![CDATA[V zadnjem času in iz leta v leto raste delež drevja, ki ga posekamo in obdelamo s pomočjo mehanizacije za strojno sečnjo. S tem načinom občutno povečamo učinek in varnost pri poseku in spravilu lesa iz gozda, še bolj pa znižamo ceno surovini, katero moramo za isti učinek preložiti nekajkrat več. Kljub očitnim prednostim strojne sečnje uporaba motornih verižnih žag pri delu v gozdu nikakor ni odrinjena na obrobje. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene prevoza lesa - jesen 2018</title>
	<pubDate>Wed 12 December 2018 21:49:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050516011013/cene-prevoza-lesa--jesen-2018/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050621020922/mid/energetski-kalkulator-enot-2.jpg?m=1620327729</url>
</image>	<description><![CDATA[V novembru smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvedli že četrto spletno anketiranje namenjeno zbiranju cen storitev transporta (prevoza) lesa z gozdarsko transportno kompozicijo. Podatke je posredovalo 18 podjetij, ki se ukvarjajo s storitvami transporta lesa. Devet podjetij izvaja storitev samo v eni statistični regiji, ostala podjetja pa storitve izvajajo v več regijah (2 podjetji v dveh regijah, 2 podjetji v štirih, 1 podjetje v šestih in 4 podjetja v vseh regijah).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene sečnje in spravila lesa – JESEN 2018</title>
	<pubDate>Sun 09 December 2018 19:49:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050516011617/cene-secnje-in-spravila-lesa-–-jesen-2018/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050621045381/mid/cene-secnja-2018-naslovna.jpg?m=1620327893</url>
</image>	<description><![CDATA[V novembru smo izvedli že četrto zbiranje cen sečnje in spravila lesa in sicer ločeno za sečnjo z motorno žago in traktorsko spravilo ter za strojno sečnjo in spravilo. Tokrat je podatke posredovalo 20 poslovnih subjektov, ki se ukvarjajo s storitvami sečnje in spravila lesa. Med njimi je 6 (30 %) takšnih, ki letno posekajo in spravijo do 3.000 m3 lesa, 9 izvajalcev (45 %) poseka in spravi med 3.000 in 10.000 m3 lesa na leto in in 5 izvajalcev (25 %), %), ki so za letni obseg opravljenih storitev sečnje in spravila navedli nad 10.000 m3. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Lancman SAF-X-CUT Automatic 707</title>
	<pubDate>Mon 03 December 2018 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021061009251119/lancman-safxcut-automatic-707/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021061009250653/mid/wcm-lancman-naslovna.jpg?m=1623309906</url>
</image>	<description><![CDATA[Tako pri nas, kot v drugih državah, kjer se za ogrevanje, kuhanje itn., v veliki meri kot energija uporablja les, so drva oz. polena še vedno prevladujoča oblika, kljub vse večji uporabi sekancev in pelet. Polena so ne le tradicionalna oblika, pač jih je mogoče pripraviti tudi na relativno enostaven in cenen način – če imamo za to čas, voljo in energijo, da vložimo kar nekaj ročnega in praviloma napornega dela. A tisti, ki delajo, imajo časa vsem manj, prizadevanje za čim manj naporno delo pa je tako in tako gibalo napredka, industrija pa nudi rešitve za odpravo obeh zagat.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij med zasebnimi lastniki gozdov</title>
	<pubDate>Tue 27 November 2018 22:07:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012160897/uporaba-informacijskokomunikacijskih-tehnologij-med-zasebnimi-lastniki-gozdov/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051309301853/mid/123-2.png?m=1620891019</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo pripravili kratko spletno anketo, ki je namenjena vsem zasebnim lastnikom gozdov. Tematika ankete je ”Raba informacijsko-komunikacijskih tehnologij med zasebnimi lastniki gozdov”, bolj konkretno pa je poudarek na izvajanju pilotnega poskusa uvajanja digitalnih evidenc za zasebne lastnike gozdov.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Da bo kurjenje na lesno biomaso človeku in okolju prijazno</title>
	<pubDate>Sun 25 November 2018 19:23:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012160775/da-bo-kurjenje-na-lesno-biomaso-cloveku-in-okolju-prijazno/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051309313773/mid/wcm-dimniski-pozar.jpg?m=1620891097</url>
</image>	<description><![CDATA[V Sloveniji je veliko vrst ogrevalnih sistemov. Sistemi na fosilna goriva so odvisni od nihanja cen energentov na svetovnih borzah, zato cena ogrevanja v takih sistemih niha. Težava poleg cene pa je tudi onesnaževanje, sploh pri ogrevanju na kurilno olje (emisije toplogrednih plinov in delcev) . V Sloveniji je najugodnejši sistem ogrevanja na les, ob kvalitetni izbiri goriva in učinkoviti peči, pa je sistem prijazen tudi okolju, ne le denarnici. Po zadnjih podatkih naj bi se kar 23 % vseh gospodinjstev ogrevalo na drva. Najcenejše lesno gorivo na trgu (€/MWh) so še vedno lesni sekanci, vendar se ti uporabljajo v večjih kurilnih sistemih. Za domačo uporabo so najpogostejše uporabljana drva  ter peleti.]]></description>
</item>
<item>
	<title>NOVOSTI s sejmov Agra in Komenda</title>
	<pubDate>Tue 20 November 2018 12:20:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050516015997/novosti-s-sejmov-agra-in-komenda/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050621105312/mid/agra-komenda-2018-naslovna.jpg?m=1620328253</url>
</image>	<description><![CDATA[Na minulih sejmih Agra in Komenda, je bila, kljub pestremu drugemu dogajanju, v ospredju zanimanja obiskovalcev kmetijska in gozdarska tehnika. Razstavljavci so predstavljali aktualno ponudbo, številni med njimi tudi novosti. V bomo v slikah predstavili novosti domačih proizvajalcev, ki smo jih opazili na teh dveh sejmih. Seveda pa ne trdimo, da so to vse, ki so bile predstavljene, kakšna je lahko našim očem ostala tudi skrita. Novosti tujih proizvajalcev, ki so bile sicer v Sloveniji prikazane prvič, ne navajamo, saj smo o večini le teh v objavah v medijih že pisali.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Izvajalci gozdarskih storitev pospešeno pridobivajo prve storže</title>
	<pubDate>Sun 18 November 2018 19:01:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012160611/izvajalci-gozdarskih-storitev-pospeseno-pridobivajo-prve-storze/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051309332413/mid/Mojgozdar-november-naslovna.jpg?m=1620891204</url>
</image>	<description><![CDATA[V mesecu oktobru in novembru smo začeli z drugo stopnjo ocenjevanja izvajalcev gozdarskih storitev, v katero so vključeni vsi izvajalci, ki so bili v prvi stopnji ocenjeni pozitivno, torej so ob inšpekcijskem pregledu ustrezali predpisanim pogojem, niso davčni neplačniki in so po podatkih poslovnega registra aktivni. V drugi stopnji ocenjevanja bo vsak pravno-formalno ustrezen izvajalec dobil »strokovno oceno ustreznosti« za opravljanje gozdarskih storitev na podlagi neodvisne presoje gozdarskih strokovnjakov. Strokovna ocena ustreznosti izvajalca je sestavljena iz petih storžev. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>S sistematično obnovo do stabilnih in na ujme odpornih gozdov</title>
	<pubDate>Sun 11 November 2018 19:08:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012155772/s-sistematicno-obnovo-do-stabilnih-in-na-ujme-odpornih-gozdov/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051309353571/mid/wcm-gv-november-naslovnica.jpg?m=1620891335</url>
</image>	<description><![CDATA[Oktober je bil mesec obsežnega prostovoljnega pogozdovanja v vetrolomih uničenih gozdov. Akcije se je udeležilo več kot štiristo posameznikov, ki so posadili 10.000 sadik gozdnega drevja, med njimi tudi smreko. Njeni sestoji so bili v zadnjih letih zelo prizadeti. Po žledenju leta 2014 in sledečih vetrolomih so smreko zelo zredčile še gradacije podlubnikov.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Informacijska podpora upravljanju z divjadjo v Sloveniji</title>
	<pubDate>Sun 11 November 2018 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050516023871/informacijska-podpora-upravljanju-z-divjadjo-v-sloveniji/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051007470312/mid/oslis-wcm-naslovnica.jpg?m=1620625624</url>
</image>	<description><![CDATA[Upravljanje z divjadjo in lovišči je ena od osnovnih nalog lovcev v Sloveniji. Za uspešno upravljanje so potrebne informacije, ki jih upravljavci zbirajo v t. i. lovskih informacijskih sistemih. Veliko različnih informacij o divjadi, ki jih lovci zbirajo na terenu, je v Sloveniji zbranih v dveh lovskih podatkovnih zbirkah: LISJAK-u, ki ga je razvila in vzdržuje Lovska zveza Slovenije (LZS), in X-Lovu, ki ga je za potrebe upravljanja v loviščih s posebnim namenom razvil Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Trenutno oba sistema nista neposredno povezana, zato smo leta 2008 na Gozdarskem inštitutu Slovenije na pobudo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru Javne gozdarske službe pripravili koncept in rešitev te težave v obliki združene baze podatkov o odvzemu divjadi v Sloveniji in spletnega vmesnika, ki smo ga poimenovali OSLIS. Spletna aplikacija omogoča različne načine vpogleda javnosti in strokovnjakov v skupno bazo odvzema in bi lahko služila kot sintezni podatkovni vir in pripomoček pri pripravi dolgoročnih in letnih načrtov upravljanja z divjadjo. Združena baza podatkov OSLIS vsebuje več kot 800.000 zapisov o odvzemu divjadi v Sloveniji; vsak odvzem ima tudi prostorsko koordinato in čas odvzema, kar omogoča različne analize podatkov in je osnova za načrtovanje upravljanja z divjadjo. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Kmetijska in gozdarska vozila v cestnem prometu ter predpisi</title>
	<pubDate>Sun 14 October 2018 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012155433/kmetijska-in-gozdarska-vozila-v-cestnem-prometu-ter-predpisi/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051207570101/mid/wcm-registracija-vozil-naslovna-2.jpg?m=1620799022</url>
</image>	<description><![CDATA[<h3>Prodaja, registracija in tehnični pregledi</h3>

<p style=\"text-align: justify\">Za izboljšanje varnosti, predvsem pa zmanjšanje števila nezgod pri uporabi kmetijskih in gozdarskih vozil je potrebno s predpisi urediti celotno področje uporabe teh vozi. V tem prispevku obravnavamo evropske in slovenske predpise, ki urejajo pogoje za udeležbo teh vozil v cestnem prometu in sicer s področja dajanja na trg oz. ugotavljanja skladnosti (»homologacije«), registracije in tehničnih pregledov vozil.</p>
]]></description>
</item>
<item>
	<title>Komu vse so namenjeni gozdnogospodarski načrti?</title>
	<pubDate>Wed 26 September 2018 09:23:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012154687/komu-vse-so-namenjeni-gozdnogospodarski-nacrti/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051309385287/mid/Gv-naslovna-oktober-inventura.jpg?m=1620891532</url>
</image>	<description><![CDATA[Gozdovi so ekosistemi, ki se počasi spreminjajo. Na nekaterih rastiščih so pogosta drevesa, stara sto let in več. Tako se ob vsaki generaciji dreves zamenja tudi vsaj ena človeška generacija. Da bi zanamcem prepustili takšne gozdove, ki dobro opravljajo določeno funkcijo, je potreben temeljit razmislek o ciljih, smernicah in ukrepih pri obravnavi gozda.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Predlog o organiziranju nacionalne gozdne inventure za mednarodno in domače poročanje o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi</title>
