Posek v slovenskih gozdovih

Prenesi kazalnik

Ključno sporočilo

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) že od začetka svojega delovanja (1994) praviloma povečuje z GGN načrtovani možni posek. Tako se je možni posek na ravni države določen z GGN GGE v času delovanja ZGS povečal s 3.147.771 m3 (1994) na 7.166.665 m3 (2021) oziroma za 128 %.

Evidentirani posek v letih 2020 in 2021, ko ni bilo povečanih sanitarnih sečenj, dosega v povprečju 58 % možnega poseka po GGN, pri tem posek listavcev ne dosega niti polovice možnega poseka.

Delež sanitarne sečnje v skupnem poseku je v letu 2021 znašal 26 % in je prvič po letu 2014 (leto žledoloma) delež poseka zaradi sanitarnih vzrokov manjši od ene tretjine celotnega letnega poseka.

Definicija

Kazalnik  prikazuje strukturo poseka po vrstah sečnje. Podatki so prikazani za obdobje 1994–2021.

Gospodarjenje z gozdovi obsega opravljanje varstvenih in gojitvenih ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov, gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi.
Možni posek je največja količina drevja v bruto m3, ki jo sme posekati lastnik gozda med veljavnostjo odločbe o poseku.
Evidenca o izdanih odločbah o poseku dreves, v kateri se vodijo naslednji podatki: (a) osebno ime in naslov ali firma in sedež ter davčna številka lastnika gozda, (b) vrsta odločbe (odločba o poseku dreves, odločba o sanitarni sečnji, dovoljenje za krčitev gozda), (c) številka in datum izdaje odločbe, (d) datum pravnomočnosti odločbe in obdobje veljavnosti odločbe, (e) vrsta in količina dreves za posek. Evidenco o izdanih odločbah o poseku dreves se vodi za opravljanje nadzora po Zakonu o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93). Evidenco vodi in upravlja v elektronski obliki Zavod za gozdove Slovenije (ZGS).

Grafi z virom podatkov

 

 Slika 2: Mesečna dinamika sanitarne sečnje v slovenskih gozdovih prikazana v kubičnih metrih (m3) (vir: Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), preračuni Gozdarski inštitut Slovenije (GIS))

Cilji

  • Načrtovani možni posek, obseg sečenj in pridobivanja drugih gozdnih dobrin prilagoditi zmožnostim gozdov.
  • Povečati realizacijo možnega poseka v gozdovih.
  • Načrtovani možni posek v gozdovih naj na ravni Republike Slovenije doseže 75 odstotkov prirastka.

Komentar

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je posek v letu 2021 znašal 4,075 milijona m3, kar je 4 % manj kot v letu 2020. Posek v letu 2021 dosega le 57 % možnega poseka po gozdnogospodarskih načrtih, kar je najmanj v zadnjih dvajsetih letih. V strukturi poseka v letu 2021 so z 2,167 milijona m3 prevladovali iglavci, katerih posek se sicer od leta 2018 naprej zmanjšuje (v 2021 se je zmanjšal za 9 % v primerjavi z letom 2020). Posek listavcev se je v letu 2021 povečal za 3 % v primerjavi z letom prej in je znašal 1,908 milijona m3. Nižji posek v letu 2021 je bil posledica predvsem manjšega obsega sanitarnih sečenj, saj je posek oslabelih/poškodovanih dreves zaradi abiotskih in biotskih dejavnikov in rednih negovalnih sečenj znašal 1,042 milijona m3, kar je primerljivo z letom 2013. V državnih gozdovih je bilo v letu 2021 poseka 1,227 milijona m3, kar predstavlja 30 % skupnega poseka.

Na ravni Slovenije ZGS nima na voljo neoporečnih primerjav o doseganju možnega poseka po posameznih oblikah lastništva, saj se podatki o poseku nanašajo na trenutno lastništvo gozda, medtem ko se podatki o možnem poseku nanašajo na lastništvo, kot je bilo v času izdelave posameznih gozdnogospodarskih načrtov. Približni izračuni zadnjih let kažejo, da se posek v državnih gozdovih realizira blizu količine načrtovanega (možnega) poseka, posek v zasebnih gozdovih pa znatno nižje.

Delež negovalnega poseka se je v letu 2021 bistveno povečal glede na zadnja leta in je znašal 2,821 milijona m3 oz. 69 % glede na skupni posek. Obseg varstveno–sanitarnega poseka se zmanjšuje in je v letu 2021 predstavljal 26 %, kar je primerljivo z letom 2013.

