Gozdarsko izobraževanje

Področje usposabljanja je temeljni in ključni del upravljanja s človeškimi viri. Kazalnik  opredeljuje informacije o deležnikih, ki izvajajo oziroma so vključeni v izobraževanje in usposabljanje gozdarskih kadrov. Izvajanje izobraževalne dejavnosti je ločeno na formalno pridobivanje profesionalne izobrazbe na poklicni, srednji, višji in univerzitetni ravni ter usposabljanje za izvedbo del v gozdarstvu (predvsem v okviru Nacionalne poklicne kvalifikacije ter izobraževanje in usposabljanje lastnikov gozdov preko različnih oblik svetovanja in organizacije različnih tečajev v povezavi z gozdarstvom). Kazalnik prav tako prikazuje izobrazbeno strukturo profesionalnega kadra v osrednji inštituciji javne gozdarske službe (ZGS) in prikazuje obseg in časovno vrsto posameznih vsebin usposabljanja lastnikov gozdov v okviru nalog ZGS.

Tako na področju gozdarstva lahko ločimo več vrst izobraževanja:

• Izobraževanje gozdarskega strokovnega kadra, ki se izobražuje na poklicni, srednji, višji in univerzitetni ravni s ciljem izobraziti gozdarske strokovnjake s širokim znanjem o gozdu in z gozdom povezanih dejavnostih ter primerno število gozdarskih strokovnjakov s poglobljenim znanjem na ožjih strokovnih področjih.
• Izobraževanje zaposlenih, ki se vsebinsko in terminsko pri izvedbi izobraževalnih aktivnosti prilagodi potrebam, določene v skladu z zahtevami aktualnih delovnih nalog gozdarske službe.

• Izobraževanje in usposabljanje zasebnih lastnikov gozdov o pomenu gozdov in njihovih funkcijah z namenom, da bodo usposobljeni za delo v gozdovih in pripomore k njihovemu aktivnemu sodelovanju na področju načrtovanja razvoja gozdov.

Profesionalno gozdarsko izobraževanje neposredno izvajajo naslednje izobraževalne inštitucije:

• Biotehniška fakulteta – Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire,
• Šolski center Postojna- višja strokovna šola,
• Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna,

• Gozdarska in lesarska šola Maribor.

Gozdarske kadre poklicne in srednje stopnje izobražujeta Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna in Gozdarska in lesarska šola Maribor. 

Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire v skladu z Bolonjsko deklaracijo izvaja visokošolski strokovni študij gozdarstva ter univerzitetni študij gozdarstva in obnovljivih gozdnih virov na vseh treh stopnjah (univerzitetni, magistrski in doktorski). Šolski center Postojna- višja strokovna šola od leta 2009 izvaja višješolski program (inženir gozdarstva in lovstva).

Institucije, ki samostojno ali z medsebojnim sodelovanjem delujejo na področju izobraževanja zasebnih lastnikov gozdov, so: Zavod za gozdove Slovenije, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije, Andragoški center Slovenije, Biotehniška fakulteta, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Zveza lastnikov gozdov s svojimi lokalnimi društvi in druga društva s področja gozdarstva.

Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna in Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma sta verificirani instituciji za  preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij, kot so gozdarski gojitelj, gozdarski sekač, gozdarski traktorist, gozdarski žičničar, odkupovalec lesa, revirni lovec ter upravljalec strojev za strojno sečnjo in izvoz lesa z zgibnim polprikoličarjem. Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna v okviru NPK  izvaja tudi  tečaje in usposabljanja.

• Gozdarski strokovnjaki s širokim znanjem o gozdu in z gozdom povezanih dejavnostih ter primerno število gozdarskih strokovnjakov s poglobljenim znanjem na ožjih strokovnih področjih. 
• Izobraževanje in usposabljanje zasebnih lastnikov gozdov o pomenu gozdov in njihovih funkcijah z namenom, da bodo usposobljeni za delo v gozdovih in njihovo aktivno sodelovanje na področju načrtovanja razvoja gozdov.

Zanimanje za gozdarske poklice na poklicni, srednješolski in višješolski ravni prikazuje Preglednica 1, ki podaja razmerje med razpisanimi mesti na inštitucijah in zanimanjem kandidatov, izraženim kot »prva želja«. Ugotovimo lahko, da inštitucije različno uspešno zapolnjujejo  prosta vpisna mesta. Največji primanjkljaj prostih  razpisnih mest v letu 2021 je evidentiran na visokošolskem strokovnem programu (270% zasedenost), največji presežek prostih  razpisnih mest pa na srednješolskem programu Gozdarski tehnik na Srednji lesarski šoli Maribor (25% zasedenost).

Na obeh izobraževalnih inštitucijah skupaj letno konča izobraževanje cca. 20 -25 dijakov  tako poklicno, kakor tudi srednje gozdarsko izobraževanje. Predpostavljamo, da poklicno izobražen kader konča z izobraževanjem in se zaposli v gozdarskih poklicih, kjer je sorazmerno veliko možnosti za zaposlitev. Večina srednješolsko izobraženega kadra pa nadaljuje z izobraževanjem na višji, visokošolski ali univerzitetni ravni. Oba profila strokovnjakov sta tudi daleč najbolj zastopana v strukturi zaposlenih v osrednji in največji gozdarski strokovni inštituciji (ZGS).

Število diplomatov rednega in izrednega študija kaže na skupno v povprečju cca. 50 diplomatov na vseh štirih študijskih smereh (višji, VSTR, BSc in MSc), ki pa se po posameznih letih sorazmerno močno spreminja. Spremembe so deloma povezane s zaključkom »predbolonjskih« programov v letu 2016 ter posebej v začetnem in zadnjem obdobju z možnostjo zaposlovanja. 

