Les v celulozno papirniški industriji

Kazalnik Les v celulozno papirni industriji nam daje vpogled v dva večja industrijska sklopa papirne industrije. Podatki so prikazani za obdobje 2011–2020.

Proizvodnja mehanske in pol-mehanske celuloze vključuje količine celuloze, ki je pridobljena z mehanskim ali pol-mehanskim procesom. Pri mehanski proizvodnji celuloze, ki v Sloveniji prevladuje, se lesna vlakna ločujejo med seboj z dvema glavnima procesoma: (1) brušenjem lesa, pri čemer se hlode pritiska na vrteči se brusilni kamen, hkrati pa deluje nanj voda, in (2) mletjem lesa, pri čemer se lesne sekance razvlaknjuje med dvema kolutastima mlinskima kamnoma. Količine so izražene v metričnih tonah z 10-odstotno vlažnostjo.

Proizvodnje kemične celuloze v Sloveniji trenutno ni. Podatki vključujejo proizvodnjo sulfatne in sulfitne celuloze. Količine so izražene v metričnih tonah z 10-odstotno vlažnostjo.

Proizvodnja papirja in kartona vključuje proizvedene količine grafičnega papirja, sanitarnega in gospodinjskega papirja, embalažnega papirja in kartona ter drugih vrst papirja in kartona. Statistika proizvodnje papirja in kartona izključuje izdelane papirne izdelke, kot so škatle, kartoni, knjige in revije itd. Količine so izražene v metričnih tonah.

Proizvodnja recikliranega papirja vključuje količine odpadkov in ostankov iz papirja ali kartona, ki so bili zbrani za ponovno uporabo. Vključuje papir in karton, ki je bil uporabljen po prvotnem namenu in ostanke iz proizvodnje papirja in kartona.

Količina izvoženega in uvoženega blaga je prikazana v neto masi, če jo je glede na naravo proizvoda mogoče določiti, in v posebni merski enoti pri tistih proizvodih, pri katerih je ta enota predpisana v Kombinirani nomenklaturi (KN) z izvedbeno uredbo Komisije. Pojasnila o predpisani posebni merski enoti določenega proizvoda lahko najdete na spletni strani SURS med ekonomskimi klasifikacijami v okviru KN – Kombinirane nomenklature pod zakonskim okvirjem.

• Zagotoviti povezovanje gozdarstva, lesarstva in papirništva pri snovanju razvojnih strategij.
• Spodbuditi organsko, partnersko povezovanje gozdarstva, lesarstva in papirništva na podlagi skupnih, dolgoročnih razvojnih interesov; tudi kapitalsko povezovanje.
• Ustanoviti vzorčna (odskočna) podjetja za uveljavljanje konkurenčnih prednosti lesne predelovalne industrije z novimi tehnologijami in novimi proizvodi.

Industrija celuloze in papirja je za gozdarstvo pomembna z vidika predelave manj kakovostnega lesa, ki se pridobi predvsem pri redčenjih mlajših sestojev. Les kot tudi celulozno papirna industrija v skladu s predvidevanji razvoja mednarodnih trgov z lesom v prihodnosti sta ključna obnovljiva vira in tudi velik industrijski potencial (Hurmekoski in sod., 2018; Hurmekoski in sod., 2021). Veliko novodobnih in inovativnih rab lesa oziroma njegovih proizvodov in polproizvodov temelji na korakih celulozno papirne industrije. Tako je ključno v prihodnje voditi pregled stanja na ravni Slovenije in s tem objektivno predstaviti trende, prednosti in slabosti predelave lesa v slovenski celulozno papirni industriji.

