Primarna lesna proizvodnja

2021
2020
Prenesi kazalnik

Ključno sporočilo

Kazalnik obravnava primarne lesne proizvode, to so žagan les in furnir. V zadnjih letih je opazen trend povečevanja obsega proizvodnje žaganega lesa in prav tako furnirja. Skupna proizvodnja obeh vrst lesnih proizvodov je v letu 2021 znašala 1,067 milijona m3, kar je največ po letu 1985. Večji del v skupni proizvodnji, konkretno 85 % v letu 2021, predstavlja proizvodnja žaganega lesa iglavcev. Glede na ocenjeno razpoložljivost domače hlodovine iglavcev na trgu v letu 2021 in ocenjen povprečen količinski izkoristek pri razžagovanju hlodovine iglavcev v Sloveniji skupna proizvodnja žaganega lesa (in furnirja) iglavcev pokriva celotno izkoriščenost razpoložljive domače hlodovine iglavcev na trgu. V letu 2021 so nekateri žagarski obrati poročali o pomanjkanju surovine (hlodovine iglavcev) iz domačih gozdov in le ti so zato hlodovino iglavcev uvažali. To potrjuje tudi statistika zunanje trgovine: v letu 2021 je uvoz hlodov iglavcev znašal 287.000 m3, kar je 22 % manj kot leta 2020 in bistveno več kot v obdobju 2015–2019, ko je znašal povprečno 39.000 m3. V prihodnjih letih se obetajo nove naložbe v tehnološko modernizacijo in povečevanje kapacitet obstoječih slovenskih žagarskih obratov, ki predelujejo iglavce in investicije v nove obrate, zato je pričakovati povečevanje proizvodnje tudi v prihodnosti. Proizvodnja žaganega lesa in furnirja listavcev je v letu 2021 znašala 160.000 m3, kar je 13 % več kot leta 2020. Proizvodnja furnirja v skupni proizvodnji obravnavanih proizvodov listavcev predstavlja 13 %. Obseg proizvodnje žaganega lesa in furnirja listavcev v letu 2021 predstavlja okrog 63-odstotno izkoriščenost ocenjene razpoložljive količine hlodovine listavcev na trgu v tem letu. Ocenjena bilančna poraba žaganega lesa in furnirja iglavcev je v letu 2021 dosegala 69 %, pri listavcih pa 80 % proizvodnje žaganega lesa in furnirja (treba je upoštevati, da del izvoza lahko izvira tudi iz uvoza, zato podatka verjetno nista povsem točna).

Definicija

Kazalnik prikazuje proizvodnjo in računsko porabo primarnih lesnih proizvodov (t.j. žagan les in furnir). Podatki so prikazani za obdobje 2012–2021.

V kazalnik smo zaradi majhnega števila proizvajalcev furnirja v Sloveniji (n < 5)  združili skupino proizvodov žaganega lesa in furnirja. Definicija proizvodnje je povzeta po vprašalniku Joint Forest Sector Questionnaire, s katerim se v mednarodnih statistikah zbirajo podatki za potrebe organizacij FAO, UNECE, Eurostat in ITTO. Zajeli smo izbrane lesne proizvode:

Žagan (rezan) les je pridobljen z vzdolžnim žaganjem hlodov. Obsega več proizvodov (žagarski sortimenti), ki se razlikujejo glede na: (1) drevesno vrsto, (2) obliko prečnega prereza: žaganice (deske in plohi), grede ali trami, gredice, letve, (3) dimenzije, (4) položaj v deblu: notranji ali sredinski les, zunanji ali bočni les, krajnik, (4) teksturo: bleščice, polbleščice, bočnice, (5) stopnjo obdelave: nerobljene, robljene, enostransko robljene žaganice, bulsi, (6) vlažnost in (7) napake, ki opredelijo razvrstitev v kakovostne razrede (vir: FAO UNECE, 2020).

Proizvodnja žaganega lesa je količina (izražena v kubičnih metrih) lesa, ki je bil proizveden iz domačega in uvoženega okroglega lesa, z vzdolžnim žaganjem ali profiliranjem in je debeline več kot 6 mm. Vključuje proizvode, kot so železniški pragovi, deske, tramovi, prečni tramovi ali nosilci, plohi, špirovci, letve itd. v sledečih oblikah: neskobljani, skobljani in vzdolžno spojeni. Izključuje lesene talne obloge, robnike (žagan les, ki je neprekinjeno oblikovan vzdolž katerega koli roba ali ploskve, npr. žlebljeni, zaobljeni ali s poljubnim profilom) in žagan les, proizveden s ponovnim žaganjem že žaganih kosov (vir: FAO UNECE, 2020).

Furnir je tanek list lesa, pridobljen z rezanjem, luščenjem ali (zelo redko) žaganjem hlodovine (vir: Česen in sod., 2008).

