Gospodarjenje z državnimi gozdovi

Prenesi kazalnik

Ključno sporočilo

Republika Slovenija (v nadaljevanju RS) je leta 1993 prevzela družbene gozdove, ki so postali last RS oziroma enot lokalne samouprave. Gozdovi v lasti RS so tako prešli pod upravljanje in razpolaganje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS (SKGZ), ki sodelujejo z javno gozdarsko službo (ZGS). Izvedbo del v državnih gozdov so opravljali koncesionarji, ki so od RS leta 1996 prejeli koncesijo za 20 let. Po poteku 20-letnega obdobja je z državnimi gozdovi začela gospodariti, upravljati in razpolagati družba Slovenski državni gozdovi d. o. o.  (v nadaljevanju SiDG). RS je z ustanovitvijo SiDG v njeno gospodarjenje prenesla 234.986 ha gozdov v lasti RS, kar je skoraj 12 % površine države oziroma 20 % vseh gozdov. Družba SiDG je začela z delovanjem 1. 7. 2016, pri gospodarjenju z gozdovi v lasti RS pa je zavezana k izpolnjevanju načrtov za gospodarjenje z gozdovi na enak način, kot vsi drugi lastniki gozdov. Pri gospodarjenju mora uresničevati še cilje, ki jih določa Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS). Poleg tega se ukvarja tudi z gospodarjenjem z nepremičninami ter pridobivanjem gozdov. SiDG objavlja letna poročila o doseganju ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi, v katerih izkazuje pozitivne rezultate poslovanja.

Definicija

Kazalnik prikazuje gospodarjenje z gozdovi v lasti RS v obdobju po ustanovitvi družbe SiDG, d. o. o. Nanaša se na gozdove v upravljanju SiDG d. o. o.

Na podlagi ZGGLRS gospodarjenje z gozdovi zajema njihovo upravljanje in razpolaganje ter pridobivanje gozdov.

Upravljanje z državnimi gozdovi pomeni izvajanje ali oddajo in nadzor nad izvajanjem sečnje in spravila lesa, prevoza gozdnih lesnih sortimentov, opravljanja varstvenih in gojitvenih del ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij državnih gozdov, pridobivanja in prodaje gozdnih dobrin, gradnje in vzdrževanja gozdne infrastrukture, razen vzdrževanja gozdnih cest, ter prodajo lesa in gozdnih lesnih sortimentov ter oddajanje državnih gozdov v najem.

Razpolaganje z državnimi gozdovi pomeni njihovo prodajo, odsvojitev na podlagi menjave ali drug način odplačne ali neodplačne odsvojitve, ustanovitev služnosti, pravice stvarnega bremena in stavbne pravice na državnih gozdovih ter skrb za pravno urejenost.

Pridobivanje gozdov pa pomeni vsak prenos lastninske pravice na gozdovih na Republiko Slovenijo.

Grafi z virom podatkov

 

 Slika 2: Povečanje in odtujitve površin gozdov v lasti RS (v ha) (vir: SiDG)

 

 Slika 3: Obseg letne gozdne proizvodnje (sečnja) v neto m³ (vir: SiDG)

 

 Slika 4: Proizvodni stroški v EUR/m³ (proizvodni stroški: sečnja in spravilo, vlaganja v gozdove, vzdrževanje gozdne infrastrukture) (vir: SiDG)

 

 Slika 5: Obseg lastne gozdne proizvodnje in najetih zunanjih izvajalcev (vir: SiDG)

 

 Slika 6: Poslovni izid družbe SiDG (v EUR) (vir: SiDG)

 

 

 Slika 7: Razmerje med rednim in sanitarnim posekom v % (vir: SiDG)

Cilji

Cilje gospodarjenja z državnimi gozdovi določa že ZGGLRS. ZGGLRS določa način gospodarjenja z državnimi gozdovi z namenom doseganja gospodarskih in razvojnih ciljev ter ciljev javnega interesa pri gospodarjenju z gozdovi ter ustvarjanje ugodnih razmer za razvoj gozdno-lesnih verig kot nosilcev trajnostnega razvoja in oblikovalcev zelenih delovnih mest.

