Gozdni fondi

Prenesi kazalnik

Ključno sporočilo

Tako površina gozda, kot lesna zaloga in prirastek se iz desetletja v desetletje povečujejo. Trenutno stanje bi lahko opisali kot blizu optimalnega, načrt za prihodnost pa predvsem kot ohranjanje trenutnega stanja.

Definicija

Kazalnik opredeljuje površino gozda, lesno zalogo ter letni prirastek v lesni zalogi.

Površina gozda: V Zakonu o gozdovih (ZG) (Uradni list RS, št. 30/93 in spremembe) je gozd v grobem opredeljen kot zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, ki lahko doseže višino najmanj 5 m in ima površino najmanj 0,25 ha.

Lesna zaloga: Količina lesa stoječega drevja, s skorjo, nad meritvenim pragom (10 cm) na določeni površini, izražena v kubičnih metrih na hektar. Veje v lesno zalogo niso vključene.

Prirastek: Količina lesa drevja, ki se poveča zaradi rasti v določenem časovnem obdobju. Izraža se s kubičnimi metri na hektar.

Cilji

  • Ohranjati primeren delež gozdov v pokrajini. Kjer v pokrajini primanjkuje gozdov in manjših gozdnih prvin, je v primerih, ko je to z gospodarskega, okoljskega in socialnega vidika upravičeno, smiselno tudi povečevati njihovo površino;
  • preprečiti drobljenje velikih sklenjenih gozdnih območij ter poskrbeti za primerno gostoto prehodov za prostoživeče živali med njimi;
  • za ohranjanje mnogonamenskosti se z gozdom upravlja na trajnosten in uravnotežen način. Vzdrževati je treba trajno pristnost in optimalno površino gozda ter vzdrževati vse funkcije gozda: proizvodne, ekološke in socialne. Posebno pozornost je treba nameniti ohranjanju gozdov s poudarjenimi ekološkimi funkcijami;
  • z ohranjanjem površine gozdov in doseganjem optimalne lesne zaloge z okoljskega, gospodarskega, socialnega vidika z zadostno akumulacijo letnega prirastka zagotoviti ponor CO2 v gozdovih;
  • z zmernim in selektivnim akumuliranjem prirastka ohranjati lesno zalogo in prirastek gozdov;
  • zagotoviti optimalno povprečno lesno zalogo, ki znaša od 320–330 m3/ha;
  • zmožnostim gozdov prilagoditi načrtovani možni posek ter obseg sečenj;
  • površine gozda EU se morajo kakovostno in količinsko izboljšati, da bo EU dosegla podnebno nevtralnost in zdravo okolje.

Komentar

Tako površina gozda, kot lesna zaloga in prirastek se iz desetletja v desetletje povečujejo. Ne glede na to, da se je lesna zaloga zmanjšala za 0,05% na koncu leta 2021, bi trenutno stanje lahko opisali kot skoraj optimalno, načrt za prihodnost pa predvsem kot ohranjanje trenutnega stanja.

 

Trenutna lesna zaloga znaša 303,5 m3/ha in se je na koncu leta 2021 zmanjšala za 0,05%. Tako je ocenjena optimalna lesna zaloga 320-330 m3/ha, ki bo ob trenutnih trendih dosežena še v tem desetletju. Dodatno povečevanje lesnih zalog namreč ne bo imelo izključno pozitivnih učinkov. Z nadaljnjim večanjem lesne zaloge se namreč povečuje nevarnost pred naravnimi ujmami, znižuje se tehnična vrednost lesa ter nakazuje pomanjkanje mlajših razvojnih faz. V zadnjem desetletju se je največ povečala lesna zaloge bukve in ostalih listavcev, kar je odraz večjega sanitarnega poseka smreke.

 

Spreminjanje površin gozda je rezultat spreminjanja razmerij med različnimi rabami prostora. Nenehna rast gozdnih površin v zadnjih dveh stoletjih je posledica opuščanja kmetijskih površin. V zadnjem desetletju se je ta rast ustavila (na 58 %), pričakovati pa je, da se bo zaradi povečane želje po samooskrbi ter pritiskov pozidave, trend obrnil. Pri tem bo ključno gozdne površine ohranjati in povečevati tam, kjer so njegove ekološke, socialne in proizvodne funkcije najbolj poudarjene.

