Lesna goriva

Kazalnik opredeljuje proizvodnjo ter uvoz in izvoz različnih oblik lesnih goriv.

Proizvodnja vključuje podatke o količini proizvedenih lesnih goriv iz popisov proizvajalcev lesnih goriv in strojev za izdelavo lesnih goriv.

Zunanja trgovina zajema podatke uvoza in izvoza lesnih goriv.

Izvoz pomeni vsako fizično gibanje blaga, ki zapusti statistično ozemlje Slovenije v namembni kraj statističnega ozemlja druge države in se tako odšteje od zalog materialnih virov Slovenije.

Uvoz pomeni vsako fizično gibanje blaga, ki vstopi na statistično ozemlje Slovenije iz statističnega ozemlja druge države in se tako doda zalogam materialnih virov Slovenije.

Poraba = proizvodnja + uvoz – izvoz

Lesna goriva:

• Peleti so standardizirana, sodobna oblika lesnih goriv. Narejeni so iz suhega lesnega prahu in žagovine. V postopku izdelave se uporabljata zgolj visok tlak in vodna para. Praviloma ne vsebujejo dodatnih kemičnih snovi. Za boljšo mehansko obstojnost lahko proizvajalci dodajo do 2 % naravnih aditivov (npr. koruzni škrob). Peleti imajo valjasto obliko premera 6 - 8 mm in so dolgi do 40 mm. V fazi izdelave se surovino potiska skozi cilindrične luknje matrike. Zaradi trenja prihaja do upočasnitve pretoka skozi odprtino (povečanje tlaka in temperature) ter posledično do stiskanja delcev surovine in nastanka peleta.
• Briketi so stisnjeni delci lesa ali skorje brez dodatka smol. V rabi so predvsem kot nadomestilo za drva, največkrat v kaminih. Njihova prednost pred drvmi je večja gostota energije (kar se kaže v daljšem času izgorevanja). Zaradi uporabljene surovine in postopka izdelave je vsebnost vode briketov od 12 do 15 %.
• Drva so tradicionalna oblika lesnih goriv v Sloveniji in jih najdemo v različnih tržnih oblikah. So les, ki je razžagan in po potrebi cepljen z namenom energetske izrabe v napravah, kot so peči, kamini ali kotli za centralno ogrevanje individualnih hiš oziroma stanovanj. Drva imajo praviloma določeno dolžino od 150 do 1.000 mm: polena – energetski les, nasekan z ostrimi sekalnimi ali cepilnimi napravami, pri čemer je večina gradiva dolga od 150 do 500 mm; cepanice – les, razcepljen in razrezan praviloma na dolžino 500 mm ali več; okroglice – les, nerazcepljen in razrezan praviloma na dolžino 500 mm ali več.
• Sekanci so zdrobljena lesna biomasa v obliki koščkov določene velikosti, ki se izdelujejo z mehansko obdelavo z ostrim orodjem (običajno s sekalnim strojem/sekalnikom). Lesni sekanci so nepravilne štirikotne oblike, značilne dolžine od 3 do 45 mm in z majhno debelino v primerjavi z drugimi dimenzijami. Grobi lesni sekanci so bistveno daljši in bolj robate oblike. Njihova dolžina znaša od 50 do 150 mm. Vendar so praviloma namenjeni industrijski rabi in ne manjšim individualnim uporabnikom.

Večji delež rabe lesne biomase v primarni energetski bilanci Republike Slovenije.

Po podatkih energetske bilance za Slovenijo, je  oskrba z energijo v letu 2022 znašala 268 TJ, kar je 2 % manj v primerjavi z letom 2021. Obnovljivi viri in odpadki predstavljajo 12 % v skupni oskrbi. V skupni porabi obnovljivih virov energije in odpadkov je v letu 2022 z 63 % prevladovala lesna biomasa (22.000 TJ), medtem ko je poraba lesne biomase v letu 2021 znašala 25.000 TJ. Z obakrat po 9 % sledita poraba biodizla ter poraba geotermalne energije in toplote iz okolice. 

Po raziskavah, ki jih opravljamo na Gozdarskem inštitutu Slovenije, ugotavljamo, da med lesnimi gorivi najnižjo ceno dosegajo sekanci in najvišjo peleti (slika 2). Primerjava cen najpogostejših oblik lesnih goriv kaže razmeroma konstanten potek cen. Običajno so cene višje na začetku kurilne sezone in nižje ob koncu. Po turbulentnem letu 2022, ko je bila dinamika spreminjanja cen zelo velika, se je stanje v letu 2023 nekoliko umirilo. Ob koncu kurilne sezone 2022/2023 so cene lesnih goriv kot tudi kurilnega olja, glede na leto 2022, padle. Ob začetku nove kurilne sezone 2023/2024 pa so se cene ponovno dvignile, vendar (z izjemo lesnih sekancev) ne dosegajo rekordnih cen iz leta 2022.