	<pubDate>Wed 26 September 2018 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051009541685/predlog-o-organiziranju-nacionalne-gozdne-inventure-za-mednarodno-in-domace-porocanje-o-trajnostnem-gospodarjenju-z-gozdovi/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051208011177/mid/wcm-inventura-slika-naslovna-2.jpg?m=1620799272</url>
</image>	<description><![CDATA[Na podlagi simuliranja zgostitve mreže monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (4 x 4 km) in podatkov za leto 2012 smo prikazali, da bi za manj kot 10 % vzorčne napake pri ocenah lesne zaloge, prirastka in količine odmrle drevnine potrebovali vsaj 2 x 2 km ali celo 2 x 1,4 km mrežo ploskev, ki bi jo lahko poimenovali nacionalna gozdna inventura. Zaradi lažje organiziranosti dela (redne letne naloge zaposlenih na GIS in ZGS) predlagamo uvedbo panelnega inventurnega sistema, v katerem je sistematična mreža vzorčnih ploskev razdeljena v posamezne skupine ti. panele, ki jih kasneje premikamo tako, da je vsak panel na celotni površini države izmerjen v posameznem letu. S tako organizirano kontinuirano NGI bi vzpostavili metodološko statistično utemeljen in kakovosten informacijski sistem o gozdovih za letna poročila o stanju slovenskih gozdov na državni ravni in hkrati bi po enem snemalnem ciklu pridobili dovolj velik vzorec za konsistentna poročila o stanju gozdov na nižjih prostorskih ravneh kot so provenienčna območja, GGO ali statistične regije.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Odziv dreves na udarec strele</title>
	<pubDate>Sun 26 August 2018 21:46:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012154563/odziv-dreves-na-udarec-strele/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051314585415/mid/Strela-2.jpg?m=1620910734</url>
</image>	<description><![CDATA[Ob letošnjem vihravem poletju so izjemno pogosti tudi udarci strel. Strela je naravni pojav, ki ga sestavljata blisk in grom. Hitrost strele znaša do 60.000 m/s in lahko doseže do 30.000 °C. Je ena izmed najmočnejših sil narave. Lahko ima uničujoče posledice za ljudi, živali, infrastrukturo in drevesa.]]></description>
</item>
<item>
	<title>PEFC: Promet s certificiranim lesom se povečuje </title>
	<pubDate>Mon 13 August 2018 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021061009335639/pefc:-promet-s-certificiranim-lesom-se-povecuje-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021061009334740/mid/pefc-rebec-naslovna.jpg?m=1623310427</url>
</image>	<description><![CDATA[V letu 2017 je regijsko certi kacijo gozdov PEFC (RCG PEFC) najbolj zaznamoval vstop družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., ki gospodari s 178.615 gozdnimi parcelami oziroma 231.498 ha gozda v lasti Republike Slovenije. Ker je v RCG PEFC vstopil predstavnik največjega lastnika gozdov v Sloveniji, pričakujemo, da se bo zaradi tega vse več podjetij tudi certificiralo za sledljivost izvora lesa po sistemu PEFC. Sedaj ima certifikat za sledljivost 44 slovenskih podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo ali predelavo lesa. Tako se tudi v Sloveniji hitro povečuje promet s certificiranim lesom. Večina kupcev lesa je tudi pripravljena za certificiran les ponuditi boljšo ceno ali pa lastnikom gozdov uredijo in plačajo stroške izdaje potrdila o vključenosti v RCG PEFC. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Po požarno ukrepanje na gozdnih površinah</title>
	<pubDate>Sun 12 August 2018 18:41:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012154390/po-pozarno-ukrepanje-na-gozdnih-povrsinah/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051315274006/mid/wm-gozdni-pozar-crnotice.jpg?m=1620912460</url>
</image>	<description><![CDATA[Pred požarom ni v svetu varen noben gozd, so pa nekateri bolj izpostavljeni tej nevarnosti kot drugi. V Evropi so najbolj ogrožene kraške pokrajine Sredozemlja. Polovica gozdnih požarov v Sloveniji nastane v obalno-kraški regiji (Dolgan Petrič, 1989). Vsako leto se po Evropi razbesnijo požari, ki so uničili že na tisoče hektarjev gozdov.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Udeležili smo se mednarodne konference o inovativnem izobraževanju v gozdarstvu</title>
	<pubDate>Sun 08 July 2018 18:46:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012154291/udelezili-smo-se-mednarodne-konference-o-inovativnem-izobrazevanju-v-gozdarstvu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051315295474/mid/izobrazevanje-naslovna1.jpg?m=1620912594</url>
</image>	<description><![CDATA[V Zagrebu je 8. junija 2018 potekala mednarodna konferenca z naslovom »Strokovno usposabljanje na področju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem: znanje, izkušnje in pričakovanja«, ki je bila zaključni dogodek Erasmus+ projekta CIA2SFM (Strateška partnerstva za inovativni pristop usposabljanja o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Lastnosti lesa lubadark</title>
	<pubDate>Sun 24 June 2018 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051013003050/lastnosti-lesa-lubadark/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051208095015/mid/podlubnik-naslovna2-2.jpg?m=1620799790</url>
</image>	<description><![CDATA[V zadnjih letih se je v Sloveniji zelo povečala gradacija gozdov zaradi delovanja smrekovega lubadarja. Les lubadark na trgu dosega nižjo ceno, kot n-razvrednoten les. Uporaba lesa lubadark je v veliki meri odvisna od njegovih lastnosti. Zato smo pomodrelem lesu in kontrolnemu nepomodrelem lesu določili klasične sorpcijske lastnosti, dinamično sorpcijo vodne pare, kapilarni vlek, lastnosti namakanja in odpornost proti glivam razkrojevalkam ter upogibno trdnost in tlačno trdnost. Na podlagi vseh naštetih parametrov smo ugotovili, da pomodrel les hitreje vpija vodo, a ima še vedno enake mehanske lastnosti kot nepomodrel les. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Ali odkupna cena lubadark odraža uporabnost njihovega lesa?</title>
	<pubDate>Thu 21 June 2018 06:20:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012153938/ali-odkupna-cena-lubadark-odraza-uporabnost-njihovega-lesa/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051315325923/mid/gv-naslovna-junij-lubadarke-2.jpg?m=1620912780</url>
</image>	<description><![CDATA[V zadnjih letih je sanitarna sečnja postala nekakšna stalnica ne samo pri nas, ampak v celotni osrednji Evropi. Zaradi velike količine posekanega lesa je cena upadla. A na ceno ne vpliva zgolj količina, temveč tudi kakovost lesa. Zaradi diskoloracije beljave oziroma pomodrelosti se les lubadark pri odkupu obravnava kot razvrednoten les. Cena takšnega sortimenta na kamionski cesti je lahko tudi do 40 % nižja od pov- prečne cene nepoškodovanega lesa. Raziskovalci so primerjali nekatere lastnosti pomodrelega in nepomodrelega lesa in ugotovili, da so mehanske lastnosti obeh zelo podobne, razlika je zgolj v hitrejšem vpijanju vode pri pomodrelem lesu. Les lubadark je torej manj primeren za uporabo na prostem, medtem ko je pri notranji uporabi popolnoma primerljiv z nepomodrelim. Pri tem se bo pri lastnikih gozdov pojavilo vprašanje, ali je prodajna cena polizdelkov iz pomodrelega lesa tudi nižja za do 40 %?]]></description>
</item>
<item>
	<title>Biomasa z zaraščajočih površin</title>
	<pubDate>Thu 21 June 2018 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012153883/biomasa-z-zarascajocih-povrsin/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051315340991/mid/zarascanje-biomasa-naslovna.jpg?m=1620912850</url>
</image>	<description><![CDATA[Biomasa z zaraščajočih površin V Sloveniji se je v zadnjih desetletjih zaraslo veliko kmetijskih površin. Z opuščanjem kmetijske rabe, večinoma pašnikov in travnikov, je te površine začel osvajati gozd. Trend se v zadnjem času ustavlja, saj je proces zaraščanja večinoma zajel že večino površin, ki so za kmetijsko rabo v sedanjih ekonomskih razmerah manj primerne. Ne glede na to je zaraščenih površin še vedno zelo veliko, ponekod je nastal že pravi gozd.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Preizkus rezalno-cepilnega stroja Tajfun RCA 330 JOY</title>
	<pubDate>Mon 18 June 2018 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021061009295890/preizkus-rezalnocepilnega-stroja-tajfun-rca-330-joy/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021061009290346/mid/tajfun-joy-naslovna.jpg?m=1623310143</url>
</image>	<description><![CDATA[Okroglih 15 let po predstavitvi prvega rezalno-cepilnega stroja RCA so pri Tajfunu zaokrožili razvojni krog. Leta 2002 so gozdarsko srenjo presenetili z novim proizvodom, ki ni bil gozdarski vitel, pač pa stroj za rezanje in cepljenje polen, in ga poimenovali RCA (Rezalno Cepilni Avtomat).Na ta način so se odzvali na potrebe po učinkovitih mehaniziranih postopkih priprave polen s strojem, ki združuje tako cepilnik kot žago in našli dobro tržno priložnost. Tako na domačem trgu kot v tujini. To je bil RCA 320, mehansko-hidravlično krmiljen stroj, ki lahko razžaga debla do premera 320 mm in jih razcepi v polena. Ob predstavitvi tega stroja v letu 2002 in njegovem temeljitem preizkusu, ki smo ga opravili leta 2004, smo zapisali, da je to šele prvi korak in da v naslednjih letih pričakujemo intenziven razvoj teh strojev ter njihove številne izboljšave. Tako so v letih, ki so sledila, razvijali vedno večje in zmogljivejše stroje. Najprej RCA 380 z mehansko hidravličnim krmiljenjem, pa RCA 400 in RCA 480 z dodatno oznako JOY, kar pomeni elektrohidravlično krmiljenje, in kot vrh v temu ciklu RCA 480 JOY PLUS z dodatnimi samodejnimi in nadzornimi funkcijami. Lansko leto pa so ta razvojni cikel zaokrožili in ob svoji 50-letnici predstavili RCA 330 JOY, ki je nadomestil njihov prvi in tu na začetku omenjeni RCA 320. V njem so združili vse pridobljeno znanje in izkušnje minulega desetletja in pol ter razvili kompakten rezalno-cepilni stroj za profesionalno uporabo in za lastno pripravo drv. To pomlad smo enega od prototipnih strojev temeljito preskusili, ko smo z njim pripravili nekaj deset nasutih m3 polen, in bili z delovanjem stroja zelo zadovoljni.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Učinkovito, varno, obnovljivo in tekmovalno</title>
	<pubDate>Sun 10 June 2018 19:44:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050608450901/ucinkovito,-varno,-obnovljivo-in-tekmovalno/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050621154285/mid/zetale-naslovna.jpg?m=1620328542</url>
</image>	<description><![CDATA[V Žetalah je 21. in 22. aprila potekal že dvajseti tradicionalni Gozdarski praznik. Začelo se je leta 1998. Skupina gozdarskih delavcev in revirni gozdar so se, skupaj s člani dve leti pred tem ustanovljenega strojnega krožka žetalanec, lotili organizacije gozdarskega tekmovanja.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Motorna kosa Husquarna 535 RXT</title>
	<pubDate>Wed 06 June 2018 21:13:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050608451366/motorna-kosa-husquarna-535-rxt/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050621181579/mid/naslovna-kosa-husqvarna.jpg?m=1620328695</url>
</image>	<description><![CDATA[Mlada zelena trava je nezamenljiv del cvetočih travnikov, ki predstavljajo zmago življenja nad zimo. Iz nerazumnih razlogov je večina vikendašev in honorarnih domorodcev prepričanih, da je to pomladansko travo, znanilko življenja, po dolgi zimi potrebno, takoj ko preseže višino 6,2 cm, neusmiljeno pokositi in okoli svojih »pribežališč v naravi« zgraditi varovalni pas puščave pred napadom le-te.