Mesečna dinamika varstveno–sanitarne sečnje kaže, da je bilo v obdobju 2017–2021 največ te vrste sečnje opravljene v mesecu decembru, vendar je glavni razlog povišanja količin v tem mesecu zaključevanje in urejanje evidenc ob koncu leta. V obravnavanem obdobju je bilo sicer (brez upoštevanja decembra) največ sanitarne sečnje opravljene v avgustu in septembru. V letu 2021 pa je bilo poleg decembra največ te vrste sečnje opravljene v novembru.

Stanje

V letih 2020 in 2021, ko je bil obseg sanitarnega poseka izrazito nižji v primerjavi z obdobjem 2014–2018, je posek dosegal v povprečju le 58 % možnega poseka po GGN (70 % iglavci in 48 % listavci). Tudi v letu 2021 je bila intenziteta sečnje večja v državnih gozdovih in je znašala 5,1 m3/ha (-9 % v primerjavi z letom 2020), medtem ko je bila v zasebnih gozdovih in gozdovih v lasti lokalnih skupnosti 3,0 m3/ha (-6 % v primerjavi z letom 2020). V primerjavi s povprečno intenziteto sečnje obdobja 2012–2013, ko je bil obseg poseka podoben letu 2021, je bila v državnih gozdovih intenziteta sečnje v letu 2021 za 12 % večja, v zasebnih gozdovih in gozdovih v lasti lokalnih skupnosti pa za 3 % večja.

Metodologija

Cilji so povzeti po:

Resolucija o Nacionalnem gozdnem programu. 2007. (Ur. l. RS, št. 111/2007)

 

Druge zakonodajne podlage:

Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16)

 

Izvor baze podatkov:

Podatki so zbrani iz virov: ZGS

 

Skrbnik podatkov:

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS)

 

Datum zadnjega zajema podatkov

19.1.2023

 

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalnik

Podatki so posodobljeni vsako leto, ko so na voljo končni podatki o evidentiranem poseku, ter ko je objavljeno Letno poročilo o gozdovih.

 

Metodologija obdelave podatkov

Podatki o evidentiranem poseku v slovenskih gozdovih so na podlagi izdanih odločb o poseku zbrani s pomočjo programskega orodja Timber, s katerim ZGS vodi enotno evidenco poseka vse od leta 1994. Ta podatkovna zbirka vsebuje podatke o lokaciji poseka (gozdnogospodarsko območje, gozdnogospodarski odsek, parcela), času izdane odločbe (leto, mesec), vrsti poseka, številu in volumnu posekanih dreves po debelinskih stopnjah in drevesnih vrstah. Količina poseka se vodi v merski enoti bruto kubični meter.

 

Informacije o kakovosti

  • Prednosti in slabosti kazalnika:

Kazalnik se na enak način vodi/zbira že od leta 1994 naprej. Podatki o evidentiranem poseku so točni in na letni ravni prikazujejo trende gibanja obsega poseka v slovenskih gozdovih. Na mesečni ravni pa podatki ne kažejo povsem realnega gibanja poseka. Izraziti so  predvsem podatki za mesec december, saj se v tem mesecu dokončno popolnijo in vsebinsko uskladijo in zaključijo evidence poseka za tekoče leto. Hkrati je treba opozoriti, da analize meritev na stalnih vzorčnih ploskvah (SVP) v nekaterih predelih Slovenije kažejo višji posek kot evidence. Vzrokov za to je več, eden glavnih sta dodaten posek dreves na deloviščih, predvsem lesa za kurjavo listavcev, ki jih lastniki gozdov ne javijo svojim revirnim gozdarjem, ter način metode zbiranja podatkov (vzorčna metoda), ki lahko zajame le del poseka.

  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
    • Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki):

Podatki o evidentiranem poseku so zanesljivi.

  • Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije):

Projekcije v kazalnik niso vključene.

  • Skupna ocena ((1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)):1
    • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 2
    • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 1
    • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 1
    • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): 1

 

Druge opombe:

 

Viri

Ščap Š. 2022. Posek v slovenskih gozdovih. V: TRIPLAT, Matevž (ur.). Kazalniki gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica: 60–65. DOI: 10.20315/SFS.183.

Zavod za gozdove Slovenije. Letna poročila o gozdovih za obdobje 2012–2021.

Zavod za gozdove Slovenije. Podatkovna baza o evidentiranem poseku, Timber, 1994–2021.