• Več podatkov o cenah lesnih goriv je dostopnih na povezavi: Cene lesnih goriv (gozdis.si)

Proizvodnja in poraba peletov v Sloveniji

Na Gozdarskem inštitutu Slovenije spremljamo proizvodnjo peletov že od leta 2010 in podatki kažejo, da le-ta narašča. Proizvodnja peletov v Sloveniji je v letu 2022 skupno znašala okrog 164.000 t, kar je 10 % več kot v letu 2021. V letu 2022 smo v raziskavi evidentirali 23 poslovnih subjektov, ki proizvajajo pelete za trg, med katerimi prevladujejo manjši proizvajalci. Največji proizvajalec je proizvedel nad 50.000 t lesnih peletov, majhen delež je tudi podjetij, ki so proizvedli med 10.000 in 20.000 t peletov. Ocenjujemo, da je na tem področju aktiven še kakšen proizvajalec, ki ga tekom raziskave nismo uspeli evidentirati.

Zunanja trgovina s peleti

Leto 2022 predstavlja drugo zaporedno leto, ko je Slovenija zabeležila pozitiven neto izvoz lesnih peletov. SURS poroča, da je izvoz znašal 164.679 t, uvoz pa 125.614 t (slika 4). V primerjavi z letom 2021 se je tako izvoz kot uvoz zmanjšal, in sicer za 19 %, drugi pa za 24 %. Statistični podatki kažejo, da je povprečna vrednost uvoženih peletov na slovenski meji znašala 329 EUR/t brez DDV in izvoženih peletov 359 EUR/t brez DDV.

Glede na vojne razmere v Ukrajini, ta država ni več glavna uvoznica lesnih peletov v Slovenijo, saj smo uvoz od tam v letu 2022 skoraj prepolovili v primerjavi z letom 2021 (slika 5). V letu 2022 smo največ peletov uvozili iz Avstrije (30.030 t), sledi Ukrajina (22.188 t), in Hrvaška (16.660 t). V primerjavi z letom 2021 smo v letu 2022 najbolj povečali uvoz peletov iz Hrvaške (+108 %).

V letu 2022 smo največ količin peletov izvozili v Italijo (80 %), in Avstrija (15 %). Manjše količine smo izvozili še na Hrvaško, Slovaško, v Litvo in še nekaj drugih držav.

Več podatkov na spletni strani:

• Trg lesnih peletov v Sloveniji v letu 2022 (gozdis.si)
• Kakovost peletov na slovenskem trgu v letu 2023 (gozdis.si)

Proizvodnja briketov v Sloveniji

Na slovenskem trgu so v večji meri dostopni briketi iz uvoza. V letu 2018 smo identificirali 13 proizvajalcev briketov, ki so skupaj proizvedli okoli 5.000 t briketov. Večinoma gre za proizvodnjo za lastno porabo.

V letu 2021 smo ugotovili, da je bilo na slovenskem trgu prisotnih 17 proizvajalcev briketov. V najnovejši raziskavi v letu 2023 pa smo ugotovili, da je v Sloveniji aktivnih 15 proizvajalcev briketov. Glede na preteklo raziskavo (2021), je prišlo do izbrisa dveh podjetij in sicer zaradi opustitve dejavnosti.

V Sloveniji so leta 2020 proizvedli 6.010 ton briketov, kar je za 19,3 % več kot v letu 2018. V največji meri podjetja proizvajajo manjše količine, prednjačijo pa tri podjetja, ki proizvedejo od 600 do 4.500 t briketov letno. Glede na povpraševanje bi bila proizvodnja lahko še večja, vendar pa jo omejuje količina razpoložljive surovine. Večina podjetij proizvaja brikete iz lesnih ostankov lastne proizvodnje, le eno podjetje surovino kupuje na trgu, saj proizvaja brikete iz kokosovih luščin. To podjetje je tudi edino, ki ima dve liniji za proizvodnjo briketov. Vsi proizvajalci brikete prodajajo, dva pa uporabljata brikete tudi za lastno rabo. Večina proizvajalcev prodaja brikete na lokalnem in širšem slovenskem trgu, štirje pa se ukvarjajo tudi z izvozom v tujino.