]]></description>
</item>
<item>
	<title>Popis sekalnikov 2018</title>
	<pubDate>Sun 03 June 2018 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051011332996/popis-sekalnikov-2018/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051011333004/mid/popis-sekalnikov-1.jpg?m=1620639209</url>
</image>	<description><![CDATA[Lesna biomasa je in ostaja pomemben vir energije za pokrivanje potreb po toploti v gospodinjstvih, za proizvodnjo toplote v industriji ter za proizvodnjo električne energije. Letno porabimo skupno več kot 2 milijona ton lesa v energetske namene.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Kdaj bomo uspeli resnično omejiti vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju? </title>
	<pubDate>Sun 27 May 2018 17:39:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012152801/kdaj-bomo-uspeli-resnicno-omejiti-voznje-z-motornimi-vozili-v-naravnem-okolju-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051315362928/mid/gv-maj-naslovna.jpg?m=1620912989</url>
</image>	<description><![CDATA[Zakon o ohranjanju narave prepoveduje vožnjo z motornimi vozili izven vseh vrst cest in ostale gospodarske javne infrastrukture. A kljub predpisom, ki so v veljavi že 14 let, se pri nas tovrstne aktivnosti še vedno pojavljajo v naravnem okolju in jih je v zadnjih letih celo vedno več. Nadzorni organi se zaradi številnih postopkovnih težav in smešno nizkih glob pogosto niti ne želijo izpostavljati ter preganjati kršiteljev po strmih in nedostopnih terenih. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Problematika voženj z motornimi vozili v naravnem okolju na primeru Pohorja </title>
	<pubDate>Sun 27 May 2018 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012152908/problematika-vozenj-z-motornimi-vozili-v-naravnem-okolju-na-primeru-pohorja-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051208191729/mid/voznja-naslovna2-2.jpg?m=1620800358</url>
</image>	<description><![CDATA[V Sloveniji je vožnja z vozili na motorni ali drug lasten pogon v naravnem okolju prepovedana. Kljub temu poteka vožnja z enduro oz. motokros motorji, štirikolesniki in motornimi sanmi. Inšpektorat RS za okolje in prostor v poročilih za leti 2015 in 2016 ugotavlja, da kljub spremembi Zakona o ohranjanju narave v letu 2014 težava nadzora voženj z motornimi vozili v naravnem okolju ni rešena. Nadzorni organi se soočajo s težavo izvedbe samega prekrškovnega postopka, ker kršiteljev ni mogoče ustaviti ali prepoznati. V okviru projekta SUPORT – trajnostno upravljanje Pohorja smo pridobili nekatere podatke o prostorski razporeditvi, frekvenci voženj ter značilnostih voženj na podlagi mnenj voznikov motornih vozil v naravnem okolju. Projektno območje je obsegalo 25.771 ha ovršnega dela Pohorja med Klopnovrškimi barji in Malo Kopo. Na podlagi pridobljenih podatkov in diskusije na nacionalnem posvetu leta 2016 smo oblikovali morebitne ukrepe izboljšanja upravljanja voženj z motornimi vozili v naravnem okolju. Na ponovnem posvetu leta 2017 na Kopah smo ugotavljali, da ostaja težava enako pereča, saj se na področju predlaganih sprememb pravne ureditve, izvajanja neposrednega nadzora v naravi ter vzpostavljanja območij za vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju ni kaj spremenilo. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Teleskopski nakladalniki Manitou MLT NewAg</title>
	<pubDate>Mon 21 May 2018 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021061010044461/teleskopski-nakladalniki-manitou-mlt-newag/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021061010033583/mid/manitou-naslovna.jpg?m=1623312215</url>
</image>	<description><![CDATA[Manitou, eden največjih svetovnih proizvajalcev teleskopskih nakladalnikov, je konec leta 2016 predstavil novo serijo teh delovnih strojev z oznako NewAg (New Agriculture = Novo kmetijstvo). S tem so želeli povedati, da z njo želijo izpolniti današnje pa tudi prihodnje potrebe kmetijstva. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Inovativno: Sekalnik in gozdarska prikolica</title>
	<pubDate>Wed 25 April 2018 11:27:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050608452542/inovativno:-sekalnik-in-gozdarska-prikolica/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050621215567/mid/sekalnik-prikolica-naslovna.jpg?m=1620328915</url>
</image>	<description><![CDATA[Ročno polnjenje sekalnika za pripravo sekancev je nevarno, predvsem pa zelo naporno opravilo, zato tudi manjše sekalnike, če je mogoče polnimo strojno, z žerjavnimi nakladalniki oz. dvigali. Najbolj učinkovita je namestitev nakladalnika na sam sekalnik in krmilne naprave namestiti v kabino, da je voznik zavarovan pred hrupom sekalnika in drugimi zunanjimi vplivi. A to velja za večje sekalnike, pri manjših pa je to pogosto konstrukcijsko precej zapleteno, če je sploh mogoče, predvsem pa ne najbolj poceni in lahko precej negospodarno.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Itro Jožefovo 2018</title>
	<pubDate>Sun 22 April 2018 16:43:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050608453157/itro-jozefovo-2018/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050621291772/mid/itro-naslovna1.jpg?m=1620329357</url>
</image>	<description><![CDATA[Tradicionalno v podjetju Itro d.o.o. v času Jožefovega (19. in 20. marca) na sedežu podjetja v Štorah organizirajo dneva odprtih vrat s predstavitvijo strojev blagovne znamke New Holland. V ospredju vsakoletne predstavitve sta modra - traktorji New Holland in rumena barva - balirke New Holland, letos pa je je bila pestrost New Hollandovih barv večja.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Vpliv rabe biomase v zavarovanih območjih</title>
	<pubDate>Sun 22 April 2018 16:43:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012152831/vpliv-rabe-biomase-v-zavarovanih-obmocjih/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051320550934/mid/forbioenergy-naslovna-2.jpg?m=1620932109</url>
</image>	<description><![CDATA[Območje regionalnega parka Škocjanske jame je eno izmed pilotnih območij projekta ForBioEnergy, v katerem tudi izvajamo različne projektne aktivnosti. Namen projekta ForBioEnergy je spodbuditi rabo lesne biomase v sredozemskih zavarovanih območjih in vzpostaviti gozdno-lesno-predelovalno verigo na lokalni ravni in s tem prispevati k razvoju podeželja na zavarovanih območjih. Ker se zavedamo pomembnosti ohranjanja narave je pomembno poudariti, da  projekt načrtuje izvajanje vseh aktivnosti v skladu z načeli trajnostnega in sonaravnega gospodarjenja z gozdom.  Zato smo v sklopu projekta ocenili kakšen vpliv ima povečana raba in pridobivanje biomase na naše pilotno območje (vplivno območje Parka Škocjanske jame). ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Pozor! V sistemu MojGozdar lahko ocenite izvajalca </title>
	<pubDate>Sun 22 April 2018 16:41:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012152620/pozor!-v-sistemu-mojgozdar-lahko-ocenite-izvajalca-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051320593172/mid/mojgozdar-verzija2-naslovna.jpg?m=1620932371</url>
</image>	<description><![CDATA[Veseli nas, da je odziv na spletni portal MojGozdar pozitiven tako s strani izvajalcev del kot tudi uporabnikov. Ocena izvajalcev po načelu semaforja je zaživel, jo redno posodabljamo in je dostopna vsem uporabnikom (od decembra 2017). Šli smo še korak naprej in dodali strokovno oceno ustreznosti ter oceno zadovoljstva naročnika z opravljeno storitvijo.]]></description>
</item>
<item>
	<title>IZOBRAŽUJMO SE: e-izobraževanje o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi</title>
	<pubDate>Sun 22 April 2018 16:40:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012152507/izobrazujmo-se:-eizobrazevanje-o-trajnostnem-gospodarjenju-z-gozdovi/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051321005572/mid/izobrazevanje-naslovna-2.jpg?m=1620932455</url>
</image>	<description><![CDATA[V sklopu ERASMUS+ projekta Strateška partnerstva za inovativni pristop usposabljanja o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi, ali kratko CIA2SFM, je nastal izobraževalni program z naslovom \"Teorija in praksa trajnostnega gospodarjenja z gozdovi\". Program je namenjen vsem, ki se z gozdom profesionalno ukvarjajo - gozdarskim strokovnjakom, zasebnim lastnikom gozdov, gozdarskim podjetnikom in institucijam za upravljanje zavarovanih območij, kot tudi vsem ljubiteljskim uporabnikom gozda in tistim, ki bi želeli vedeti več o gospodarjenju z gozdovi. Posebnost izobraževanja je, da je postavljeno v spletno okolje in daje možnost lastne izbire časa in okolja za učenje. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Predpisi na področju kmetijstva, ki so bili objavljeni in so začeli veljati v marcu in aprilu 2018</title>
	<pubDate>Sun 22 April 2018 16:39:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012152576/predpisi-na-podrocju-kmetijstva,-ki-so-bili-objavljeni-in-so-zaceli-veljati-v-marcu-in-aprilu-2018/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051321031695/mid/2-naslovna-zakonski-oviri1.jpg?m=1620932596</url>
</image>	<description><![CDATA[Pravilnik o merilih in metodologiji preverjanja izpolnjevanja osnovnih zahtev malih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 12/2018, velja od 27.2.2018); Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT-1) (Uradni list RS, št. 13/2018, velja od 15.3.2018); Odredba o objavi datuma prilagoditve informacijskega sistema katastra stavb (Uradni list RS, št. 13/2018, velja od 1.3.2018); Zakon o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov (ZUOPŠP) (Uradni list RS, št. 14/2018, velja od 3.3.2018);]]></description>
</item>
<item>
	<title>Spomladanska aktivnost osmerozobega smrekovega lubadarja</title>
	<pubDate>Sun 22 April 2018 16:39:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012152579/spomladanska-aktivnost-osmerozobega-smrekovega-lubadarja/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051012152580/mid/podlubniki-1.jpg?m=1620641725</url>
</image>	<description><![CDATA[Spomladi je daljšanje svetlega dela dneva in naraščanje temperatur zraka ključno, da se organizmi, ki so zimo preživeli v fazi mirovanja, ponovno aktivirajo in nadaljujejo svoj življenjski ciklus. Eden takšnih organizmov je tudi podlubnik osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus), ki se pojavlja na smreki in predstavlja enega največjih škodljivcev v gozdovih pri nas in širše v Evropi. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene prevoza lesa - pomlad 2018</title>
	<pubDate>Sun 22 April 2018 16:38:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050608453749/cene-prevoza-lesa--pomlad-2018/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051321052547/mid/cene-prevoza-naslovna-2.jpg?m=1620932725</url>
</image>	<description><![CDATA[V prvi polovici aprila smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvedli že tretje spletno anketiranje namenjeno zbiranju cen storitev transporta (prevoza) lesa z gozdarsko transportno kompozicijo. Podatke je posredovalo 10 podjetij, ki se ukvarjajo s storitvami transporta lesa.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Čas za pravočasno sanacijo v vetrolomu poškodovanih smrekovih gozdov se izteka</title>
	<pubDate>Sun 15 April 2018 20:21:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012152114/cas-za-pravocasno-sanacijo-v-vetrolomu-poskodovanih-smrekovih-gozdov-se-izteka/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051321075066/mid/vestnik-april-naslovnica.jpg?m=1620932870</url>
</image>	<description><![CDATA[V teh pomladnih mesecih lahko zaradi decemberskega vetroloma ponovno pričakujemo grada- cijo podlubnikov in s tem povečan obseg sanitarne sečnje. V zadnjih letih se temu kar nekako ne moremo izogniti. Podatki Zavoda za gozdove Slovenije kažejo, da so bile v letih 2015 in 2016 pri več kot 30 % celotnega poseka vzrok žuželke oz. podlubniki. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Spletni informacijski sistem MojGozdar.si</title>
	<pubDate>Sun 15 April 2018 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051009535237/spletni-informacijski-sistem-mojgozdarsi/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051113564258/mid/mojgozdar-naslovna1-3.jpg?m=1620734202</url>
</image>	<description><![CDATA[Prispevek predstavlja spletni informacijski sistem, namenjen ocenjevanju kakovosti izvajanja del v gozdarstvu. Spletni informacijski sistem, imenovan MojGozdar, je inovativni pristop k večji transparentnosti trga storitev. MojGozdar nudi podporo pri iskanju gozdarskih storitev, kot so sečnja z motorno žago, spravilo s traktorjem, gojitvena dela, žičniško spravilo, strojna sečnja, izdelava lesnih sekancev (sekalnik) in gozdno gradbeništvo. Trenutno je v sistem vključenih nekaj več kot tisoč izvajalcev, ki nudijo različne gozdarske storitve. Sistem MojGozdar bo zajemal tristopenjsko ocenjevanje izvajalcev na enostaven, pregleden in objektiven način. V prvi stopnji vsi vključeni izvajalci dobijo pravno formalno oceno ustreznosti po načelu semaforja. Drugo stopnjo ocenjevanja predstavlja neodvisna strokovna ocena s strani strokovno usposobljenega presojevalca. Glavno načelo neodvisne strokovne ocene bo trajnostno gospodarjenje z gozdovi z doseganjem nadstandarda pri socialnih, ekonomskih in okoljskih vidikih izvedbe del. V drugo stopnjo ocenjevanja se lahko vključijo izvajalci, ki pravnoformalno ustrezajo osnovnim pogojem, torej so v prvi stopnji ocenjevanja ocenjeni kot ustrezni. Tretja stopnja ocenjevanja je namenjena naročnikom storitev, da predstavijo izkušnje ali mnenje o kakovosti opravljenih storitev. S celovitim sistemom ocenjevanja naj bi pripomogli k povečanju motivacije med izvajalci gozdarskih del za konkurenčno delo na trgu in kakovostno izvedbo del v gozdovih. Hkrati je celovit sistem objektivne presoje kakovosti izvajalcev, tudi dodatne možnosti za vrednotenje ponudb za delo v državnih gozdovih, kjer je trenutno edino vodilo najnižja ponujena cena.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene sečnje in spravila lesa - pomlad 2018</title>