Lesna celuloza

Po podatkih Združenja papirne in papirno predelovalne industrije v zadnjih desetih letih v Sloveniji proizvajamo le mehansko lesno celulozo (lesovino), medtem ko kemične proizvodnje celuloze v analiziranem obdobju ni bilo več. Kljub vsemu je trend proizvodnje lesovine v obdobju med letoma 2011 in 2015 kazal naraščanje, saj se je proizvodnja povečala s 43 tisoč ton na leto na 91 tisoč ton na leto. Po letu 2015 pa je z izjemo leta 2016 proizvodnja znašala dobrih 90 tisoč ton letno. Povprečna količina izvoza mehanske in pol-mehanske lesne celuloze je v analiziranem obdobju znašala 9800 ton, v obdobju 2018–2020 pa 13.000 ton. Povprečna količina uvoza te surovine pa je v obravnavanem obdobju znašala 2437 tisoč ton, v obdobju 2018–2020 pa 261 tisoč ton, kar kaže na povečanje količin tako izvoza kot uvoza v zadnjih letih. Na strani uvoza lesne celuloze pa je stanje povsem drugačno; namreč, izostanek lastne proizvodnje kemično pridobljene celuloze se v preteklem desetletju pokaže v povprečno 227.000 t na leto uvoza kemično proizvedene celuloze, kar jepovprečno 96 % uvoženih skupnih količin lesne celuloze v Slovenijo. Mehanska in pol-mehanska lesna celuloza v uvozu zajema majhen, okoli 4-odstoten delež, kar v absolutnih količinah pomeni povprečno 10.000 t lesne celuloze na leto.

Slovenska proizvodnja lesne celuloze na strani mehanske in pol-mehanske proizvodnje celuloze v veliki večini zadošča potrebam proizvodnje papirne industrije. Velik manjko in na drugi strani potencial za bodoči razvoj pa se kaže na strani kemično proizvedene celuloze lesa, ki se za potrebe papirne industrije pokriva z uvozom iz tujine.

Papir, karton in recikliran papir

Tudi v tem poglavju podatke vodimo o dveh vrstah podatkov, in sicer ločeno za (1) papir in karton ter (2) za recikliran papir. Proizvodnja papirja in kartona je bila v preteklih desetih letih relativno konstantna in je znašala med 690 in 740 tisoč ton letno. Ob tem so v strukturi proizvodnje papirja v letu 2020 z 58 % prevladovali embalažni papirji in kartoni, z 18 % sledijo časopisni papirji, 16 % so pokrivali ne-premazni in premazni grafični papirji, 7 % higienski papirji ter 0,3 % ostali papirji in kartoni (ZPPPI, 2020). Količina recikliranega papirja je med letoma 2011 in 2015 znašala povprečno 167 tisoč ton na leto. Po letu 2017 se je proizvodnja te vrste papirja izrazito povečala, in sicer na povprečno 346 tisoč ton na leto.

Tudi zunanja trgovina papirja in kartona v zadnjem desetletju kaže relativno ugodno stanje in je bistveno bolj izvozno naravnana kot prej predstavljena proizvodnja celuloze. Izvoz papirja in kartona je bil v analiziranem obdobju relativno konstanten in je znašal med 560 in 660 tisoč tonami na leto, kar v primerjavi s proizvodnjo pomeni med 80 in 90 %. Pri tem je treba upoštevati, da del izvoza lahko izvira tudi iz uvoza. Konstanten pa je bil v analiziranem obdobju tudi uvoz recikliranega papirja, ki je v povprečju znašal 136 tisoč ton na leto. Bistven trend pa je zaznati pri uvozu, kjer v zadnjih desetih letih značilno raste uvoz papirja in kartona in je med letoma 2011 in 2020 narasel s 312 tisoč na 757 tisoč ton na leto. Zmanjšal pa se je uvoz recikliranega papirja, in sicer v enakem obdobju (2011–2020) s 306 tisoč na 239 tisoč ton na leto.

Iz podatkov je tako moč razbrati, da se ob relativno konstantni proizvodnji in izvozu ter naraščajočim uvozom papirja in kartona poraba le tega v Sloveniji v zadnjem desetletju povečuje. Možnost razvoja in nadgradnje je predvsem v nadomestitvi naraščajoče količine uvoza z lastnimi kapacitetami proizvodnje.

Cilji so povzeti po:

Resolucija o Nacionalnem gozdnem programu. 2007. (Ur. l. RS, št. 111/2007)

Izvor baze podatkov:

Podatke o proizvodnji celulozno papirne industrije zbira Združenje za papirno in papirno predelovalno industrijo. Podatke o zunanji trgovini zbira Statistični urad RS.

Datum zadnjega zajema podatkov

20.12. 2021

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalnik

Podatki so posodobljeni vsako leto, ko so na voljo končni podatki o proizvodnji celuloze ter papirja in kartona in zunanji trgovini izbranih lesnih proizvodov.