Proizvodnja furnirja je količina listov lesa enake debeline (izražena v kubičnih metrih), ki ne presegajo 6 mm in so nastale z rezanjem, luščenjem ali žaganjem hlodovine. Vključuje les, ki se uporablja za proizvodnjo lameliranih konstrukcijskih kompozitov, pohištva, embalaže itd. Statistični podatki o proizvodnji furnirja izključujejo furnir, ki se v isti državi uporablja za proizvodnjo vezanega lesa (vir: FAO UNECE, 2020).

Grafi z virom podatkov

 Slika 1: Proizvodnja, računska poraba in neto izvoz žaganega lesa in furnirja iglavcev ( vir: Gozdarski inštitut Slovenije in Statistični urad RS)
 Slika 2: Proizvodnja, računska poraba in neto izvoz žaganega lesa in furnirja listavcev (vir: Gozdarski inštitut Slovenije in Statistični urad RS)

Cilji

-          Nadaljnje povečanje rabe lesa kot materiala in energenta; v nadaljnji predelavi promovirati rabo lesa in lesnih izdelkov, spodbujati rabo lesa z daljšo življenjsko dobo, promovirati pridobivanje, predelavo in rabo lesa na podeželju, še posebej med lastniki gozdov.

-          Povečati proizvodnjo in izvoz lesnih proizvodov s povečano dodano vrednostjo v domači lesni industriji; spodbuditi organsko, partnersko povezovanje gozdarstva, lesarstva in papirništva na podlagi skupnih, dolgoročnih razvojnih interesov; tudi kapitalsko povezovanje, ustanoviti vzorčna (odskočna) podjetja za uveljavljanje konkurenčnih prednosti lesne predelovalne industrije z novimi tehnologijami in novimi proizvodi.

-          Povečati rabo lesa in lesnih izdelkov v gradbeništvu in bivalnem okolju; promovirati les in izdelke iz lesa ter njegov pozitivni prispevek k trajnostnemu družbenoekonomskemu razvoju, spodbuditi rabo lesa in lesnih izdelkov v državnih in javnih zgradbah, lesnopredelovalno dejavnost umestiti v strateške dokumente RS, zagotoviti sistemske spodbude za večjo rabo lesa.

Komentar

Proizvodnja žaganega lesa in furnirja iglavcev je v letu 2021 znašala 907.000 m3, kar je največ v zadnjem desetletju. Glede na podatke raziskave med žagarskimi obrati v Sloveniji iz leta 2020 ter glede na aktualna poročanja proizvajalcev furnirja, količina proizvodnje furnirja iglavcev predstavlja minimalen del (manj kot 1 % glede na skupno proizvodnjo). Računska poraba je izračunana bilančno (t. j. računska poraba = proizvodnja – izvoz + uvoz) in ker del izvoza verjetno predstavlja t. i. ponovni izvoz (»re–export«), le ta ni povsem natančna in v kazalniku predstavljamo oceno porabe. V letu 2020 je bila računska poraba žaganega lesa in furnirja iglavcev v zadnjem desetletnem obdobju najvišja (705.000 m3), v letu 2021 pa je le ta znašala 629.000 m3.

Proizvodnja žaganega lesa in furnirja listavcev je precej nižja od iglavcev in je v letu 2021 znašala 160.000 m3, kar je tako kot pri iglavcih, največ v zadnjem desetletju. V nasprotju z iglavci pri listavcih proizvodnja furnirja presega 10 % v skupni proizvodnji žaganega lesa in furnirja. V letu 2021 je proizvodnja furnirja listavcev znašala okrog 20.000 m3 in je na podobni ravni kot leta 2014, 2015 in 2017. Proizvodnja furnirja iz tropskih drevesnih vrst je po količinah zanemarljiva. Večina proizvodnje rezanega furnirja se opravlja kot storitev za kupce v EU. Zaradi enakih razlogov kot pri iglavcih, je tudi pri listavcih računska poraba ocenjena in najverjetneje ni povsem natančna. Računska poraba žaganega lesa in furnirja listavcev je v letu 2021 znašala 127.000 m3, kar je 1 % manj kot v letu 2020 in 5 % več kot v povprečju obdobja 2015–2019.

Stanje

Proizvodnja žaganega lesa in furnirja je v letu 2021 znašala 1,067 milijona m3 = m3​​, kar je največ po letu 1985. Obseg proizvodnje žaganega lesa in furnirja iglavcev je v letu 2021 znašal 907.000 m3 = m3​​, kar pomeni celotno izkoriščenost ocenjene razpoložljive količine hlodovine iglavcev iz slovenskih gozdov, ki je bila v tem letu na trgu. Proizvodnja žaganega lesa in furnirja listavcev pa je v letu 2021 znašala 160.000 m3 = m3​​, kar predstavlja okrog 63-odstotno izkoriščenost ocenjene razpoložljive količine hlodovine listavcev iz slovenskih gozdov na trgu v tem letu. Vrednost koeficienta poraba/proizvodnja žaganega lesa iglavcev med leti niha in je v letu 2021 znašala 0,69, kar pomeni, da je poraba manjša od proizvodnje in je hkrati dosežen zunanjetrgovinski presežek. Trenutna vrednost koeficienta Slovenijo uvršča v sredino seznama evropskih držav; povprečna vrednost koeficienta evropskih držav, ki so pred Slovenijo, znaša 1,37. Pri žaganem lesu listavcev je vrednost koeficienta višja kot pri iglavcih in je v letu 2021 znašala 0,86. To pomeni, da je bila poraba manjša od proizvodnje. Ta vrednost koeficienta Slovenijo uvršča v drugo polovico seznama evropskih držav; povprečna vrednost koeficienta evropskih držav, ki so pred Slovenijo znaša 1,52.