	<pubDate>Sun 08 April 2018 20:39:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050608454292/cene-secnje-in-spravila-lesa--pomlad-2018/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051321111479/mid/cene-gozdarski-storitev-ikon-3.jpg?m=1620933074</url>
</image>	<description><![CDATA[Ob koncu marca smo ponovno izvedli zbiranje cen sečnje in spravila lesa in sicer ločeno za sečnjo z motorno žago in traktorsko spravilo ter za strojno sečnjo in spravilo. Tokrat je podatke posredovalo 19 poslovnih subjektov, ki se ukvarjajo s storitvami sečnje in spravila lesa.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Rezalno-cepilni stroj RCA 330 JOY</title>
	<pubDate>Mon 02 April 2018 18:41:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050608454612/rezalnocepilni-stroj-rca-330-joy/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050621484617/mid/tajfun-RCA330JOY-naslovna.jpg?m=1620330526</url>
</image>	<description><![CDATA[Podjetje Tajfun Planina d.o.o., s sedežem na Planini pri Sevnici, je najbolj znano po proizvodnji gozdarskih vitlov. Svoj asortiment izdelkov so leta 2001 dopolnili še s ponudbo rezalno-cepilnih strojev. Tajfunovi rezalno-cepilni stroji, uveljavljeni pod blagovno znamko RCA, so nepogrešljivi pripomoček pri predelavi okroglega lesa slabše kakovosti v drva. Za omenjene stroje so na sejmu AGRA prejeli tudi zlato medaljo. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Raba lesa v energetske namene</title>
	<pubDate>Sun 25 March 2018 20:24:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012152170/raba-lesa-v-energetske-namene/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051321143148/mid/raba-lesa-za-energetske-namene.jpg?m=1620933271</url>
</image>	<description><![CDATA[Lesna biomasa predstavlja pomemben vir energije tako v gospodinjstvih kot tudi v industriji. Gospodinjstva lesna goriva uporabljajo predvsem za potrebe ogrevanja. Po podatkih Statističnega urada Slovenije (SURS) so gospodinjstva v letu 2016 skupno porabila skoraj 1,4 milijona t lesnih goriv. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Korak proti bolj objektivnemu kartiranju funkcij gozda</title>
	<pubDate>Sun 11 March 2018 20:45:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012151249/korak-proti-bolj-objektivnemu-kartiranju-funkcij-gozda/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051321172289/mid/gv-feb-naslovna.jpg?m=1620933442</url>
</image>	<description><![CDATA[Človek je že zelo zgodaj spoznal, da mu gozd poleg lesa, nelesnih dobrin in divjadi nudi številne druge storitve. Mednje spada tudi zaščitna funkcija gozda. Kako učinkovito lahko gozd varuje ljudi, naselja in infrastrukturo pred nevarnimi pobočnimi procesi, je odvisno od vrste pobočnega procesa in strukture gozda. Drevesa, podrast in ležeče odmrlo drevje so naravne ovire pobočnim procesom, zmanjšujejo njihovo hitrost ter s tem udarno moč. Na strukturo gozda lahko vplivamo z dobro izbranimi gozdnogojitvenimi ukrepi, kot so malopovršinske sečnje, puščanje višjih panjev, odstranjevanje pretežkih dreves, uravnavanje razgibane in raznomerne zgradbe itn. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Primerjava izbiralnega redčenja in situacijskega redčenja v bukovih letvenjakih na Menini</title>
	<pubDate>Sun 11 March 2018 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050608454710/primerjava-izbiralnega-redcenja-in-situacijskega-redcenja-v-bukovih-letvenjakih-na-menini/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051008110228/mid/situcijsko-redcenje-naslovna.jpg?m=1620627062</url>
</image>	<description><![CDATA[Nazadovanje opravljanja nege ob večanju stroškov dela je privedlo do razmer, ko je treba proučiti možnosti izboljševanja ustaljenih načinov nege. S tem namenom smo v bukovih letvenjakih na območju Menine naredili primerjalno raziskavo med izbiralnim redčenjem in situacijskim. Postavili smo osem raziskovalnih ploskev, po štiri za vsak način redčenja. Naredili smo analize mešanosti, gostot in plastovitosti sestojev, odkazil, popisov izbrancev ter ciljnih dreves, časovno študijo in oceno težavnosti dela s pomočjo merilnika srčnega utripa. Ugotovili smo, da v rasti in globini krošenj svetloljubne drevesne vrste zaostajajo za bukvijo. Pri situacijskem redčenju sta bili značilno manjši poraba časa za posek ter poraba goriva in maziva. Poraba časa na konkurenta je bila med načinoma primerljiva. Težavnost dela se med načinoma redčenj ni razlikovala. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Odkupne cene lesa FEBRUAR 2018</title>
	<pubDate>Mon 05 March 2018 21:50:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050608455684/odkupne-cene-lesa-februar-2018/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050708252673/mid/cene-naslovna-feb2018.jpg?m=1620368727</url>
</image>	<description><![CDATA[Med 31. 1. in 15. 2. 2018 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvedli spletno anketo namenjeno zbiranju odkupnih cen gozdno lesnih sortimentov (GLS).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Rekordna prodaja na 12. licitaciji visokokakovostne hlodovine</title>
	<pubDate>Thu 01 March 2018 15:23:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012150938/rekordna-prodaja-na-12-licitaciji-visokokakovostne-hlodovine/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051321220500/mid/naslovna-licitacija-2018.jpg?m=1620933725</url>
</image>	<description><![CDATA[Organizatorji Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline v sodelovanju z Zvezo lastnikov gozdov in Zavodom za gozdove Slovenije so uspešno izpeljali že 12. licitacijo lesa v Slovenj Gradcu. Tokratna licitacija je bila v celoti v znamenju rekordov. Poleg rekordne količine, so letos rekordne tudi cene, saj smo ponovno dosegli cenovni bonbonček. Do 24. januarja 2018 je na mesto licitacije svoje hlode pripeljalo 447 lastnikov gozdov.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Zavod SLOLES, slovensko lesno združenje</title>
	<pubDate>Mon 26 February 2018 07:21:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012150606/zavod-sloles,-slovensko-lesno-zdruzenje/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051321242129/mid/bukov-zagan-les-naslovna-sloles.jpg?m=1620933861</url>
</image>	<description><![CDATA[V prvi polovici lanskega leta je bilo tudi formalno ustanovljeno interesno gospodarsko združenje SLOLES (Zavod SLOLES, slovensko lesno združenje), ki združuje podjetja z dejavnostjo proizvodnje žaganega lesa ter drugih lesnih proizvodov in nadaljnje obdelave žaganega lesa v polizdelke ter podjetja, ki opravljajo dejavnost trgovine z žaganim lesom in lesnimi polizdelki. Združenje pokriva nad 50 % celotne proizvodnje žaganega lesa, pri žaganem lesu listavcev pa je delež članov združenja še višji, saj so zajeti vsi večji predelovalci hlodovine listavcev. Združenje je ustanovilo sedem podjetij, zdaj ima združenje več kot 40 članov. \'\'Žagarji in trgovci z rezanim lesom smo po opremljenosti in finančni stabilnosti najšibkejši člen gozdno-lesne verige. Da bi se razvili, ustanavljamo slovensko lesno združenje SLOLES,\'\' je ob ustanavljanju dejal pobudnik za ustanovitev združenja in njegov direktor Edo Oblak. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Prelistajte Gozdarski vestnik - Letnik 76, št.1</title>
	<pubDate>Wed 14 February 2018 07:11:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012150006/prelistajte-gozdarski-vestnik--letnik-76,-st1/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051012150042/mid/vetrolom-naslovna.jpg?m=1620641701</url>
</image>	<description><![CDATA[V letošnjem letu smo se z uredniškim odborom Gozdarskega Vestnika dogovorili za medsebojno sodelovanje. Spletni portal WoodChainManager bo v vlogi medija za promocijo vsebin s področja, ki ga aktivno pokrivamo. Iz vsake aktualne številke Gozdarskega Vestnika bomo izbrali po en prispevek za katerega menimo, da je po vsebini najbolj zanimiv tudi za vas. Tokrat novi letnik Gozdarskega Vestnika pričenjajo z nekoliko neobičajno tematiko za našo revijo, in sicer s kolesarjenjem v naravnem okolju. Športne in turistične aktivnosti v gozdu so vedno bolj popularne, a za gozdarje in lastnike gozdov pogosto pomenijo nepotreben tujek. V aktualni številki si preberite tudi prispevek na temo pojavljanja zemeljskih plazov in krajši strokovni prispevek o gozdni pedagogiki.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Stanje državnih gozdov po vetrolomu decembra 2017</title>
	<pubDate>Wed 14 February 2018 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012150147/stanje-drzavnih-gozdov-po-vetrolomu-decembra-2017/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051321275822/mid/vetrolom-naslovna.jpg?m=1620934079</url>
</image>	<description><![CDATA[Močan veter, ki je v dneh 11. in 12. decembra 2017 prizadel tudi gozdove, je povzročil veliko škode v državnih gozdovih. Državni gozdovi predstavljajo približno 20 % vse gozdov pri nas in obsegajo cca 235.000 ha gozdov. Po močnejšem vetru, ki je bil v prvi polovici decembra, so bili poškodovani tudi državni gozdovi. Danes je sanacija gozdov v lasti Republike Slovenije v polnem teku. Eni izmed prvih ukrepov so bili odpiranje gozdnih cest, kar je omogočilo dostop v gozd, pregled poškodovanosti gozdov in možnost začetka izvajanj sečnje in spravila poškodovanih gozdov.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Razmišljate o ogrevanju na lesno biomaso?</title>
	<pubDate>Mon 12 February 2018 22:39:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012150081/razmisljate-o-ogrevanju-na-lesno-biomaso/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051321302695/mid/ekosklad-naslovna.jpg?m=1620934226</url>
</image>	<description><![CDATA[Eko sklad spodbuja občane k učinkoviti rabi energije in prehodu na ogrevanje z obnovljivimi viri energije. Eden od njih je tudi ogrevanje na lesno biomaso. Tako vsem občanom, ki se ogrevajo na centralno ogrevanje, Eko sklad omogoča pridobitev nepovratnih sredstev za vgradnjo nove kurilne naprave na lesno biomaso v višini do 20 % priznanih stroškov naložbe oziroma do vrednosti 2.000 evrov.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Ponovno objavljen razpis za sofinanciranje naložb v predindustrijsko predelavo lesa</title>
	<pubDate>Tue 06 February 2018 07:48:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012150037/ponovno-objavljen-razpis-za-sofinanciranje-nalozb-v-predindustrijsko-predelavo-lesa/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051321313346/mid/novica-PRP-predindustrijska.jpg?m=1620934293</url>
</image>	<description><![CDATA[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo razpis za sofinanciranje naložb v predindustrijsko predelavo lesa. Skupaj je na voljo 6 milijonov evrov, od tega polovico za kmetije z registrirano dejavnostjo. Naložbe so namenjene investicijam v primarno predelavo lesa in sicer za kmetije in podjetja, ki imajo majhen obseg predelave. Majhen obseg predelave pomeni do 10.000 m3 vhodne surovine za proizvodnjo žaganega lesa, do 5000 ton lesnih pelet letno, do 15.000 nm3 oziroma predelava do 5.000 m3 lesa letno, če gre za proizvodnjo sekancev kot dodatna dejavnost v okviru žagarskih obratov, do 25.000 nasutih m3 oziroma predelavi 7500 m3 okroglega lesa letno, če gre za predelavo sekancev v gozdu ter do 10.000 nasutih prm polen letno, kar ustreza ekvivalentu predelave 5000 m3 okroglega lesa za polena. Ta podatek je zelo pomemben, saj je kapaciteto strojev potrebno dokazovati s predračunom. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Novi obrazci za povrnitev trošarine za gorivo</title>
	<pubDate>Thu 01 February 2018 07:57:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012145964/novi-obrazci-za-povrnitev-trosarine-za-gorivo/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051321331317/mid/tocenje-goriva-motorna-zaga.jpg?m=1620934393</url>
</image>	<description><![CDATA[Konec januarja je Finančna uprava na svoji spletni strani objavila nov obrazec zahtevka za vračilo trošarine za gorivo porabljeno s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo za fizične osebe TRO-A in za pravne osebe, agrarne skupnosti in s.p., TRO-B.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Vezana knjiga računov neomejeno naprej</title>
	<pubDate>Sun 28 January 2018 22:41:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012145937/vezana-knjiga-racunov-neomejeno-naprej/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051321351676/mid/vezana-knjiga-racunov.jpg?m=1620934516</url>
</image>	<description><![CDATA[Zakon o davčnem potrjevanju računov je pred dvema letoma prinesel obveznost davčnega potrjevanja računov za večino prejemnikov gotovine pri zaračunavanju blaga ali storitev. To so vsi, ki morajo voditi evidence, npr. zavezanci za DDV, izvajalci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji itn. Izjem, ki sicer morajo za blago ali storitev izdati račun, a ga jim tudi pri prejemu gotovine ni potrebno davčno potrjevati, ni ravno veliko. To so izvajalci storitev v okviru strojnih krožkov, ki niso zavezanci za DDV, Društva z letnim prometom do 5.000 € itn. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Ne zamudite: Licitacija vrednejšega lesa 2018</title>
	<pubDate>Mon 22 January 2018 14:43:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050608461239/ne-zamudite:-licitacija-vrednejsega-lesa-2018/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050708264963/mid/licitacija-naslovna1.jpg?m=1620368809</url>
</image>	<description><![CDATA[Društvo Lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveza lastnikov gozdov Slovenije v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije v začetku leta 2018 organizirata že dvanaajsto licitacijo vrednejšega lesa, ki bo tudi tokrat potekala v Slovenj Gradcu. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Povrnitev trošarine za leto 2017, za fizične osebe</title>
	<pubDate>Mon 15 January 2018 14:07:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012145944/povrnitev-trosarine-za-leto-2017,-za-fizicne-osebe/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051321374073/mid/Gozd_Krpan_Izvlecne_klesce1.jpg?m=1620934661</url>