Metodologija obdelave podatkov

V prvem delu predstavljamo proizvodnjo celuloze iz lesa, in sicer kot pred-obdelavo lesa za papirništvo in potencialno biorafinerijsko industrijo ter zunanjo trgovino te vrste proizvoda. Točneje, kazalnik zajema količino proizvodnje, uvoz in izvoz za kategoriji (1) mehansko in pol-mehansko pridobljena lesna celuloza, ter (2) kemično pridobljena lesna celuloza. V drugem delu pa kazalnik zajema tudi pregled količinske proizvodnje in zunanjo trgovino papirja in kartona, izdelanega iz lesa, ter podatke o recikliranem papirju v Sloveniji. Nacionalni vir podatkov o količinski letni proizvodnji celuloze ter papirja in kartona je Združenje papirne in papirno predelovalne industrije (ZPPPI, 2020), ki od posameznih proizvajalcev na mesečni ravni zbira podatke o proizvodnji posameznih vrst papirja, kartona in celuloze. Vir podatkov o uvozu in izvozu obravnavanih lesnih proizvodov je Statistični urad Republike Slovenije (SURS, 2020). Statistiko uvoza in izvoza blaga spremlja Statistični urad RS (SURS), podatke pa zbira Finančna uprava RS, natančneje Carinski urad RS (CURS). Od vstopa Slovenije v EU se podatki o blagovni menjavi Slovenije s tujino pridobivajo iz dveh ločenih sistemov: iz Ekstrastata ali statistike blagovne menjave z državami nečlanicami in iz Intrastata ali statistike blagovne menjave med državami članicami. Podatki iz sistema Ekstrastat se pridobijo iz carinskih deklaracij (enotnih upravnih listin), ki jih zbira Finančna uprava Republike Slovenije (FURS). Zajetje je popolno; to pomeni, da so v raziskovanje zajete vse fizične in pravne oseba, ki so vložile carinsko deklaracijo. Podatki iz sistema Intrastat se pridobijo neposredno od podjetij (poročevalskih enot). V posameznem poročevalskem letu so poročevalske enote tista podjetja, ki so v predhodnem letu pri trgovanju z državami članicami vsaj pri enem toku blaga (tok blaga so odpreme ali prejemi blaga) presegla vrednost t. i. vključitvenega praga; ta znaša pri odpremah blaga 200.000 EUR, pri prejemih blaga pa 140.000 EUR. V statistični zbirki Si-STAT so podatki o zunanji trgovini obravnavanih lesnih proizvodov na voljo po posameznih šifrah Kombinirane nomenklature (KN). Osnovni podatki so prikazani v merski enoti kilogram.

Informacije o kakovosti

• Prednosti in slabosti kazalnika:

Vir osnovnih informacij je ena ustanova (Statistični urad RS) za celoten časovni niz. Podatki so dostopni na letni ravni. To omogoča kakovostnejšo analizo dogajanja v obravnavanem obdobju.

• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
  • Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki):

Podatki so za spremljanje gibanja zunanje trgovine lesnih proizvodov tako na letni kot mesečni ravni zanesljivi.

• Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije):

Projekcije v kazalnik niso vključene.

• Skupna ocena ((1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)): 1
  • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 3
  • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 1
  • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 1
  • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): ni prostorskih podatkov

Viri

FAO, UNECE. 2020. Joint Forest Sector Questionnaire – Definitions. European Commission DG Eurostat, 9 str.

Hurmekoski E., Jonsson R., Korhonen J., Jänis J., Mäkinen M., Leskinen P., Hetemäki L. 2018. Diversification of the forest industries: role of new wood-based products. Canadian Journal of Forest Research, 48, 12: 1417-1432.

Hurmekoski E., Smyth C. E., Stern T., Verkerk P. J., Asada R. 2021. Substitution impacts of wood use at the market level: a systematic review. Environmental Research Letters, 16, 12.

SURS. 2020. Uvoz in izvoz blaga. Statistični urad Republike Slovenije. https://pxweb.stat.si/SiStat/sl/Podrocja/Index/141/trgovina-in-storitve (4.11.2020)

ZPPPI. 2020. Proizvodnja papirne in papirno predelovalne industrije. Združenje za papirno in papirno predelovalno industrijo. Poročilo CEPI Monthly Statistics Questionnaire.

ZPPI. 2021. Papir - revija slovenske papirne in papirno predelovalne industrije, št. 25, 44 str.v