 

Cilji gospodarjenja z državnimi gozdovi so naslednji:

  1. ob upoštevanju načel trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z državnimi gozdovi dosegati čim višji donos in kakovost gozdnih lesnih sortimentov;
  2. prispevati k vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig, promociji lesa in lesnih proizvodov ter oblikovanju zelenih delovnih mest;
  3. dolgoročno povečevati površino državnih gozdov;
  4. prispevati k doseganju ciljev razvoja podeželja, zlasti ohranjanja kmetij in podeželja v gorskem in hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja;
  5. prispevati k doseganju ciljev ohranjanja narave, zlasti k doseganju ciljev območij Natura 2000 in zavarovanih območij;
  6. na področju gozdov, gozdarstva in lesarstva omogočati usposabljanje strokovnega osebja ter podpirati izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo;
  7. izvajati prodajo lesa na panju v minimalnem obsegu.

 

Glavne dejavnosti:

Glavne dejavnosti SiDG-ja na področju gozdarstva oziroma upravljanja z državnimi gozdovi so povezane s/z: a) zagotavljanjem izvedbe vseh potrebnih in načrtovanih gozdnogospodarskih del v državnih gozdovih; b) sečnjo in spravilom lesa iz državnih gozdov; c) gradnjo in vzdrževanjem gozdne infrastrukture (razen vzdrževanja gozdnih cest); d) gojitvenimi in varstveni deli ter drugimi deli za zagotavljanje vseh funkcij gozdov; e) certificiranjem gozdov; f) prodajo GLS iz državnih gozdov, in g) organizacijo prevozov GLS iz državnih gozdov (SiDG, 2022; Gačo, 2022).

Komentar

Iztekanje trajanja koncesijskih pogodb sredi leta 2016 je privedlo do spremembe modela upravljanja z državnimi gozdovi. Na podlagi Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS - Ur. list RS, št. 9/16) je bila ustanovljena družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o. (SiDG). Na družbo SiDG se je 1. 7. 2016 preneslo gospodarjenje z gozdovi v lasti RS, s katerimi je do tedaj gospodaril Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, samo izkoriščanje gozdov pa je potekalo v okviru koncesijskih pogodb. Poleg koncesij, podeljenih nekdanjim gozdnim gospodarstvom, je bilo po letu 1996 na podlagi javnih razpisov podeljenih še deset posamičnih koncesij v skupni površini 850 ha gozdov. Večina koncesijskih razmerij je potekla 30. 6. 2016, v letu 2021 je aktivnih še 7 manjših koncesij, ki so bile sklenjene v letih 2012, 2013 in 2014.

RS je z ustanovitvijo družbe SiDG v njeno gospodarjenje prenesla 234.986 ha gozdov, kar pomeni skoraj 12 % površine države oziroma 20 % vseh gozdov. Družba SiDG z nakupi povečuje površino gozdov v lasti RS.

Obseg letne gozdne proizvodnje iz državnih gozdov med leti nekoliko variira. Rekordno leto je bilo 2018, ko je obseg letne gozdne proizvodnje družbe SiDG znašal 1,52 mio neto m3. V naslednjih letih je proizvodnja nekoliko upadala in leta 2021 dosegla le še 1,08 mio neto m3. Leta 2022 pa je ponovno nekoliko narasla na 1,14 mio neto m3. V strukturi proizvodnje po skupinah vrst GLS med letoma 2017 in 2022 z 62 % prevladujejo iglavci. V manjšem obsegu z državnimi gozdovi gospodari tudi MORS (Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije), kjer v obdobju 2016 - 2022 letna proizvodnja znaša povprečno 2.410 neto m3. Del leta 2016 je bil upravljalec državnih gozdov tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG), takrat je gozdna proizvodnja znašala 0,84 mio neto m3, skupna proizvodnja iz državnih gozdov pa 1,39 mio neto m3. Državni gozdovi so skoraj v celoti certificirani. SiDG je vključen v sistem FSC in PEFC certificiranja. V Sloveniji ima PEFC certifikat za sledljivost lesa 99 podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo ali pridelavo lesa. V regijsko certificiranje pa je vključenih 1.283 lastnikov gozda. SiDG je odgovoren za FSC certificirane gozdove v lasti države. V sklopu FSC SiDG skupinskih shem je certificiranih 25.000 ha zasebnih gozdov in 72 lesno predelovalnih podjetij (Certificiranje gozdov, 2022) 