</image>	<description><![CDATA[Minulo leto 2017 se pri povrnitvi trošarine za goriva, ki se uporabljajo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije ne razlikuje od predhodnega leta, čeprav se je s 1.1.2018 začel uporabljati nov in nekoliko spremenjen »Pravilnik o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo« (Uradni list RS št. 70/17). Ta pravilnik, ki se bo uporabljal za povrnitev trošarine za leto 2018 (vlaganje v letu 2019), bistveno ne spreminja načina vračila trošarine, prinaša le nekaj manjših sprememb, o katerih bomo pisali v prihodnje. V prihodnje bomo pisali tudi o možnostih za dodatno vračilo trošarine za pogon krmilno mešalnih strojev in povečanega vračila trošarina za odpravo škode v gozdovih zaradi prenamnožitve podlubnikov.]]></description>
</item>
<item>
	<title>SiDG d. o. o. objavil javni razpis za sklenitev dolgoročnih prodajnih pogodb</title>
	<pubDate>Wed 10 January 2018 21:04:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012145890/sidg-d-o-o-objavil-javni-razpis-za-sklenitev-dolgorocnih-prodajnih-pogodb/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051321390912/mid/dolgorocne-pogodbe-naslovna.jpg?m=1620934749</url>
</image>	<description><![CDATA[SiDG je konec lanskega leta (27. 12. 2017) objavil javni razpis za sklepanje dolgoročnih prodajnih pogodb med SiDG in kvalificiranimi kupci (Javni razpis za sklepanje dolgoročnih pogodb za prodajo gozdnih lesnih sortimentov (GLS) iz državnih gozdov, 27. 12. 2017).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Ste pred investicijo v gozdno prometnico? Obiščite MojGozdar.</title>
	<pubDate>Mon 08 January 2018 22:34:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012145707/ste-pred-investicijo-v-gozdno-prometnico-obiscite-mojgozdar/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051321411105/mid/moj-gozdar-gradbenistvo-robek.jpg?m=1620934871</url>
</image>	<description><![CDATA[Gozdne prometnice so osnovna infrastruktura za opravljanje proizvodnih procesov pridobivanja lesa in lesne biomase. To velja v celoti za pridobivanje lesa, pri katerem poteka faza spravila po tleh, in delno za tiste, pri katerih poteka spravilo iz sestoja do kamionske ceste po zraku. V slovenskih gozdovih prevladujejo grajene prometnice z mešanim profilom, kjer je praviloma tako odkopna kot tudi nasipna brežina. Povprečna odprtost slovenskih gozdov s cestami je okoli 20 m/ha. Povprečna odprtost traktorskih terenov z grajenimi/stalnimi vlakami v slovenskih gozdovih je okoli 80 m/ha. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Pregled leta 2017</title>
	<pubDate>Tue 02 January 2018 22:05:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012145653/pregled-leta-2017/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051321431002/mid/wcm-pregled-leta-naslovna1.jpg?m=1620934990</url>
</image>	<description><![CDATA[V letu 2016 smo pričeli s celovito prenovo spletnega portala WoodChainManager. Prenovo smo sklenili v letu 2017, ko je stran dobila novo grafično podobo in celovito prenovljen sistem za izračun stroškov. Tu se razvoj ni kočnal, saj se je v nadaljevanju leta spletni portal WoodChainManager razvil v informacijski portal, ki ponuja širok nabor vsebin s področja gozdne tehnike in ekonomike, tudi iz področja energetike.]]></description>
</item>
<item>
	<title>VETROLOM: Poiščite izvajalca na MojGozdar.si </title>
	<pubDate>Mon 18 December 2017 13:33:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012145669/vetrolom:-poiscite-izvajalca-na-mojgozdarsi-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2025121716343154/mid/moj-gozdar-najava.jpg?m=1765985671</url>
</image>	<description><![CDATA[V zadnjih letih beležimo izrazito povečanje števila izvajalcev del v gozdarstvu kar predstavlja večjo konkurenco na trgu a hkrati terja tudi razmislek o objektivni presoji kakovosti izvajalcev. V Sloveniji je trg gozdarskih storitev dinamičen. Zaradi hitrih sprememb in pojavljanja vedno novih izvajalcev so možne zlorabe in prevare. Problem se (še posebej) izkaže pri povečanem povpraševanju po storitvah ob veliko površinskih motnjah (npr. žledolom, napad podlubnikov itd.), kjer posamezni lastniki gozdov (npr. lastniki, ki nimajo neposrednega stika z gozdom) nimajo informacij o ponudnikih storitev in njihovi kakovosti oziroma zanesljivosti. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Predlog ukrepov za odpravo posledic škod</title>
	<pubDate>Thu 14 December 2017 10:46:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012145698/predlog-ukrepov-za-odpravo-posledic-skod/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051407521419/mid/podlubnik-naslovna.jpg?m=1620971534</url>
</image>	<description><![CDATA[Lastniki gozdov so utrpeli znatno škodo že zaradi žledoloma, sedaj pa je nastala dodatna škoda zaradi prenamnožitve podlubnikov. Za zatiranje in preprečevanje širjenja podlubnikov je najpomembnejše, da se drevesa, ki so jih napadli podlubniki, pravočasno poseka in izdela, še preden hroščki izletijo in se naselijo na še nenapadena drevesa. Predlog zakona omogoča nekatere nujne interventne in sanacijske ukrepe za zatiranje in preprečevanje širjenja smrekovih podlubnikov, ki bodo omogočale učinkovitejše izvajanje varstvenih del ter fiskalne olajšave za prizadete lastnike gozdov. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Energetska raba vinogradniških ostankov</title>
	<pubDate>Tue 12 December 2017 16:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050608461629/energetska-raba-vinogradniskih-ostankov/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050708300202/mid/vinogradniski-ostanki-bale-naslovna1.jpg?m=1620369002</url>
</image>	<description><![CDATA[V sklopu projektnega sestanka BiomaSUD+, ki je potekal v Mestrah pri italijanskih Benetkah smo obiskali združenje vinogradniških lastnikov Agrivitenergy. Gre za podjetniško združenje, čigar namen je predelava in raba ostankov vinogradniške trte za energetske namene. Agrivitenergy že več kot 10 let proizvaja energijo z vinogradniškega obreza.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Vloga Društev lastnikov gozdov pri mobilizaciji lesa</title>
	<pubDate>Mon 04 December 2017 21:25:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012145673/vloga-drustev-lastnikov-gozdov-pri-mobilizaciji-lesa/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051407553721/mid/naslovnica-zicnica-dec-2017.jpg?m=1620971738</url>
</image>	<description><![CDATA[Na rabo gozdnega prostora v Sloveniji vplivajo različni politični programi. Poleg tega proizvodnja lesa in trženje lesa iz zasebnih gozdov dobivata vedno večji pomen v gozdarstvu pri nas. Lokalne pobude lahko te dejavnosti podpirajo in tako spodbujajo mobilizacijo lesa iz zasebnih gozdov. Ena izmed takšnih lokalnih pobud so tudi Društva lastnikov gozdov, ki jih je bilo v zadnjih 16 letih v Sloveniji ustanovljenih 30. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Gozdarska tehnika na razstavi Agritechnica</title>
	<pubDate>Wed 29 November 2017 21:44:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050608461842/gozdarska-tehnika-na-razstavi-agritechnica/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050708311261/mid/agritechnica-naslovnica.jpg?m=1620369072</url>
</image>	<description><![CDATA[V začetku novembra je v Hannovru/Nemčija potekala največja razstave kmetijske tehnike na svetu, ki se nanaša predvsem na pogonske stroje (traktorji) in transportne stroje ter stroje za delo na poljih in travnikih. Del razstave pa je bil namenjen tudi opremi za dodelavo, sušenje in skladiščenje pridelkov, obnovljivim virom energije in gozdarstvu. Slednji tematiki sta bili med sabo močno prepleteni, dopolnjevali pa so jih še stroji za pripravo terenov, predvsem gozdarski mulčerji. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene sečnje in spravila lesa - jesen 2017</title>
	<pubDate>Sun 19 November 2017 23:23:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050608461879/cene-secnje-in-spravila-lesa--jesen-2017/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050708325139/mid/secnja-spravilo-cene-jesen-2017.jpg?m=1620369171</url>
</image>	<description><![CDATA[V mesecu oktobru smo izvedli že drugo spletno anketiranje namenjeno zbiranju cen sečnje in spravila lesa – strojna sečnja in spravilo ter sečnja z motorno žago in traktorsko spravilo.]]></description>
</item>
<item>
	<title>NOVO!! Odkupne cene gozdno lesnih sortimentov na portalu  WoodChainManager</title>
	<pubDate>Sun 12 November 2017 23:29:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050608461931/novo!!-odkupne-cene-gozdno-lesnih-sortimentov-na-portalu--woodchainmanager/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050708351337/mid/cene-gozno-lesni-sortimenti-naslovnica.jpg?m=1620369313</url>
</image>	<description><![CDATA[Med 4. in 24. 10. 2017 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvedli spletno anketo namenjeno zbiranju odkupnih cen gozdno lesnih sortimentov (GLS).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cene prevoza lesa v Sloveniji</title>
	<pubDate>Sun 05 November 2017 21:19:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050608462183/cene-prevoza-lesa-v-sloveniji/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050708491180/mid/prevoz-lesa-cene.jpg?m=1620370152</url>
</image>	<description><![CDATA[ Med 2. in 16. oktobrom smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvedli drugo spletno anketo namenjeno zbiranju cen storitev transporta (prevoza) lesa z gozdarsko transportno kompozicijo.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Primer dobre gradbene prakse SIDG</title>
	<pubDate>Mon 23 October 2017 13:57:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012145421/primer-dobre-gradbene-prakse-sidg/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051407585878/mid/gozdna-cesta-naslovna.jpg?m=1620971938</url>
</image>	<description><![CDATA[Oddelek za gozdno gradbeništvo, načrtuje, usmerja in vodi investicijska vlaganja v gozdno infrastrukturo na območjih državnih gozdov. Najdražja in najbolj zahtevna infrastrukturna investicijska vlaganja so novogradnje gozdnih cest in 30. avgusta 2017 je glavni direktor SiDG Zlatko Ficko, kot prvo izvedeno novogradnjo SiDG, predal v uporabo gozdno cesto \"Osredk - II. etapa leto 2017\" (dalje \"Osredk II\").]]></description>
</item>
<item>
	<title>3 mil € za ureditev gozdne infrastrukture v letu 2017</title>
	<pubDate>Mon 09 October 2017 12:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012145489/3-mil-€-za-ureditev-gozdne-infrastrukture-v-letu-2017/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051408423489/mid/wcm-gradnja.jpg?m=1620974554</url>
</image>	<description><![CDATA[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je konec meseca septembra v Uradnem listu objavilo javni razpis za operacijo naložbe v ureditev gozdne infrastrukture iz PRP 2014-2020 za leto 2017. Za ta namen je razpisanih 3 mio € nepovratnih sredstev. Cilj javnega razpisa je povečanje odprtosti gozdov s gozdnimi prometnicami, zmanjšanje stroškov spravila lesa ter s tem omogočiti učinkovitejše trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Upravičenci lahko vlogo v elektronski sistem vložijo od 23. 10. 2017 do vključno 10. 1. 2018 do 24. ure.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Zaščitna oblačila Husqvarna</title>
	<pubDate>Mon 25 September 2017 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021061009375256/zascitna-oblacila-husqvarna/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021061009374667/mid/zascitna-oblacila-husqvarna-naslovna.jpg?m=1623310666</url>
</image>	<description><![CDATA[Med proizvajalci zaščitnih oblačil za delo v gozdu ima podjetje Husqvarna pomembno mesto. Kot proizvajalec različnih strojev in naprav za delo v gozdu ponuja tudi vso zaščitno opremo, ki je potrebna za delo z njimi. Dolgoletna tradicija in poznavanje potreb ter zahtev pri različnih delih v gozdu se odražajo v zaščitnih oblačilih, ki so prilagojena različnim potrebam, izkušnjam in zahtevnosti uporabnika. Njihova oblačila sledijo razvoju na področju materialov, ergonomije in oblikovanja ter se nenehno posodabljajo. Po nekaj letih smo tako prejeli v preizkus izdelke iz njihove prenovljene serije zaščitnih oblačil za delo v gozdu, ki pa so obdržala stara imena. To so kolekcije z imeni Classic, Functional, Technical in Technical Extreme. V vsaki skupini je več vrst zaščitnih hlač, z naramnicami ali brez, različnih jaken, ki se med seboj razlikujejo glede na namen uporabe, podobne pa so si glede kakovosti, ciljne skupine uporabnikov in cene. Husqvarna seveda izdeluje tudi vsa ostala zaščitna sredstva, od čelad, čevljev, škornjev do več vrst rokavic, vendar ti niso predmet tega članka. Vsa zaščitna oblačila in oprema Husqvarna so seveda tudi testirale in certificirale pooblaščene organizacije. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Evropski parlament glasoval v prid LULUCF regulativi </title>
	<pubDate>Thu 21 September 2017 06:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012145432/evropski-parlament-glasoval-v-prid-lulucf-regulativi-/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051408454403/mid/lulucf-novica.jpg?m=1620974744</url>
</image>	<description><![CDATA[Evropske organizacije, ki zastopajo gozdarstvo in kmetijstvo ter lesno in papirno industrijo so pozitivno sprejele odločitev Evropskega parlamenta v okviru uredbe o rabe zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF). Parlament je namreč 13. septembra glasoval v prid bolj dinamične referenčne ravni gozdov, ki bi upoštevale emisije in odstranitve iz trajnostno upravljanih gozdov.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Gozdarska mehanizacija v letu 2016</title>
	<pubDate>Tue 19 September 2017 05:19:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012145455/gozdarska-mehanizacija-v-letu-2016/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051408471480/mid/traktor_surs_novica.jpg?m=1620974835</url>