Zunanja trgovina z briketi

Po podatkih za izvoz briketov iz Slovenije kaže, da se je izvoz glede na prejšnja leta zmanjšal.

V letu 2020 smo izvozili 45.922 t, v letu 2022 pa 27.892 t, kar je sicer 19 % več kot leta 2021. Uvoz briket se prav tako zmanjšuje, leta 2020 smo na primer uvozili 37.836 t, leta 2022 pa 29.762 t.

V letu 2022 smo po podatkih Statističnega urada Slovenije največ briketov uvozili iz Hrvaške (68 %), sledi  Bosna in Hercegovina z 21 %. Glavna izvozna trga sta bila v letu 2022 Italija (41 % skupnega izvoza) in Avstrija (33 % skupnega izvoza).

Proizvodnja sekancev v Sloveniji

Podatki, zbrani v raziskavi leta 2018, kažejo, da je bila proizvodnja sekancev v letu 2017 2.200.000 nm³. Največ sekancev je bilo proizvedenih v Savinjski regiji (530.000 nm³), tej je sledila Gorenjska (458.000 nm³), Jugovzhodna, Pomurska, Koroška, Osrednjeslovenska ter Primorsko-notranjska regija. V drugih regijah je bila proizvodnja  manjša od 100.000 nm³. Poleg proizvodnje sekancev v Sloveniji, sodelujoča podjetja z lastnimi sekalniki meljejo sekance tudi v tujini (predvsem podjetja, ki so locirana ob državni meji). Skupno so ta podjetja proizvedla 100.000 nm³ sekancev v tujini.

Iz dosedanjih raziskav proizvodnje sekancev v Sloveniji je razvidno aktivno dogajanje na tem področju. Po podatkih iz preteklih raziskav je bilo leta 2008 v Sloveniji 62 sekalnikov, v letu 2011 že 122, 186 v letu 2015, v letu 2018 pa kar 208. Torej se je število sekalnikov v zadnjih desetih letih več kot potrojilo. Glede na podatke iz študije v letu 2015, ko je proizvodnja sekancev znašala približno 1.500.000 nm³, se je proizvodnja sekancev znatno povečala. Proizvodnja lesnih sekancev v letu 2007 je bila ocenjena na 460.000 nm³, v letu 2011 na 1.000.000 nm³, v letu 2015 pa na 1.500.000 nm³. Tako se je proizvodnja sekancev po naših podatkih v zadnjih desetih letih povečala za skoraj petkrat.

Podatki, zbrani v letu 2021, kažejo, da je bila proizvodnja sekancev v letu 2020 s sekalniki, zajetimi v raziskavo, 2.417.000 nm³. Največ sekancev je bilo proizvedenih v Savinjski regiji (640.000 nm³), tej je sledila gorenjska (422.000 nm³), jugovzhodna (327.000 nm³), pomurska, in osrednjeslovenska. Ostale regije so posamično proizvedle manj kot 200.000 nm³.

Zunanja trgovina s sekanci

Lesni sekanci se porabljajo predvsem za energetske namene. Poraba sekancev v proizvodnji lesnih produktov (vlaknene plošče, celuloza, kemikalije) se je v letu 2022 zmanjšala za več kot polovico v primerjavi z letom 2021. Glede na podatke o zunanji trgovini, je Slovenija v letu 2022 na tuji trg izvozila 622.143 ton lesnih sekancev, od tega je šlo 51 % količin na avstrijski trg, 21 % na italijanski in 20 % na hrvaški trg. Uvoz lesnih sekancev je v letu 2022 znašal 90.319 ton; večji del količin (78 %) smo uvozili iz sosednje Hrvaške, 14 % pa iz Avstrije.

Proizvodnja in poraba drv v Sloveniji

V preteklosti sta bila pripravljena dva kataloga proizvajalcev lesnih goriv. Prvi (Katalog proizvajalcev polen in sekancev v Sloveniji: 2008/2009), je bil pripravljen leta 2009 (Krajnc in Premrl, 2009), drugi (Katalog proizvajalcev polen in sekancev v Sloveniji: 2012), je bil pripravljen leta 2012 (Krajnc in Čebul, 2012). V katalogih so zbrani večji (podjetja z vsaj tremi zaposlenimi) proizvajalci polen in lesnih sekancev, ter podjetja v Sloveniji, ki se ukvarjajo z gozdarstvom. Glavno oviro pri iskanju proizvajalcev lesnih goriv predstavlja dejstvo, da so proizvajalci polen običajno manjši in pogosto nimajo registrirane dejavnosti, zato jih je težje poiskati. Bilančno porabo drv spremlja Gozdarski inštitut Slovenije, porabo drv v gospodinjstvih pa Statistični urad RS.

V letu 2023 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije opravili obširno anketiranje med naključnimi gospodinjstvi na območju celotne Slovenije, z namenom ugotoviti značilnosti rabe lesa kot energenta med gospodinjstvi. V anketi je sodelovalo skupaj 4.276 gospodinjstev. Ugotovljeno je bilo, da v Sloveniji kot primarni energent gospodinjstva najpogosteje uporabljajo drva, in sicer v 26 %. V primeru, da ima gospodinjstvo poleg primarnega vira ogrevanja še sekundarni vir, pa je na prvem mestu po pogostosti uporabe električna energija (36 %), sledijo ji fosilna goriva (25 %), lesna goriva pa so na tretjem mestu (19 %). Obširni rezultati ankete bodo objavljeni v izvirnem znanstvenem prispevku, ki je pravkar v pripravi.

Zunanja trgovina z drvmi

Izvoz lesa za kurjavo se je v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 zvišal,  in sicer iz 201.367 m³ na 208.595 m³. Nasprotno se je uvoz v istem obdobju zmanjšal, medtem ko je v letu 2021 bil 177.590 m³, v letu 2022 pa 160.178 m³. Če pogledamo petletno obdobje od leta 2018 do 2022, opazimo, da se je uvoz lesa za kurjavo zmanjšal, medtem ko se je izvoz zvišal.

1. Cilj so povzeti po:

Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07)

2. Druge zakonodajne podlage:

Operativni program za izvajanje Nacionalnega gozdnega programa 2017–2021. 2017. Sklep Vlade RS na 146. redni seji z dne 31. 8. 2017.

Poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa v obdobju 2015–2019, 2021. Sklep Vlade RS št. 34000-6/2020/4 z dne 14. 10. 2021.

3. Izvor baze podatkov:

Popisi proizvajalcev lesnih goriv in strojev za izdelavo lesnih goriv, ki jih opravlja Gozdarski inštitut Slovenije. Popisi potekajo letno (peleti) ali periodično (sekanci in briketi).

Zbiranje cen lesnih goriv, za kar skrbi Gozdarski inštitut Slovenije. Zbiranje cen poteka dvakrat letno (ob začetku in koncu kurilne sezone).

Zbiranje podatkov z vprašalnikom Poraba energije in goriv v gospodinjstvih (APEGG) je v domeni SURS.

4. Skrbnik podatkov:

Gozdarski inštitut Slovenije

Statistični urad RS (SURS)

Ministrstvo za infrastrukturo

5. Datum zadnjega zajema podatkov

30. 11. 2023

6. Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec

Podatki o Rabi lesa v energetske namene v različnih sektorjih so posodobljeni vsako leto, ko so na voljo končni podatki v statistični zbirki Si-STAT.

Podatki o Rabi energentov v gospodinjstvih so posodobljeni vsako leto, ko so na voljo končni podatki v statistični zbirki Si-STAT.

Peleti

Vsako leto od leta 2010 naprej je v spomladanskih mesecih narejen popis slovenskih proizvajalcev lesnih peletov in količine proizvodnje. Podatki se zbirajo s pomočjo spletnega in telefonskega anketiranja.

Podatki o zunanji trgovini so posodobljeni vsako leto, ko so na voljo končni podatki v statistični zbirki Si-STAT.

Briketi

Popis proizvajalcev lesnih briketov je bil prvič narejen ob koncu leta 2018 in podatki o proizvodnji briketov pridobljeni za leto 2018. Ponoven popis proizvajalcev je bil opravljen v letu 2021 in 2023, podatki o proizvodnji pa so bili posodobljeni v letu 2021 za leto 2020. Posodobitev podatkov o proizvodnji je predvidena v letu 2024. Podatki se zbirajo s pomočjo spletnega in telefonskega anketiranja.

Podatki o zunanji trgovini so posodobljeni vsako leto, ko so na voljo končni podatki v statistični zbirki Si-STAT.

Sekanci

Spremljanje proizvodnje sekancev na Gozdarskem inštitutu Slovenije redno poteka že od leta 2008. Tako je bila baza lastnikov sekalnikov, ki dosežejo učinek vsaj 5 nm³/h, posodobljena še v letih 2011, 2015, 2018 in 2021. Podatki se zbirajo s pomočjo spletnega in telefonskega anketiranja.

7. Metodologija obdelave podatkov

Statistiko uvoza in izvoza blaga spremlja Statistični urad RS (SURS), podatke pa zbira Finančna uprava RS, natančneje Carinski urad RS (CURS). V statistični zbirki Si-STAT so podatki o zunanji trgovini lesnih goriv na voljo po posameznih šifrah Kombinirane nomenklature (KN). Osnovni podatki so prikazani v merski enoti kilogram. Poraba lesnih goriv je deloma izračunana bilančno (proizvodnja + uvoz – izvoz).

8. Informacije o kakovosti (naveden je primer po vzorukazalnikov Agencije RS za okolje ):

• Prednosti in slabosti kazalca:
  Podatki za pelete se zbirajo od leta 2010, vsako leto na enak način. Za proizvodnjo briketov so bili podatki zbrani le dvakrat, in sicer za leto 2018 in 2020. O proizvajalcih pa v letu 2018, 2021 in 2023. Podatki za sekance se zbirajo od leta 2008 vsake tri leta. Podatke o proizvajalcih drv je težje poiskati, saj so ti običajno manjši in pogosto nimajo registrirane dejavnosti. Zato tudi ni mogoče priti do natančnih podatkov o proizvodnji drv, ampak lahko ta podatek le ocenimo. Podatki o zunanji trgovini so natančni, saj jih prek ustaljenega sistema zbira Carinski urad RS, statistiko pa spremlja SURS.
• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
  Podatki so za spremljanje trenda rabe lesa v energetske namene zanesljivi. Energetska bilanca Republike Slovenije prikazuje podatke o preskrbi, energetski pretvorbi (transformaciji) in porabi vseh virov energije v Republiki Sloveniji po metodologiji OECD/IEA in po mednarodno primerljivi metodologiji EUROSTAT. Pomanjkljivi so podatki za spremljanje različnih lesnih goriv v gospodinjstvih in v drugih manjših energetskih sistemih. Podatke o cenah lesnih goriv po enotni metodologiji spremljamo na Gozdarskem inštitutu Slovenije od leta 2011 dalje.
• Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):
  Zanesljivost starejših podatkov je primerljiva z novejšimi.
• Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):
  Projekcije v kazalec niso vključene.
• Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
• Relevantnost: 1
• Točnost: 1
• Časovna primerljivost: 1
• Prostorska primerljivost: 2

9. Literatura oz. reference

Cene lesnih goriv. 2023. Gozdarski inštitut Slovenije. https://wcm.gozdis.si/sl/podatki/cene/podatki/2021100415210921/cene-lesnih-goriv/

Energetska bilanca Republike Slovenije. 2022. Ministrstvo za infrastrukturo. 28 str. https://www.energetika-portal.si/dokumenti/statisticne-publikacije/letna-energetska-bilanca/

Jemec T., Sever K., Piškur M., Kocjan D., Krajnc N. 2018. Popis sekalnikov 2018. Gozdarski inštitut Slovenije, založba Silva Slovenica, 4 str.
https://www.gozdis.si/f/docs/gradiva/Popis-sekalnikov-2018_web.pdf (19.11.2021)

Mušič A., Mesarič I., Živec J. 2021. Izvoz in uvoz blaga. Metodološko pojasnilo. Statistični urad Republike Slovenije. 12 str.
https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/8287 (18.11.2021)

Saražin J., Jemec T., Stare D., Ščap Š., Žitko U., Krajnc N. 2021. Popis sekalnikov 2021. Gozdarski inštitut Slovenije, založba Silva Slovenica, 4 str. https://www.gozdis.si/f/docs/gradiva/Popis-sekalnikov-2021_FINAL_web.pdf

SISTAT. 2023. Končna poraba energije po namenu in vrsti energetskega vita (TJ), gospodinjstva, Slovenija, letno. https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1815406S.px/

SISTAT. 2023. Energetska bilanca. https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1817901S.px/

SISTAT. 2023. Poraba obnovljivih virov energije in odpadkov. https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1822303S.px/

SISTAT. 2023. Poraba energije in goriv v gospodinjstvih po energetskih virih. https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/H031S.px/ (28.11.2023)

Ščap Š., Stare D., Krajnc., Remic T. 2023. Stanje na trgu okroglega lesa in lesnih proizvodov v Sloveniji v letih 2022 in 2023. https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2023110913264926/1/stanje-na-trgu-okroglega- lesa-in-lesnih-proizvodov-v-sloveniji-v-letih-2022-in-2023/ oizvodov v Sloveniji v letih 2022 in 2023 (gozdis.si) (28.11.2023)