Metodologija

Cilj so povzeti po:

Resolucija o Nacionalnem gozdnem programu. 2007. (Ur. l. RS, št. 111/2007)

 

Druge zakonodajne podlage:

Izvor baze podatkov: 

Podatki so zbrani iz vira: interna podatkovna baza GIS, FAOSTAT, SURS – podatkovni portal Si-STAT

 

Skrbnik podatkov:

Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) in Statistični urad RS (SURS)

 

Datum zadnjega zajema podatkov 

12.12.2022

 

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalnik 

Podatki so posodobljeni vsako leto, ko so na voljo končni podatki o proizvodnji žaganega lesa in furnirja in zunanji trgovini izbranih lesnih proizvodov.

 

Metodologija obdelave podatkov

Proizvodnja žaganega lesa se izračunava prek strukture proizvodnje skupine hlodi za žago in furnir, in sicer na letni ravni. Dejanska proizvodnja žaganega lesa pa se periodično ugotavlja prek raziskav med žagarskimi obrati; zadnja obsežna je bila opravljena v letu 2020, ko smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije zbirali podatke za prejšnje leto. V letu 2022 smo opravili raziskavo med žagarskimi obrati, ki predelajo 5.000 m3 ali več hlodovine listavcev na leto. Proizvodnja furnirja se spremlja prek poročanj posameznih podjetij, vendar zajetje poročevalskih enot ni popolno, zato je skupna proizvodnja na ravni države ocenjena.

 

Poraba primarnih lesnih proizvodov se izračuna bilančno s formulo: poraba = proizvodnja + uvoz – izvoz. Za ta namen so potrebni podatki o izvozu in uvozu tovrstnega blaga, katere statistiko spremlja Statistični urad RS (SURS). V statistični zbirki Si-STAT so podatki o zunanji trgovini lesnih proizvodov na voljo po posameznih šifrah Kombinirane nomenklature (KN). Osnovni podatki so prikazani v merski enoti kilogram (torej govorimo o masi lesa), ki se prek pretvorbenih faktorjev lahko preračunajo v kubične metre (torej v volumen).

 

Informacije o kakovosti

  • Prednosti in slabosti kazalnika:

Podatki o proizvodnji žaganega lesa in furnirja niso povsem natančni, za to bi bilo nujno natančno zbiranje podatkov (npr. popise) žagarskih obratov ter furnirnic. Kljub temu so podatki koristni za spremljanje trendov gibanja proizvodnje primarnih lesnih proizvodov v državi.  Podatki o zunanji trgovini so natančni, saj jih prek ustaljenega sistema zbira Carinski urad RS, statistiko pa spremlja SURS. Poraba primarnih lesnih proizvodov se izračunava bilančno, in sicer poraba=proizvodnja-izvoz+uvoz. Pri interpretaciji podatkov o porabi/predelavi primarnih lesnih proizvodov je potrebna previdnost, kajti del izvoza tega lesa izvira tudi iz uvoza.

  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
    • Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki):

Podatki  za spremljanje trenda proizvodnje in porabe primarnih lesnih proizvodov so zanesljivi, njihova zanesljivost pa bi se povečala ob rednejših in natančnih popisih žagarskih obratov ter furnirnic v državi.

  • Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije):

Projekcije v kazalnik niso vključene.

  • Skupna ocena ((1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)): 1
    • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 1
    • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 1
    • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 1
    • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): ni prostorskih podatkov

 

Druge opombe:

 

Viri

Česen A., Kočar S., Pogorevc B. 2008. Lesarski terminološki slovar. Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, Lesarska založba: 121 str.

FAO, UNECE. 2020. Joint Forest Sector Questionnaire – Definitions. European Commission DG Eurostat, 9 str.

Geršak M. 2021. Lesarska tehnologija. 4, Žagarstvo. Ljubljana: samozaložba: 217 str.

Statistični urad RS (SURS). 2021. Metodološko pojasnilo »Izvoz in uvoz blaga«.

Ščap Š., Zafran, J., Krajnc N., Remic T. 2022 Poročilo o stanju na trgu lesnih proizvodov z napovedmi : (Market Statement 2022, Slovenija) (https://unece.org/forests/2022-country-market-statements) (dne 21. 12. 2022)