</image>	<description><![CDATA[Statistični urad RS je objavil podatke o gozdarski mehanizaciji in porabi goriv v podjetjih, registriranih za gozdarsko dejavnost za leto 2016. Glede na poročane podatke so gozdarska podjetja v letu 2016 porabila okoli 6,6 miljonov litrov goriva (bencina ali dizla) okoli 3 % manj kot v preteklem letu.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Registracija in podpora skupinam proizvajalcev gozdnih in lesnih proizvodov</title>
	<pubDate>Mon 11 September 2017 20:41:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012145493/registracija-in-podpora-skupinam-proizvajalcev-gozdnih-in-lesnih-proizvodov/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051408493353/mid/okl.jpg?m=1620974973</url>
</image>	<description><![CDATA[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo osnutek pravilnika za priznanje skupin proizvajalcev, ki bodo lahko iz ukrepa 9 Programa razvoja podeželja v prihodnjem letu pridobili neposredno finančno podporo.]]></description>
</item>
<item>
	<title>50 letnica podjetja Tajfun</title>
	<pubDate>Mon 04 September 2017 08:22:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050608462520/50-letnica-podjetja-tajfun/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050708593607/mid/Tajfun_-_vleka_vrviI_MG_8916.JPG?m=1620370776</url>
</image>	<description><![CDATA[V letošnjem letu podjetje Tajfun Planina d.o.o. iz Planine pri Sevnici. O zgodovini podjetja in podjetju samem smo obširno pisali v aprilski številni Kmetovalca, tokrat pa vam prinašamo nekaj vtisov s praznovanja 50 letnice, ki se je na Planini pri Sevnici odvijala v začetku letošnjega julija in kaj od tega podjetja lahko pričakujemo v prihodnosti. V Tajfunu so praznovanje poimenovali kot prvi »Tajfunov World Summit« ali po slovensko prvi »Tajfunov svetovni vrh«, kar pomeni, da mu dobo sledili še številni naslednji. Tako je praznovanje sicer imelo pridih zgodovine, a je bila na temeljih sedanjosti na vsakem koraku predvsem poudarjena prihodnost.]]></description>
</item>
<item>
	<title>WCM razkriva cene gozdarskih storitev</title>
	<pubDate>Mon 28 August 2017 06:36:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050608462727/wcm-razkriva-cene-gozdarskih-storitev/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050709031162/mid/secnja-spravilo.jpg?m=1620370992</url>
</image>	<description><![CDATA[V mesecih maj in junij 2017 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvedli prvo spletno anketiranje namenjeno zbiranju cen sečnje in spravila lesa – strojna sečnja in spravilo ter sečnja z motorno žago in traktorsko spravilo ter zbiranju cen storitev transporta (prevoza) lesa z gozdarsko transportno kompozicijo. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>WoodChainManager na sejmu AGRA 2017</title>
	<pubDate>Tue 22 August 2017 06:27:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050608462732/woodchainmanager-na-sejmu-agra-2017/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050709040215/mid/agra-2015.jpg?m=1620371043</url>
</image>	<description><![CDATA[Jubilejni, 55. sejem AGRA, največji in najpomembnejši kmetijsko-živilski sejem v Srednji Evropi, bo tudi letos postregel s številnimi novostmi razstavljavcev na področju kmetijstva in živilstva. Od sobote, 26. do četrtka, 31. avgusta 2017 se bo v Gornji Radgoni pod sloganom »Tradicionalno svež!« predstavilo preko 1800 razstavljavcev iz 36 držav.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Portret proizvajalca Uniforest d.o.o.</title>
	<pubDate>Mon 31 July 2017 06:47:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012144975/portret-proizvajalca-uniforest-doo/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051408551386/mid/Uniforest-naslovna.jpg?m=1620975313</url>
</image>	<description><![CDATA[Nadaljujemo s serijo krajših predstavitev slovenskih proizvajalcev kmetijske in gozdarske tehnike ter opreme. Tokrat predstavljamo podjetje Uniforest d.o.o. iz Latkove vasi pri Preboldu, proizvajalca gozdarske tehnike in ponudnika gozdarske opreme. S portretom se ujema tudi 25. letnica delovanja tega podjetja.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Stroški dela v gozdarstvu</title>
	<pubDate>Tue 18 July 2017 10:53:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012144917/stroski-dela-v-gozdarstvu/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051408562126/mid/stroski-dela-sekac.jpg?m=1620975382</url>
</image>	<description><![CDATA[Stroški dela so praviloma vsi stroški, ki se vežejo na posameznega zaposlenega, ne glede na to koga bremenijo – delavca ali delodajalca. Vendar je za podjetje pomemben le tisti del stroškov dela, ki ga potrebuje za kalkulacijo cene svojega blaga ali storitve. Upoštevajoč slednjo teorijo, se v stroške dela uvrščajo bruto plače zaposlenih, prispevki delodajalcev za socialno varnost, drugi stroški, ki izvirajo iz pravic delavcev, subvencije za zaposlovanje ter fiksni stroški poslovanja (najemnina, telefon, elektrika, voda,…). Podobno stroške dela ureja tudi evropska uredba, ki mednje vključuje sredstva za zaposlene (plače in prispevki delodajalcev za socialna zavarovanja), sredstva za poklicno izobraževanje in usposabljanje, davke in druge izdatke, ki jih plača delodajalec ter subvencije, ki jih prejme delodajalec. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Hrvaška omejila (prepovedala) izvoz hrastovine</title>
	<pubDate>Sun 02 July 2017 19:03:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012144955/hrvaska-omejila-prepovedala-izvoz-hrastovine/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051408580857/mid/hrast-listje-zelod.jpg?m=1620975488</url>
</image>	<description><![CDATA[Hrvaška je z junijem omejila (prepovedala) izvoz nepredelane hrastovine. Izvoz nepredelane hlodovine doba in gradna je bil sicer že do sedaj precej omejen zaradi sistema prodaje lesa iz državnih gozdov na Hrvaškem, z izjemo količin, ki so bile prodane na mednarodnih javnih dražbah, ter tistih iz zasebnih gozdov.   Prepoved velja za drevesni vrsti dob in graden, in sicer za ves okrogli les (hlodovina, les za plošče in drug industrijski les, les za kurjavo), za žagan les, če je vlažnost nad 20 %, in za lesne ostanke, ki nastanejo pri pridobivanju lesa in predelavi lesa. Prepoved izhaja iz sprejetega predpisa o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja hrastove čipkarke Corythucha arcuata (Say, 1832), ki je bil objavljen 1. 6. 2017, in je takoj stopil v veljavo. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Nova pravila o merjenju in razvrščanju</title>
	<pubDate>Mon 26 June 2017 19:32:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012144970/nova-pravila-o-merjenju-in-razvrscanju/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051409023001/mid/razvrscanje-merjenje-2.jpg?m=1620975750</url>
</image>	<description><![CDATA[V Uradnem listu RS, št. 30/2017, je bil objavljen Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije, ki začne veljati s 1. 7. 2017. Pravilnik opredeljuje način merjenja in razvrščanja po dimenzijah, kakovosti in namenu rabe gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije za namen njihove prodaje. Velja le za les iz državnih gozdov in ne posega na trg z lesom iz zasebnih gozdov]]></description>
</item>
<item>
	<title>Prihodnost je v povezovanju</title>
	<pubDate>Thu 22 June 2017 09:02:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012144951/prihodnost-je-v-povezovanju/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051409072667/mid/harvy.jpg?m=1620976046</url>
</image>	<description><![CDATA[V mesecu maju in juniju na Gozdarskem inštitut Slovenije potekajoo različne aktivnosti v sklopu projekta BioVill. Projekt BioVill spodbuja razvoj regionalnih konceptov rabe obnovljivih virov energije in vzpostavitev krajev ogrevanih z lesom na Hrvaškem, v Makedoniji, Romuniji, Srbiji in Sloveniji po vzoru obstoječih primerov dobrih praks v Avstriji, Nemčiji in drugih evropskih držav. »Kraj ogrevan z lesom« je vas, občina, naselje ali krajevna skupnost, ki večino potrebne električne energije in energije za ogrevanje proizvede iz lokalne biomase (kmetijstvo, gozdarstvo, odpadki) in drugih OVE. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Obisk moderne žage podjetja BSW v Latviji</title>
	<pubDate>Mon 19 June 2017 21:24:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050608594773/obisk-moderne-zage-podjetja-bsw-v-latviji/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051409134619/mid/zaga-bsw--2.jpg?m=1620976426</url>
</image>	<description><![CDATA[Tekom konference smo imeli priložnost obiskati tudi podjetje BSW iz Velike Britanije, ki je potencialni investitor v Sloveniji. Podjetje BSW ima poleg žag v Veliki Britaniji tudi žago v okolišu mesta Riga, glavnem mestu Latvije. Z zadnjimi posodobitvami razrežejo letno 380.000 m3 borove in smrekove hlodovine. Poleg razreza hlodovine izvajajo sušenje lesa, impregnacijo lesa ter nadaljnjo obdelavo žaganega lesa. Večino žaganega lesa izvozijo v Veliko Britanijo, Japonsko, ZDA in na evropskem trgu ter tudi v Afriko. V podjetju je zaposlenih 130 delavcev, podjetje je regionalno pomembno tudi z vidika sodelovanja z združenji lastnikov gozdov, ki so njihov dobavitelj hlodovine. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Portret proizvajalca Pišek – Vitli KRPAN, d.o.o.</title>
	<pubDate>Wed 14 June 2017 08:12:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050608594967/portret-proizvajalca-pisek-–-vitli-krpan,-doo/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050709061447/mid/krpan-naslovna.jpg?m=1620371174</url>
</image>	<description><![CDATA[V podjetju Pišek – Vitli KRPAN, d.o.o. se je začelo kot v mnogih današnjih uspešnih podjetjih, ki proizvajajo kmetijske in gozdarske stroje. V skromni družinski delavnici. Začetki segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je leta 1971 Franc Pišek začel s popoldanskim obrtnim delom v očetovi kovaški delavnici. V tistih časih razmere niso bile ravno rožnate za zasebno iniciativo in če si hotel preživeti, si moral znati kar dobro krmariti med čermi vsakdana. Pri Piškovih je bilo podjetje vedno družinski projekt. Že skoraj od samega začetka je Francu Pišku stala ob strani žena Marta, ki je s širitvijo obrtne dejavnosti prevzemala vse več nalog pri nabavi, financah in administraciji. Sin Branko je svoje prve korake v očetovi delavnici naredil že v svojih rosnih letih, danes pa skupaj s svojo izbranko Tino vodita prodajo v 35 državah sveta. Do leta 2008 je Franc Pišek posloval kot samostojni podjetnik posameznik, v tem letu pa je dejavnost prenesel na družbo z omejeno odgovornostjo. Prvi proizvodi iz Piškove delavnice so bili zelo iskani vprežni gumi vozovi, pozneje pa so jim vlečno oje priredili za traktor. S traktorji pa so prišle potrebe po traktorskih priključnih strojih in Franc Pišek se je odločil za gozdarske vitle. Prvega so izdelali v letu 1977 in tako se danes pohvalijo z najdaljšo tradicijo v proizvodnji le teh v Sloveniji. Res so nekateri izdelovali gozdarske vitle že pred njimi, a so s svojo proizvodnjo in tudi poslovanjem prenehali.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Predstavitev strojev za spravilo lesa iz gozda in pripravo lesnega goriva</title>
	<pubDate>Mon 05 June 2017 08:24:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050608595795/predstavitev-strojev-za-spravilo-lesa-iz-gozda-in-pripravo-lesnega-goriva/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050709081547/mid/naslovna-Krpan-povezovalnik.jpg?m=1620371295</url>
</image>	<description><![CDATA[Letošnji spomladanski prikaz strojev za spravilo lesa iz gozda in pripravo lesnih goriv so v podjetju Pišek – Vitli Krpan d.o.o. pripravili v Mirni peči na Dolenjskem. Pri prikazu so sodelovali člani tamkajšnjega govedorejskega društva in člani strojnega krožka Novo mesto. V gozdu pri industrijski coni Mirna peč so prikazali spravilo lesa z vitli, z izvlečnimi kleščami, uporabo gozdarskih prikolic ter pripravo cepanic in polen. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cepilnik Uniforest Titanium 23</title>
	<pubDate>Tue 30 May 2017 06:59:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050609001770/cepilnik-uniforest-titanium-23/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050709101411/mid/cepilnik_titanium_naslovna.jpg?m=1620371414</url>
</image>	<description><![CDATA[Priprava drv za kurjavo je že od nekdaj ena najpomembnejših dejavnosti od nafte manj odvisnega človeka. Od mukotrpnega cepljenja polen na roke, preko nevarnih svedrastih cepilnikov so se kot ena najzanesljivejših rešitev te težaveizkazali hidravlični cepilniki.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Motorna žaga Husqvarna 562XP</title>
	<pubDate>Mon 15 May 2017 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021061009393765/motorna-zaga-husqvarna-562xp/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021061009393280/mid/IMG_3267.JPG?m=1623310773</url>
</image>	<description><![CDATA[Kot vse ostale Husqvarnine žage, ne glede na namen uporabe, je tudi za Husqvarno 562 xp samoumevno, da je opremljena z vso potrebno opremo, ki uporabniku zagotavlja maksimalno zaščito in varnost med delom. Kombinirano in z lahkoto dosegljivo stikalo vžiga, inercijska zavora verige, lovilec verige, ostroga, učinkoviti blažilci vibracij, jasne in nedvoumne podiralne oznake, ki jih dopolnjuje značilno vitko, ergonomsko, za Husqvarnine žage značilno ohišje in so standardne za vse modele te tovarne.  Pod hitro snemljivim pokrovom ohišja motorna žaga Husqvarna 562 xp skriva zmogljiv motor z magnezijevim ohišjem in kovano tridelno motorno gredjo. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Ste že kupili drva za zimo?</title>