Družba SiDG je vzpostavila takšno organizacijo na področju gozdarstva, da pokriva celotno področje gozdov v lasti RS ter tudi vse glavne dejavnosti na področju gozdarstva (poleg vodenja storitev in odpreme GLS tudi gozdno gradbeništvo, gozdno proizvodnjo, certificiranje). Večino storitev za dela v državnih gozdovih družba SiDG naroča v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje. Družba naroča storitve prek dvostopenjskega postopka, in sicer v prvi stopnji družba SiDG s ponudniki, ki jim je priznala sposobnost, sklene okvirni sporazum ter v drugi stopnji prek odpiranja konkurence z najugodnejšim ponudnikom sklepa pogodbo za samo izvedbo del.

Družba SiDG je za opravljanje aktivnosti v zvezi z upravljanjem z gozdovi z Vlado RS sklenila Pogodbo o upravljanju gozdov v lasti RS.

Pogodba podrobneje določa:

  • pripravo letnega načrta upravljanja državnih gozdov, v katerem so količinsko in vrednostno opredeljeni podatki o sečnji in spravilu lesa, o potrebnih gojitvenih in varstvenih delih, delih za krepitev ekoloških in socialnih funkcij ter gradnji in vzdrževanju gozdne infrastrukture;
  • obračun in način plačevanja letnega nadomestila RS za upravljanje gozdov, ki znaša 20 % prihodkov od zaračunane prodaje lesa iz državnih gozdov;
  • naloge v zvezi z izvajanjem preostalih koncesijskih razmerij (družba SiDG ima v tej zvezi podeljeno javno pooblastilo);
  • naloge poročanje in nadzor pri upravljanju z gozdovi v lasti RS.

Družba je pri gospodarjenju z državnimi gozdovi zavezana k uresničevanju načrtov za gospodarjenje z gozdovi na enak način, kot vsi drugi lastniki gozdov v RS. Sočasno je zavezana k izpolnjevanju ciljev, ki jih določa ZGGLRS:

  1. ob upoštevanju načel trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z državnimi gozdovi dosegati čim višji donos in kakovost gozdnih lesnih sortimentov;
  2. prispevati k vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig, promociji lesa in lesnih proizvodov ter oblikovanju zelenih delovnih mest;
  3. dolgoročno povečevati površino državnih gozdov;
  4. prispevati k doseganju ciljev razvoja podeželja, zlasti ohranjanja kmetij in podeželja v gorskem in hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja;
  5. prispevati k doseganju ciljev ohranjanja narave, zlasti k doseganju ciljev območij Natura 2000 in zavarovanih območij;
  6. na področju gozdov, gozdarstva in lesarstva omogočati usposabljanje strokovnega osebja ter podpirati izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo;
  7. izvajati prodajo lesa na panju v minimalnem obsegu.

Upravljanje z državnimi gozdovi obsega poleg opravljanja sečnje in spravila tudi vlaganja v gozdove, ki so v obliki gozdnogojitvenih in varstvenih del ter del na področju gozdne infrastrukture. Vlaganja v gozdnogojitvena in varstvena dela naj potekajo na podlagi usmeritev iz gozdnogospodarskih načrtov, in sicer se letno opravi obseg, kot je predpisan z veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti. Vlaganja v gozdno infrastrukturo obsegajo vsa dela novogradenj in rekonstrukcij ter popravil obstoječe infrastrukture. Vlaganja v infrastrukturi se opravljajo na področju gozdnih cest, gozdnih vlak in drugih infrastrukturnih objektih.