Z analizo zaposlenih v osrednji inštituciji (ZGS, Slika 5) je evidentiran problem starostne strukture zaposlenih, ki je močno desno asimetrična. Gre za posledico preteklih ukrepov državne in posledično gozdarske politike, ki je pogosto predvidevala posege v število zaposlenih v javni gozdarski službi. Posledice so se pokazale v začasno ustavljenem zaposlovanju in s tem zmanjšanju možnosti zaposlitve diplomantov gozdarskih smeri. Negotovost pridobitve zaposlitve po končanem izobraževanju se je posledično prenašala tudi na zanimanje za gozdarski poklic na vseh ravneh izobraževanja. To pa se med drugim odraža na kakovosti kandidatov za gozdarske poklice. Izobraževalne inštitucije so sprejemale vse kandidate brez selekcije, ki je izvedena na osnovi preverjanja kandidatovih znanj in sposobnosti. 
V prihodnjem obdobju predvidevamo povečano povpraševanje za gozdarsko izobraženimi strokovnjaki (Sporočila ZGS 2021).

Izobraževanje zaposlenih v gozdarskih inštitucijah je vsebinsko in terminsko prilagojeno aktualnim potrebam, ki se določajo v skladu z zahtevami aktualnih delovnih nalog javne gozdarske službe (področja stikov z lastniki gozdov in javnostmi, gozdnogospodarskega načrtovanja, gojenja in varstva gozdov, gozdne tehnike, informatike, gozdnih živali in lovstva). Večina izobraževanj je izvedena z lastnimi izobraževalnimi kapacitetami v okviru strokovnih oddelkov ali v tesnem sodelovanju gozdarskimi izobraževalnimi (BF, SGLŠ) in raziskovalnimi inštitucijami (GIS) (Poročilo o delu… 2019).

Z vidika analize izobraževanja zasebnih lastnikov gozdov kazalniki kažejo na povečanje možnosti za izobraževanje in usposabljanje. To se odraža v številu tečajev, ki so potekali pod okriljem PRP. Poseben napredek pa predstavlja NPK, v katero so vključeni tudi lastniki gozdov. Zato menimo, da ima uvedba programov NPK številne pozitivne učinke – od najpomembnejše varnosti in zdravja pri delu v gozdarstvu do splošnega izboljšanja gospodarjenja z gozdovi.

1.1.1      Cilj so povzeti po:

Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07)

1.1.2      Druge zakonodajne podlage:

Zakon o visokem šolstvu, ZOG

1.1.3      Izvor baze podatkov:

JGS, ZGS, BF-UNI-LJ, SGLŠ Postojna, SLŠ Maribor

1.1.4      Skrbnik podatkov:

ZGS, BF-UNI-LJ, SGLŠ Postojna, SLŠ Maribor

1.1.5      Datum zadnjega zajema podatkov

avgust 2021 

1.1.6      Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec

Podatki so povzeti po letnih poročilih subjektov na področju gozdarskega izobraževanja in preko drugih javno dostopnih podatkov (npr. Sistat). 

1.1.7      Metodologija obdelave podatkov

Grafični prikaz podatkov je zbran po večini v obliki časovnih vrst (za evidentiranja števila izobraženih kadrov po izobrazbenih stopnjah in izvajalcih izobraževalnih programov) in analize izobrazbene strukture (za osrednjo strokovno inštitucijo Zavod za gozdove Slovenije). Viri podatkov so pridobljeni z neposredni kontakti s posamezni subjekti na področju izobraževanja v gozdarstvu (predvsem njihova letna poročila) ter drugih javno dostopnih podatkov (npr. Sistat).. Grafični prikaz frekvenčnih porazdelitev po času in stopnjah izobrazbe.

1.1.8      Informacije o kakovosti:

• Prednosti in slabosti kazalnika: Podatki niso zbrani v eni podatkovni zbirki, zato je vsakoletno zbiranje podatkov težko zagotoviti.
• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
  • Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi in primerljivi po letih.
  • Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije): Projekcije v kazalnik  niso vključene.
• Skupna ocena ((1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)): 2
  • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 3
  • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 2
  • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 2
  • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): ni prostorskih podatkov

1.1.9      Druge opombe:

1.1.10   Literatura oz. reference

Poročila o delu ZGS 2019, Zavod za gozdove Slovenije
Poročilo Biotehniške fakultete za leto 2020, BF, UNI-LJ
Poročila Šolskega centa Postojna, Višja strokovna šola
Poslovno poročilo ali Letno poročilo SGLŠ Postojna 2011-2020, SGLŠ Postojna
Prijave na vpis v prvi letnik 2021, MIZŠ (dostopno avgust 2021)
Razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe, UL
Resolucija o nacionalnem gozdnem programu, Uradni list RS, št. 111/07
Statistični urad 2021. (Sistat https://pxweb.stat.si/SiStat/sl) (dostopno avgust 2021)
Sporočila za javnost ZGS: V petih letih bodo na Zavodu za gozdove Slovenije potrebovali vsaj 250 inženirk in inženirjev gozdarstva (dostopno avgust 2021)
Stoklas B. 2019. Zadovoljstvo lastnikov gozdov s svetovalno dejavnostjo ZGS v revirju Rogaška Slatina. Dipl. delo. (VS). Ljubljana, Univ. v Lj., Biotehniška fakul., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire,