Socio-ekonomske/demografske značilnosti zasebnih lastnikov gozdov v Sloveniji

Kazalnik prikazuje nekatere ključne socialno-ekonomske in predvsem demografske značilnosti zasebnih lastnikov gozdov, ki vplivajo tudi na gospodarjenje z gozdovi.

Zasebni gozdovi so gozdovi v lasti: a) posameznikov in njihovih družin; b) zasebnih poslovnih subjektov (zadrug, podjetnikov, gospodarskih družb in drugi poslovni subjekti) in c) zasebnih institucij (verske skupnosti, izobraževalne ustanove, nevladne organizacije in druge zasebne ustanove).

Socio-ekonomske značilnosti vključujejo socialne in ekonomske značilnosti zasebnih lastnikov gozdov, kot na primer: starost, spol, izobrazba, poklic, zaposlitev, dohodek, kraj bivanja. itd. Socio-ekonomske značilnosti določajo posamezen tip zasebnih lastnikov gozdov. Posamezne tipe zasebnih lastnikov gozdov najpogosteje določamo s pomočjo tipologije, kjer so zasebni lastniki gozdov razvrščeni v različno število skupin, so si pa skupine različnih raziskav med seboj precej podobne. Zasebne lastnike gozdov v Sloveniji, na podlagi njihovih socio-ekonomskih ter demografskih značilnosti in gospodarjenja z gozdom, najpogosteje uvrščamo v  dve do štiri skupin v skladu s tipologijami narejenimi v Evropi  (Ficko in soc., 2019). Povzetek skupin zasebnih lastnikov gozdov na podlagi tipologij je narejen po Pezdevšek Malovrh (2010), Pezdevšek Malovrh in sod. (2015) in Kumer (2017):

•  Proizvodno usmerjeni lastniki oziroma aktivni lastniki gozda: Lastniki gozdov, katerih glavna motivacija za gospodarjenje je finančna korist, saj v svojem gozdu vidijo naložbo, vir dohodka ali celo priložnost za zaposlitev. To so lastniki večjih gozdnih posesti (nad 10 ha), kateri odraščali na kmetiji ali pa so (še vedno) aktivni kmetije in so formalno slabše izobraženi (poklicna šola).
• Lastniki z raznolikimi motivi: Lastniki gozdov, ki enakovredno vrednotijo proizvodno, okoljsko in socialno funkcijo gozda. S svojim občasno gospodarijo. Ti lastniki imajo v lasti gozdne posesti velike med 5-10 ha, živijo na podeželju in so formalno zaključili srednješolsko izobraževanje.
• Pasivni lastniki oziroma »novi« lastniki gozdov: Lastniki gozdov, ki z gozdom zelo redko gospodarijo oziroma ne gospodarijo, pomemben jim je status, da so lastniki gozda. Gozd jim večinoma ne predstavlja vira dohodka. Gozd razumejo kot dediščino, ki jo bodo predali naslednikom. V lasti imajo gozdne posesti velike med 1-5 ha, živijo v urbanih središčih in so se opredelili za »meščane«, kateri so formalno višje izobraženi (visokošolska izobrazba).
• Nezainteresirani lastniki oziroma »odsotni« lastniki gozda: Lastniki gozdov, ki z gozdom ne gospodarijo, poudarjajo neproizvodne, okoljske in doživljajske funkcije gozda. Gozd jim ne predstavlja vira dohodka. V lasti imajo gozdne posesti velike do 1 ha. V tej skupini so se lastniki gozda opredelili za nekmečke lastnike gozda ali pa ostarelo gospodinjstvo. Nekateri v tej skupini so visoko izobraženi, drugi so razmeroma nizko izobraženi (dokončana osnovna šola). V tej skupini je glede na ostale skupine velik delež žensk.

• Trajnostno gospodarjenje z majhno zasebno gozdno posestjo, in sicer predvsem tako, da se poveča vključenost lastnikov majhnih posesti v gospodarjenje.
• Pospeševati sodobne oblike organiziranosti zasebnih lastnikov gozdov na področju pridobivanja lesa.
• Ohraniti kmetije in podeželje v gorskem in hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja.

Vse večja heterogenost zasebnih lastnikov gozdov se v splošnem odraža v odnosu do gospodarjenja z gozdom, ki pa se zaradi različnih predvsem družbeno-geografskih dejavnikov nenehno spreminja (Pezdevšek Malovrh in sod., 2015; Kumer in Pezdevšek Malovrh, 2019). Vendar se socio-ekonomske in demografske lastnosti zasebnih lastnikov gozdov ne odražajo nujno v njihovem dojemanju gospodarjenja z gozdom (Ficko, 2019). Lastništvo gozdov se je v zadnjih letih spreminjalo predvsem zaradi denacionalizacijskih postopkov, ki so povečali predvsem zasebno posest nekmečkih lastnikov gozdov. Poleg tega se tudi zasebni lastnik gozda skozi čas spreminja, zato se spreminjajo tudi njegove odločitve povezane z gospodarjenjem z gozdom. Še več, v mnogih državah Evrope se lastništvo gozdov spreminja na račun večjega deleža ženskih lastnic gozdov, lastnikov, ki živijo v mestu in lastnikov brez kakršnegakoli gozdarskega znanja (Andersson in Keskitalo, 2019).

V Sloveniji je več kot polovica (57,7 %) zasebnih lastnikov gozdov starejših od 60 let, ki gospodarijo s 56 % površin gozdov (ZGS, 2020). Zasebni lastniki gozdov so po svojih družbenogospodarskih in demografskih značilnostih podobni splošni populaciji Slovenije, zato je za njih, prav tako kot za splošno populacijo, značilna neugodna starostna sestava. To je sicer tudi posledica pozne predaje gozdne posesti v lastništvo dedičem (Kumer, 2017).

Slovenija ima zelo visok delež ženskih lastnic gozdov (41 %), delež je celo eden največjih v evropskem merilu (Follo in sod., 2017). Imajo pa ženske lastnice gozda v povprečju manjše posesti in manj gozdnih površin kot moški lastniki gozda, le 35 %. Veliko lastnikov je tudi v tujini živečih, neznanih ali mrtvih (9 %), ki pa imajo v lasti 5 % površin gozdov, ki so v zasebni lasti – brez upoštevanja cerkvenih gozdov.

1.1.1      Cilj so povzeti po:

Kumer P. 2017. Vpliv družbenogeografskih dejavnikov na gospodarjenje z majhnimi zasebnimi gozdnimi posestmi. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta: 122 str.
Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07)

1.1.2      Druge zakonodajne podlage:

/

1.1.3      Izvor baze podatkov:

Gozdarski inštitut Slovenije (GIS), anketa med lastniki gozdov, 2019
Poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa v obdobju 2015–2019. 2021. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa do 2014. 2016. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Zavod za gozdove Slovenije. Podatki o gozdnih posestih, 2020

1.1.4      Skrbnik podatkov:

Zavod za gozdove Slovenije
Gozdarski inštitut Slovenije

1.1.5      Datum zadnjega zajema podatkov 

GIS, anketa med lastniki gozdov: september 2019
GIS, Poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa do 2014: 2016
ZGS, Podatki o gozdnih posestih: 2020
ZGS, Poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa v obdobju 2015–2019: 2021

1.1.6      Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalnik 

Gozdarski inštitut Slovenije in Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire občasno, v okviru različnih raziskovalnih projektov ter diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog, izvajata anketiranje lastnikov gozdov. Anketiranje se izvaja po enaki metodologiji in s primerljivi vprašanji. Zadnje anketiranje z namenom ugotoviti stanje na področju izvajanja sečnje in spravila lesa v zasebnih gozdovih, je bilo izvedeno v letu 2019. Raziskava je potekala s pomočjo računalniško podprtega telefonskega anketiranja (CATI) med naključnimi gospodinjstvi na področju celotne Slovenije. Glede na način vzorčenja, je osnovo vzorca predstavljal bruto vzorec, to so bila vsa gospodinjstva, ne glede na lastništvo gozda, za katerega se je zagotavljala reprezentativnost s kvotami po regiji in tipu naselja. Dodatno so bile postavljene tudi t.i. mehke kvote glede na starost anketirancev, s čimer je bilo zagotovljeno, da v vzorec niso bila zajeta zgolj starejša gospodinjstva, kar je pri telefonskih raziskavah precej običajno. Neto vzorec raziskave so predstavljala gospodinjstva, ki imajo v lasti gozd. Znotraj gospodinjstva je na vprašalnik odgovarjal lastnik gozda, ki z njim gospodari.

Zavod za gozdove Slovenije podatke o lastništvu gozdov posodablja vsako leto in jih periodično objavlja za potrebe nacionalnega poročanja. V letu 2021 je bilo izvedeno drugo poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa, za katerega sta podatke pripravila Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije.

1.1.7      Metodologija obdelave podatkov

Uporabljeni podatki so predstavljeni v odstotkih. Podatki o starostni in spolni strukturi zasebnih lastnikov gozdov v Sloveniji so prikazani za leti 2014 in 2020. Podatki so prikazani neposredno, brez dodatnih obdelav.

Podatki anketiranja so prikazani za leto 2019. V anketi je sodelovalo 2.883 gospodinjstev. Neto vzorec, torej gospodinjstva, ki imajo v lasti gozd in so hkrati bila pripravljena sodelovati v telefonskem vprašalniku, je obsegal 544 gospodinjstev oz. zasebnih lastnikov gozdov, od tega jih je 499 podalo vse odgovore, potrebne za izvedbo analiz. V pridobljeni podatkovni bazi so bile izvedene opisne statistike.

1.1.8      Informacije o kakovosti kazalnika:

• Slabost kazalnika je neperiodični zajem podatkov v okviru anketiranja in neprimerljivost zasebnih lastnikov gozdov, saj je skupina zasebnih lastnikov gozdov zajeta v anketiranje vedno naključna, le redko stratificirana po socio-ekonomskih oziroma demografskih značilnostih lastnika oziroma po velikosti gozdne posesti in zato posledično vedno različna.
• Zavod za gozdove Slovenije podatke na enak način zbira že od leta 2004. Podatki so toliko zanesljivi, da lahko ugotavljamo trende. Slabost je, da za prikazovanje niso uporabljene iste skupine (starostni razredi), kar onemogoča neposredno primerjavo in ugotavljanje časovnih trendov.
•  
• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
  • Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki):
• Zanesljivost starejših podatkov je primerljiva z novejšimi. Slabost je zgolj v oblikovanju skupin/razredov, kar onemogoča neposredno primerjavo podatkov.
  • Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije):
• Projekcije v kazalnik  niso vključene.
• Skupna ocena ((1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)): 1
  • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 2
  • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 2
  • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 1
  • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): 3

1.1.9      Druge opombe:

1.1.10   Literatura oz. reference

Andersson E., Keskitalo C.E. 2019. Service logics and strategies of Swedish forestry in the structural shifts of forest ownership: challenging the “old” and shaping the “new”. Scandinavian Journal of Forest Research, 34(6): 508-520.

Feliciano D. in sod. 2017. Understanding private forest owners’ conceptualisation of forest management: Evidence from a survey in seven European countries. Journal of Rural Studies 54: 162-176. 

Ficko A., Lidestav G., Ní Dhubháin A., Karppinen H., Živojinović I., Westin K. 2019. European private forest owner typologies: A review of methods and use. Forest Policy and Economics 99: 21-31.

Ficko A. 2019. Private Forest Owners’ Social Economic Profiles Weakly Influence Forest Management Conceptualizations. Forests 10(11): 956.

Follo G. in sod. 2017. Gender in European forest ownership and management: reflections on women as “New forest owners”. Scandinavian Journal of Forest Research 32(2):174-184.

Kumer P. 2017. Vpliv družbenogeografskih dejavnikov na gospodarjenje z majhnimi zasebnimi gozdnimi posestmi. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta: 122 str.

Pezdevšek Malovrh Š., Nonić D., Glavonjić P., Nedeljković J., Avdibegović M., Krč J. 2015. Private Forest Owner Typologies in Slovenia and Serbia: Targeting Private Forest Owner Groups for Policy Implementation. Small-scale Forestry 14(4):423-440.

Pezdevšek Malovrh Š. 2010. Vpliv institucij in oblik povezovanja na gospodarjenje z zasebnimi gozdov. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 240 str.

Poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa v obdobju 2015–2019. 2021. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa do 2014. 2016. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Zavod za gozdove Slovenije. Podatki o gozdnih posestih, 2020