Družba SiDG je vzpostavila takšno organizacijo na področju gozdarstva, da pokriva celotno področje gozdov v lasti RS ter tudi vse glavne dejavnosti na področju gozdarstva (poleg vodenja storitev in odpreme GLS tudi gozdno gradbeništvo, gozdno proizvodnjo, certificiranje).

Delo na področju gozdarstva je bilo od ustanovitev zaznamovano predvsem s sanacijo v ujmah poškodovanih gozdov. Delež sanitarnega poseka (v strukturi celotnega poseka) v zadnjih letih nekoliko upada, saj je bilo povprečje med leti 2016 in 2019 kar 61 %, v zadnjih treh letih (tj. med letoma 2020 in 2022) pa zgolj še 24 %. V letu 2021 je delež sanitarne sečnje v strukturi celotnega poseka dosegel 16 %, v letu 2022 pa je obsegal 20 %. Glavni vzroki sanitarnega poseka v letu 2022 so bile žuželke, bolezni in ujme. Poleg žledoloma leta 2014 so tudi gozdove v lasti RS zaznamovale gradacije podlubnikov ter dva vetroloma iz decembra leta 2017 ter oktobra 2018. V prvi polovici leta 2019 je sanacija gozdov imela bistveno manjši vpliv na obseg in strukturo sečenj, saj se je že v prvih dveh mesecih zaključila sanacija vetroloma iz decembra 2017. Vse ujme in gradacije podlubnikov so imele za posledico povečan obseg sanitarnih sečenj, manjši obseg rednih sečenj ter spremenjeno strukturo gozdnih lesnih sortimentov s slabšo kvaliteto. Zaradi izjemnega povečanja obsega sanitarnih sečenj je bilo treba prilagoditi tudi druga vlaganja, ki so bila v obliki gozdnogojitvenih in varstvenih del ter del na področju gozdne infrastrukture. Z upadanjem obsega sanacijskih sečenj so se v letu 2020 začela bistveno povečevati vlaganja v gozdove. SiDG je iz proračunskih sredstev RS za vlaganje v gozdove prejel sredstva v vrednosti 39.000 EUR.

Družba SiDG je zavezana k javnemu naročanju storitev na trgu. V prvih letih delovanja je bil celoten obseg del v gozdovih opravljen skoraj izključno z zunanjimi izvajalci. Družba SiDG je naročala storitve sečnje in spravila, gozdnogojitvenih in varstvenih del, del gozdnega gradbeništva ter del transporta GLS na podlagi pravil, ki jih je sprejela Vlada RS. Vse navedene storitve je družba SiDG naročala na podlagi dvofaznega postopka, in sicer je z izbranimi ponudniki, ki jim je priznala sposobnost, sklenila okvirni sporazum ter v nadaljevanju med njimi odpirala konkurenco. Z javnim naročanjem storitev je družba SiDG dosegla nižje cene za opravljene storitve, kot jih je pričakovala oziroma kot kažejo sami normativi (tudi normativi, uporabljeni za potrebe obračunavanja koncesijske dajatve). Večji problem je bilo javno naročanje storitev v času opravljanja sanacijskih del v gozdovih in s tem povezanih problemov pri pravočasni izvedbi upravnih odločb.

Družba SiDG od ustanovitve posluje pozitivno. Poslovni izid in čisti dobiček je v veliki meri odvisen od obsega sanitarnega poseka ter obsega celotnega poseka, ki je predviden z načrti za gospodarjenje z gozdovi ter razmer na trgu gozdnih lesnih sortimentov. Večino poslovnih prihodkov družbe se namreč še vedno dosega s prodajo gozdnih lesnih sortimentov.