Stanje

Ne glede na to, da se je lesna zaloga zmanjšala za 0,05% na koncu leta 2021, bi trenutno stanje lahko opisali kot skoraj optimalno, načrt za prihodnost pa predvsem kot ohranjanje trenutnega stanja z upočasnjevanjem akumulacije lesne zaloge.

Metodologija

Cilj so povzeti po:

  • Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07)
  • Pisek R., Nève Repe A., Guček M. ARSO kazalci okolja. Lesna zaloga s prirastkom in posekom, 2021
  • Pisek R., Nève Repe A., Guček M. ARSO kazalci okolja. Površina gozda, 2021

 

Druge zakonodajne podlage:

  • Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih
  • Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Uradni list RS, št. 91/10 in 200/20)

 

Izvor baze podatkov:

Letna poročila o gozdovih, Zavod za gozdove Slovenije

 

Skrbnik podatkov:

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS)

 

Datum zadnjega zajema podatkov:

04.01.2023

 

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

ZGS enkrat letno posodobi masko gozdov, podatke o lesni zalogi in prirastku pa zbira v desetletnem ciklu.

 

Metodologija obdelave podatkov:

Način ugotavljanja površine gozdov določa Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Uradni list RS, št. 91/10 in 200/20). Površina gozdov se ugotavlja s projekcijo ustreznih posnetkov, pridobljenih z metodami daljinskega zaznavanja, na temeljne topografske načrte (merila 1:5.000) in se po potrebi preveri na terenu. V gozd se uvrščajo tudi kmetijska zemljišča v zaraščanju, če se zadnjih 20 let niso uporabljala v kmetijske namene in je pokrovnost gozdnega drevja oziroma drugega gozdnega rastja na njih presegla 75 %.

Način vodenja evidenc poseka, prav tako kot način pridobivanja informacij o lesni zalogi in prirastku določa Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih. Za izračun lesne zaloge in prirastka na nivoju posamezne gozdnogospodarske enote (GGE) se uporabljajo podatki izmerjeni na stalnih vzorčnih ploskvah,v varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, kjer ukrepi niso dovoljeni, pa se zaradi manjšega pomena lesne zaloge, večinoma poslužujemo okularne ocene.

V vseh večnamenskih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, kjer so ukrepi dovoljeni obravnavane se kazalniki določajo s pomočjo stalnih vzorčnih ploskev, ki so po površini razporejene v sistematično mrežo z različnimi gostotami (od 200×200 m naprej). Na vsaki ploskvi se ugotavlja sestojni tip, ki predstavlja osnovo za stratifikacijo.

Osnova za ugotavljanje prirastka sta dve zaporedni meritvi v obravnavanem obdobju (10 let). Podlaga za evidentiranje poseka so terenski obrazec za vpis drevja za posek, v katerega se vpisuje za posek izbrano drevje po drevesnih vrstah, debelinskih stopnjah, vrstah in vzrokih poseka, spremljanje opravljenih del v zvezi z izdanimi odločbami v upravnem postopku po 17. in 29. členu Zakona o gozdovih ter evidentiranje nedovoljenih posekov.

 

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalca (naveden je primer po vzoru Arso kazalnikov):
    • Lesna zaloga se ugotavlja v desetletnem ciklu zbiranja podatkov
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
  • Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):
  • Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):
    • Projekcije v kazalec niso vključene.
  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
    • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 3
    • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z zakonodajo EU, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 2
    • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 2
    • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): 1

 

Druge opombe:

 

Viri:

  • Podatki o gozdnih sestojih, stanje 31.12.2020. Zavod za gozdove Slovenije.
  • Poročila o gozdovih 2012-2020, Zavod za gozdove Slovenije
  • Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07)
  • Pisek R., Nève Repe A., Guček M. ARSO kazalci okolja. Lesna zaloga s prirastkom in posekom, 2021
  • Pisek R., Nève Repe A., Guček M. ARSO kazalci okolja. Površina gozda, 2021
  • Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Uradni list RS, št. 91/10 in 200/20)
  • Zakonu o gozdovih (ZG) (Uradni list RS, št. 30/93 in spremembe)