	<pubDate>Sun 07 May 2017 22:36:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012144987/ste-ze-kupili-drva-za-zimo/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051409163420/mid/cene-drva.jpg?m=1620976594</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije od leta 2011 sistematično zbiramo cene lesnih goriv na slovenskem trgu. Dvakrat na leto (pred kurilno sezono in po njej) prek anketnih vprašalnikov od proizvajalcev in ponudnikov pridobimo podatke o cenah drv, sekancev, peletov in briketov. Rezultate redno objavljamo na spletnih straneh Gozdarskega inštituta Slovenije ter v tiskanih medijih z namenom izboljšanja preglednosti sicer dinamičnega in pestrega trga lesnih goriv v Sloveniji. Pridobivanje cen lesnih goriv je v primerjavi s pridobivanjem cen fosilnih obsežnejše, saj so cene odvisne od številnih dejavnikov (npr. količine, kakovosti, regije, ponudnika, časa itn.). Od sedaj bomo tudi na spletni strani WoodChainManager redno predstavljali rezultate zbiranja cen lesnih goriv. Trenutno so cene na voljo za obdobje med leti 2011 in 2017.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Portret proizvajalca Tajfun Planina d.o.o.</title>
	<pubDate>Wed 03 May 2017 18:56:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012144316/portret-proizvajalca-tajfun-planina-doo/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051409215208/mid/Tajfun-skladisce.jpg?m=1620976913</url>
</image>	<description><![CDATA[Nadaljujemo s serijo krajših predstavitev slovenskih proizvajalcev kmetijske in gozdarske tehnike ter opreme. Tokrat predstavljamo podjetje Tajfun Planina d.o.o. iz Planine pri Sevnici, proizvajalca gozdarske tehnike in hidravličnih dvigal. Začetki podjetja Tajfun Planina d.o.o. segajo petdeset let nazaj, v leto 1967. Takrat je Jože Špan sredi kozjanskih hribov v svoji obrtni delavnici izdelal prvi puhalnik za seno.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Na testu zaščitna oblačila za sekače</title>
	<pubDate>Wed 03 May 2017 10:04:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050609010111/na-testu-zascitna-oblacila-za-sekace/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050709130339/mid/pfeifer-naslovna.jpg?m=1620371583</url>
</image>	<description><![CDATA[Eden novih proizvajalcev, ki s svojimi izdelki prodira na slovenski trg, je nemško podjetje Pfeifer Sicherheitsysteme. Izdeluje moderna oblačila v različnih barvnih kombinacijah, ki so za povrh vsege še veliko lažja od primerljivih konkurenčnih. Pfeifer s svojo kolekcijo pokriva širok spekter zaščitnih oblačil, poleg katerih so še hitrosušilne majice, termo oblačila in ostali dodatki kot so naprimer naramnice.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Kje so slovenski gozdarji?</title>
	<pubDate>Fri 07 April 2017 10:45:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012144265/kje-so-slovenski-gozdarji/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051409241730/mid/zemljevi.jpg?m=1620977057</url>
</image>	<description><![CDATA[Ste že kdaj iskali ponudnika gozdarskih storitev, potrebujeto svetovalno službo ali kupca za vaš les? Ali veste na koga se obrniti in kdo so deležniki v vašem kraju ali regiji? ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Kakšne so Finske izkušnje pri predelavi lesa?</title>
	<pubDate>Fri 31 March 2017 19:59:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050609011861/kaksne-so-finske-izkusnje-pri-predelavi-lesa/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050709143638/mid/predelava-lesa-finska1.jpg?m=1620371676</url>
</image>	<description><![CDATA[Metsa Group je velik proizvajalec žaganega lesa, najmodernejša in največja žaga se nahaja v kraju Vilppula. Uporabljajo najmodernejšo tehnologijo na svetu, in sicer HewSaw profilirno-iverilno tehnologijo s stroji in opremo finskega proizvajalca Veisto Oy. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Zasebno lastništvo gozdov na Finskem</title>
	<pubDate>Tue 28 March 2017 11:30:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050609011809/zasebno-lastnistvo-gozdov-na-finskem/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050709192473/mid/DSC_2133-2.jpg?m=1620371964</url>
</image>	<description><![CDATA[V zasebni lasti je 60 % finskih gozdov, ki si jih deli 630.000 lastnikov in 9 % gozdov v lasti zasebnih podjetij. Kar 350.000 gozdnih posesti individualnih lastnikov je večjih od 2 ha, povprečna velikost posesti pa je 32 ha. Za individualno zasebno lastništvo je značilna visoka povprečna starost lastnika, ki znaša 62 let. Kot primeri dobre prakse s področja povezovanja lastnikov gozdov so nam bile predstavljene različne oblike sodelovanja. Ena izmed oblik povezovanja je Združenje lastnikov za upravljanje gozdov (Forest management association). Na Finskem deluje 80 takšnih združenj, katerih delovanje je financirano iz članarin in delno iz provizije od prodanega lesa.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Gozdovi in energija: Mednarodni dan gozdov 2017</title>
	<pubDate>Mon 20 March 2017 11:01:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050609173798/gozdovi-in-energija:-mednarodni-dan-gozdov-2017/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050709212430/mid/DSC_10501-2.jpg?m=1620372085</url>
</image>	<description><![CDATA[Organizacija združenih narodov je leta 2012 21. marec razglasila za mednarodni dan gozdov. Mednarodni dan gozdov je namenjen ozaveščanju o pomenu vseh vrst gozdov. Na mednarodni dan gozdov se države spodbuja, da na lokalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju spodbujajo organizacijo dejavnosti, ki vključujejo gozdove. Tema leta 2017 so gozdovi in energija. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Spoznavali smo Finsko gozdarstvo</title>
	<pubDate>Sun 19 March 2017 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050609175750/spoznavali-smo-finsko-gozdarstvo/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050709225628/mid/efo_finska1.jpg?m=1620372176</url>
</image>	<description><![CDATA[Člani oddelka za Gozdno tehniko in ekonomiko smo se udeležili tretjega izobraževanja v okviru mednarodnega Erasmus+ projekta z naslovom Educated forest owners (EFO). Ogledali smo si nekaj največjih podjetji, med njimi tudi največjo žago, ki predela več kot milijon m3 na eni žagalni liniji. Obiskali smo tudi trenutno največjo investicijo v zgodovini Finske (nad milijardo €), ki bo letno predela 6.5 milijona m3. Gre za najsodobnejšo biorafinerijo na svetu. Spoznali pa smo tudi učinkovito in tržno usmerjeno povezovanje lastnikov gozdov.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Ponovno obvezna knjigovodska listina za prevoz lesa po javnih cestah</title>
	<pubDate>Sat 18 March 2017 13:50:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012144290/ponovno-obvezna-knjigovodska-listina-za-prevoz-lesa-po-javnih-cestah/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051409451170/mid/tovornjak1.jpg?m=1620978311</url>
</image>	<description><![CDATA[Novela Zakona o gozdovih je zaradi prenehanja veljavnosti Zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda ponovno uveljavila tako imenovane prevoznice, ki so od 1. januarja obvezen dokument pri prevozu lesa. Prevoznik lesnih sortimentov mora imeti knjigovodsko listino po nalaganju in med prevozom pri sebi ali v vozilu ter jo pooblaščeni osebi izročiti na vpogled. Prevoznica ni potrebna, kadar skupna količina lesnih sortimentov ne presega 10 m3, če so sortimenti namenjeni lastni uporabi, jih prevaža lastnik gozda ali takrat, ko gre za prevoz v okviru medsosedske pomoči. V tem primeru morate imeti v vozilu odločbo za posek in jo v primeru kontrole izročiti pooblaščeni osebi. Zakon podrobneje opisuje vse možnosti prevoza lesa, torej tudi v primeru prodaje, darila ali prevoza iz lesnega skladišča ali negozdnih površin. ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Sistem za sledenje tovornjakom TIMFLOW</title>
	<pubDate>Tue 14 March 2017 18:31:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012144241/sistem-za-sledenje-tovornjakom-timflow/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051409462504/mid/8-avgust1.jpg?m=1620978385</url>
</image>	<description><![CDATA[Oktobra 2015 je Mednarodna preiskovalna agencija za okolje (Environmental Investigation Agenc - EIA) objavila poročilo o dvoletne preiskave. Poročilu, ki kaže, da je avstrijska družba Holzindustrie Schweighofer med glavnimi kršitelji s področja nezakonite sečnje v Romuniji v zadnjem desetletju. Do leta 2015 je bila družba največji kupec mehkega lesa v Romuniji. Glede na poročilo je razumeti tudi, da niso zagotovili učinkovitih ukrepov s katerimi bi preprečili pridobivanje nezakonitega lesa. Kot posledica poročila mednarodne priskovalne agencije za okolje je z uradno preiskavoo naročila tudi Romunska vlada. Aprila 2016 je uradno preiskavo o možnih kršitvah zagnala tudi Forest Stewardship Council (FSC).]]></description>
</item>
<item>
	<title>Razpoložljivih količin okroglega lesa še ne izkoriščamo v zadostni meri</title>
	<pubDate>Wed 22 February 2017 19:32:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012144239/razpolozljivih-kolicin-okroglega-lesa-se-ne-izkoriscamo-v-zadostni-meri/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051409504657/mid/DSC_1050.jpg?m=1620978646</url>
</image>	<description><![CDATA[Prav zaradi vseh teh akterjev je razvoj nove in bolj natančne metodologije za izračun ocen potencialov lesa, ki upošteva, poleg naravnih tudi tehnološke ter socialno-ekonomske razmere, še toliko bolj pomemben. Metodologija, ki je bila razvita na Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS), je univerzalna. Izdelana sta dva različna modela, in sicer za: izračun ocen tržnih količin in potencialov hlodov na primeru hlodov smreke in jelke srednjega premera od 20 do 59 cm ter za izračun ocen tržnih količin in potencialov hlodov listavcev in lesa slabše kakovosti za energetske namene. Metodologija temelji na realnih, podrobnih in ažurnih vhodnih podatkih, ki so bili pridobljeni iz večletnih popisov kmetijskih gospodarstev in vzorčnih popisov kmetijstva (Statistični urad RS, iz letnih poročil Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, iz internih podatkov Gozdarskega inštituta Slovenije (npr. baze za snemanje normativov) ter iz različnih baz popisov Zavoda za gozdove Slovenije. Prostorski prikaz ocen količin je na ravni oddelka, kar je najnižja prostorska raven, ki še zagotavlja zadovoljive in natančne rezultate.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Kakovost gozdarskih storitev v Sloveniji</title>
	<pubDate>Wed 22 February 2017 12:42:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012144268/kakovost-gozdarskih-storitev-v-sloveniji/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051409524396/mid/Gozd_Krpan_Izvlecne_klesce.jpg?m=1620978763</url>
</image>	<description><![CDATA[V zadnjih letih beležimo izrazito povečanje števila izvajalcev del v gozdarstvu kar predstavlja večjo konkurenco na trgu a hkrati terja tudi razmislek o objektivni presoji kakovosti izvajalcev. Celostnega sistema objektivne presoje kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu pa v Sloveniji nimamo. Pri trajnostnem gospodarjenju z gozdovi veliko število izvajalcev gozdarskih del ne sme biti edino gonilo za povečevanje konkurenčnosti sektorja. V tujini se merilo najnižje cene storitev vse bolj pogosto sooča z vprašanji kakovosti izvedbe del, pri čemer se med merila kakovosti uvrščajo tako okoljski, socialni kot tudi poslovni vidiki odnosa med naročnikom in izvajalcem del.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Odločevalna matrika za izbor ekološko ustrezne tehnologije pri proizvodnji zelenih sekancev</title>
	<pubDate>Wed 22 February 2017 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021061009405839/odlocevalna-matrika-za-izbor-ekolosko-ustrezne-tehnologije-pri-proizvodnji-zelenih-sekancev/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021061009405457/mid/PA050077.jpg?m=1623310855</url>
</image>	<description><![CDATA[Odločitvena matrika je skupaj s tehnološkimi modeli (in tehnogrami) pripomoček za izvedbeno načrtovanje procesa pridobivanja lesa in lesne biomase na konkretnih deloviščih. Z njeno uporabo ne dosegamo neposredne racionalizacije proizvodnje, ampak artikuliramo okoljske vidike proizvodnih verig v gozdu, zlasti tistih, ki vsebujejo tako pridobivanje lesa kot pridobivanje zelenih sekancev. Odločitvena matrika je namenjena predvsem pripravi dela, a jo je mogoče s pridom uporabiti tudi med izvajanjem del, ko se spremenijo delovne razmere]]></description>
</item>
<item>
	<title>Povrnitev trošarine za leto 2016, za fizične osebe</title>
	<pubDate>Tue 21 February 2017 13:56:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012144152/povrnitev-trosarine-za-leto-2016,-za-fizicne-osebe/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051409555356/mid/trosarine.jpg?m=1620978954</url>
</image>	<description><![CDATA[Minulo leto 2016 je pri povrnitvi trošarine za goriva, ki se uporabljajo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije praktično običajno, čeprav je s 1.8.2016 začel veljati nov Zakon o trošarinah. Ta določa daljši rok za vlaganje zahtevkov za fizične osebe in sicer do 30.6. tekočega leta za preteklo leto in možnost elektronskega vlaganja zahtevkov. Slednja možnost je še v pripravi in po neuradnih informacijah z Generalnega finančnega urada letos še ne bo na voljo. Prav tako ni na voljo nobena informacija, da bi bila povečana normativna poraba goriva za povečan posek iglavcev zaradi prerazmnožitve podlubnikov.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Cepilniki drv ROBUST</title>
	<pubDate>Tue 21 February 2017 13:44:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050609180559/cepilniki-drv-robust/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050709240793/mid/ROBUST_600_3.jpg?m=1620372247</url>
</image>	<description><![CDATA[Podjetje ROBUST d.o.o. iz Arje vasi je proizvajalec hidravličnih cepilnikov drv Robust in univerzalnih drobilnikov Robust. Hidravlični cepilniki zagotavljajo učinkovito, hitro in varno pripravo lesa za kurjavo. Univerzalni drobilniki pa omogočajo enostavno, ekonomično in učinkovito drobljenje različnega lesa, lesenih ostankov, palet (vključno z žeblji in sponkami), ivernih plošč, furnirjev, MDF-plošč, kartonaže, različne plastike in podobnih materialov (npr. starih lesenih oken z okovji).