Stanje

Spremljanje podatkov v kazalniku za zadnja leta nakazuje pozitivne trende gospodarjenja z državnimi gozdovi. Obseg sanitarnega poseka se zmanjšuje, kar prikazuje izboljšanje zdravstvenega stanja gozda. Površina državnih gozdov se povečuje. Obseg gozdne proizvodnje in vsa vlaganja v gozdove, ki se določajo na podlagi gozdnogospodarskih načrtov, se uspešno širijo v pozitivno smer. Ti procesi niso zgolj odvisni od v celoti od poslovnih odločitve upravljavca državnih gozdov, kar dodatno prispeva k vzpostavitvi stabilnega in usmerjenega okolja za trajnostno gospodarjenje z gozdnimi viri.

Metodologija

Cilji so povzeti po:

Cilje gospodarjenja z državnimi gozdovi določa že ZGGLRS. ZGGLRS določa način gospodarjenja z državnimi gozdovi z namenom doseganja gospodarskih in razvojnih ciljev ter ciljev javnega interesa pri gospodarjenju gozdovi ter ustvarjanje ugodnih razmer za razvoj gozdno-lesnih verig kot nosilcev trajnostnega razvoja in oblikovalcev zelenih delovnih mest.

 

Družba SiDG enkrat letno Državnemu zboru RS pošlje letno poročilo o poslovanju v preteklem letu, ki temelji na prikazu doseganja ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi, kot jih določa ZGGLRS.

 

Druge zakonodajne podlage:

Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZdavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 9/16 in 36/21 – ZZIRDKG)

 

Izvor baze podatkov:

Letna poročila o doseganju ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi

 

Skrbnik podatkov:

Družba Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG)

 

Datum zadnjega zajema podatkov:

September 2023 – podatki za poslovno leto 2022

 

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalnik:

Podatki, pridobljeni na podlagi poslovnih poročil družbe. Poročila se pripravljajo letno.

 

Metodologija obdelave podatkov:

Podatki so uporabljeni neposredno. Izračunani so deleži in povprečne vrednosti.

 

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalnika:
    Prednost kazalnika je v enotnem načinu zbiranja podatkov od ustanovitve družbe SiDG (1. 7. 2016) in njihovi vsakoletni objavi v okviru poročanja.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
    Podatki so objavljeni po opravljeni reviziji letnega poslovnega poročila družbe (skladno z Zakonom o gospodarskih družbah).
    • Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki):
      Podatki so zanesljivi. Težje pa so primerljivi za obdobje pred 2016. V obdobju koncesij je podatke o gospodarjenju z državnimi gozdovi objavljal Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
    • Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije):
      Projekcije v kazalnik niso vključene.
  • Skupna ocena ((1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)): 2
    • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 3
    • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z zakonodajo EU, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 2
    • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 2
    • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): 1

 

Druge opombe:

 

Viri:

Letno poročilo o poslovanju v letu 2016, ki temelji na prikazu doseganja ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi. 2017. Kočevje, SiDG d.o.o.
Letno poročilo o poslovanju v letu 2017, ki temelji na prikazu doseganja ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi. 2018. Kočevje, SiDG d.o.o.
Letno poročilo o doseganju ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi za leto 2018. 2019. Kočevje, SiDG d.o.o.
Letno poročilo o doseganju ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi za leto 2019. 2020. 2021. Kočevje, SiDG d.o.o.
Letno poročilo o doseganju ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi za leto 2021. 2022. Kočevje, SiDG d.o.o.
Letno poročilo o doseganju ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi za leto 2022. 2023. Kočevje, SiDG d.o.o.
GAČO, Amina, 2022, Primerjava urejenosti gospodarjenja z državnimi gozdovi v Republiki Sloveniji, Republiki Hrvaški in Bosni in Hercegovini [na spletu]. Magistrsko delo. Ljubljana : Univerza v Ljubljani. [Dostopano 15 december 2023]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=142183 Certificiranje gozdov. 2022.
https://wcm.gozdis.si/sl/podatki/kazalniki/podatki/2021090721405211/certificiranje-gozdov/