]]></description>
</item>
<item>
	<title>Zakaj so dražje gozdarske pnevmatike v resnici cenejše?</title>
	<pubDate>Tue 21 February 2017 12:16:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012144033/zakaj-so-drazje-gozdarske-pnevmatike-v-resnici-cenejse/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051409581848/mid/bigberta.jpg?m=1620979098</url>
</image>	<description><![CDATA[Cena naj ne bo vedno vaš prvi kriterij pri izbiri gozdarskih pnevmatik. Bistveno je število delovnih ur, ki jih z njimi na delovnem stroju opravite na zahtevnih terenih. Traktorske pnevmatike so pomemben del kmetijske mehanizacije. Poleg osnovnih funkcij lahko traktorske gume prispevajo k boljšim delovnim rezultatom in večjemu izkoristku stroja. če imamo smolo in je že prišlo do preboja, potem moramo kar najhitreje poiskati ustrezno nadomestno pnevmatiko. Za nasvet se lahko obrnemo na najbližjega vulkanizerja ali pa preverimo spletno ponudbo. Kakšne informacije dobimo? ]]></description>
</item>
<item>
	<title>Izvajanje storitev s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo</title>
	<pubDate>Sat 21 January 2017 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021061009431992/izvajanje-storitev-s-kmetijsko-in-gozdarsko-mehanizacijo/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021061009431684/mid/izvajanje_storitev.jpg?m=1623310997</url>
</image>	<description><![CDATA[Za gospodarno opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti (in pogosto tudi za preživetje kmetije) je bilo že od nekdaj potrebno na marsikateri kmetiji vključevati tudi druge dejavnosti. Spomnimo se samo Ribničanov v nekdanji skupni monarhiji, a tudi danes pogosto ni nič drugače, le da so statusne oblike precej drugače, pogosto ne manj zapletene. Na kmetiji lahko opravljamo vse dejavnosti, če zanje izpolnjujemo pogoje v skladu s predpisi. Npr. lahko odpremo frizerski salon ali pa otroški vrtec. A najpogosteje se odločamo za dejavnosti, ki so neposredno ali povezane s kmetijsko in/ali gozdarsko dejavnostjo, ali pa so njihov del. Najpogostejša tovrstna dejavnost so storitve, predvsem s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter delovno silo.]]></description>
</item>
<item>
	<title>WoodChainManager razkriva cene lesnih goriv</title>
	<pubDate>Thu 22 December 2016 09:39:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050609425074/woodchainmanager-razkriva-cene-lesnih-goriv/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050709252734/mid/drva.jpg?m=1620372327</url>
</image>	<description><![CDATA[Na Gozdarskem inštitutu Slovenije od leta 2011 sistematično zbiramo cene lesnih goriv na slovenskem trgu. Dvakrat na leto (pred kurilno sezono in po njej) prek anketnih vprašalnikov od proizvajalcev in ponudnikov pridobimo podatke o cenah drv, sekancev, peletov in briketov. Rezultate redno objavljamo na spletnih straneh Gozdarskega inštituta Slovenije ter v tiskanih medijih z namenom izboljšanja preglednosti sicer dinamičnega in pestrega trga lesnih goriv v Sloveniji. Pridobivanje cen lesnih goriv je v primerjavi s pridobivanjem cen fosilnih obsežnejše, saj so cene odvisne od številnih dejavnikov (npr. količine, kakovosti, regije, ponudnika, časa itn.). Od sedaj bomo tudi na spletni strani WoodChainManager redno predstavljali rezultate zbiranja cen lesnih goriv. Trenutno so cene na boljo za petletno obdobje med letoma 2011 in 2016.]]></description>
</item>
<item>
	<title>EIMA International, Bologna, November 2016</title>
	<pubDate>Tue 06 December 2016 07:26:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050609425982/eima-international,-bologna,-november-2016/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050709552161/mid/emia_cover.jpg?m=1620374121</url>
</image>	<description><![CDATA[V Bologni te dni poteka mednarodna bienalna razstava kmetijske mehanizacije (http://www.eima.it/en/news.php). Značilnost razstave je poleg razdelitve na tržne sektorje v kmetijstvu tudi prikaz novitet in predstavitve proizvajalcev strojev na štirih tematskih salonih. Eden od njih je povezan s strojnimi komponentami, kjer so predstavljene nove rešitve strojne industrije za zagotavljanje varnosti, učinkovitosti, okoljske ustreznosti v skladu z novimi zahtevami standardizacije. Na primer, predstavljene so bile možnosti uporabe oljnih zavor za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo v cestnem prometu, kot jih zahteva nova EU regulativa ali na primer rešitve čiščenja dimnih izpustov motorjev z notranjim zgorevanjem v skladu s strožjimi standardi Tier po letu 2017.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Prvi vtis gozdarski zgibnik Bijol BWS 160</title>
	<pubDate>Tue 06 December 2016 00:00:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021061009454144/prvi-vtis-gozdarski-zgibnik-bijol-bws-160/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021061009453780/mid/Bijol_portret-2.JPG?m=1623311137</url>
</image>	<description><![CDATA[Traktorje v gozdu uporabljamo predvsem za izvleko podrtih dreves oz. razžaganih hlodov, v zadnjem desetletju pa tudi za vleko gozdarskih prikolic za prevoz lesa. Tak traktor mora biti primernih, ne prevelikih mer, omogočiti mora učinkovito spravilo lesa, zagotoviti čim manj poškodb terena in drevja ter zagotavljati čim bolj udobno, predvsem pa varno delo – ne glede na izvedbo traktorja. V Sloveniji za spravilo lesa večinoma uporabljamo kolesne kmetijske traktorje, ki so ustrezno prilagojeni in/ali opremljeni, nekaj pa je tudi specializiranih gozdarskih traktorjev.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Husqvarna 465 Rancher II</title>
	<pubDate>Thu 27 October 2016 08:20:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021050609425956/husqvarna-465-rancher-ii/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021050709560617/mid/Husqvarna-465-Rancher-II.jpg?m=1620374166</url>
</image>	<description><![CDATA[Husqvarna 465 Rancher II]]></description>
</item>
<item>
	<title>Varovanje gozdnih tal – glavni poudarek strokovnega dogodka KWF na Bavarskem</title>
	<pubDate>Thu 27 October 2016 08:18:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051011322992/varovanje-gozdnih-tal-–-glavni-poudarek-strokovnega-dogodka-kwf-na-bavarskem/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051409594175/mid/varovanje-gozdnih-tal.jpg?m=1620979182</url>
</image>	<description><![CDATA[Udeležili smo se največje predstavitve gozdarske mehanizacije in opreme v Evropi – dnevov KWF (Kuratorium fur Wald und Forstwirtschaft). Le majhen del dogodka predstavlja sejmišče s ponudbo drobne opreme za delo v gozdu. Prodajalci ponujajo predvsem osebno varovalno in zaščitno opremo, motorne žage in pripomočke za posek ter različne inštrumente. Sicer dogodek poteka na približno 100 ha gozda. Posebnost tega dogodka je, da strokovne organizacije iz celotne Nemčije predstavljajo svoje raziskovalno in strokovno delo ter jih ljudem ponudijo v obliki ekskurzij. Med posameznimi točkami se je možno premikati z avtobusom, točke pa so opremljene s plakati, video predstavitvami in praktičnimi predstavitvami. Vzporedno z ekskurzijami je možno obiskati številne predstavitve strojev in mehanizacije ter obiskati strokovne posvete.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Prenovljena serija hidravličnih cepilnikov Uniforest Titanium</title>
	<pubDate>Thu 27 October 2016 07:51:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051011322983/prenovljena-serija-hidravlicnih-cepilnikov-uniforest-titanium/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051410012933/mid/uniforest-novica.jpg?m=1620979289</url>
</image>	<description><![CDATA[V letošnjem letu so pri Uniforestu prenovili serijo cepilcev Titanum, kar bo povprečen opazovalec najhitreje ugotovil po novi zunanjosti cepilnika. Za obliko nove serije cepilnikov Titanium so v Uniforestu nominirani za nagrado GERMAN DESIGN AWARD. Bistvena novost pri prenovljeni seriji so še kakovostnejši hidravlični ventili in cevi. V prenovljeni seriji cepilnikov Titanium so naprave s silo cepljenja od 100 kN do najmočnejših s silo cepljenja 260 kN. Vseh pet osnovnih moči je lahko gnanih preko priključne gredi traktorja, elektromotorja ali kombinirano. Na vse naprave se lahko namesti daljinsko voden vitel za privlek polen. Prenovljena serija cepilnikov Uniforest Titanium bo na trgu v začetku jeseni 2016. Prvi vtisi pri delu s cepilnikom so odlični, poročilo o tem, kako je cepil cepanice pa sledi v letošnjem decembru.]]></description>
</item>
<item>
	<title>Prenavljamo spletno stran WCM</title>
	<pubDate>Thu 27 October 2016 07:43:00 +0100</pubDate>
	<link>https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021051012144091/prenavljamo-spletno-stran-wcm/</link>
<image>	<url>https://wcm.gozdis.si/img/2021051410024285/mid/v-delu1.jpg?m=1620979363</url>
</image>	<description><![CDATA[Za vas smo v mesecu septembru začeli s prenovo spletne strani WoodChainManager. Prenovo bo predvidoma končana v mesecu decemebru 2016. Ekipa WoodchainManager.
]]></description>
</item>
   </channel>
</rss>
