Požar v naravnem okolju v Severni Makedoniji je pogašen

Požar v naravnem okolju, ki je od začetka avgusta pustošil v okolici Berovega v Severni Makedoniji, je končno pogašen. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je organizirala 11 dnevno odpravo, kjer je skupno preko 100 pripadnikov gasilcev in civilne zaščite dalo vse od sebe, da so skupaj z domačimi in drugimi mednarodnimi silami, požar pogasili.

Uradne ocene o opožarjeni površini še ni. Po naši grobi oceni, na podlagi satelitskih podatkov, (www.globalforestwatch.org), so goreli borov gozd, grmičevje in travišča na območju velikem približno 6000 ha.

Poleg različnih logističnih in podpornih vozil, je flota slovenske odprave vsebovala različne tipe gasilskih vozil za gašenje (gozdnih) požarov. Zaradi velikega obsega požara in težavnejše oskrbe z vodo, so bila izbrana predvsem večja vozila s pogonom na vsa kolesa in rezervoarji za gasilno vodo velikosti od 4000 do 12000 l (AC in GCGP). V floti so bila naslednja gasilska vozila z vodo: dve gasilski avtocisterni (AC), dve gasilski cisterni za gozdne požare (GCGP) ter tri gasilska vozila za gozdne požare (GVGP). Več o tipiziranih vozilih za gozdne požare si lahko preberete v Tipizaciji gasilskih vozil, 2020.

Po besedah operativnega vodje prvega dela slovenske odprave Blaža Turka, je bilo na območju požara nekaj prometnic in predelov takih, da so omogočali dostop vsem vozilom z vodo, kar nekaj pa je bilo nižje-kategoriziranih prometnic (traktorske poti in gozdne vlake) ter področij, ki s prometnicami niso bila odprta, kar je onemogočalo dostop do nekaterih ključnih mest s primerno tehniko. Ker so bila tla peščena ter so bili na intervenciji prisotni tudi domači izvajalci z gradbeno mehanizacijo, so lahko v kratkem času nekaj traktorskih poti razširi in utrdili do te mere, da so omogočili dostop z GVGP in GCGP vozili. Prav tako so domačini z gradbeno mehanizacijo pripravili nekaj 100 m novih prometnic na neodprtih področjih ter tako omogočil dostop namenskim vozilom.

Zunaj gozdnih površin so se ponekod poleg klasičnih tehnik gašenja uspešno poslužili tudi oranja travišč s kmetijsko in gradbeno mehanizacijo. Nekaj metrov širok zoran pas je služil kot prepreka, kjer so požar lažje omejili in ustavili.

Slovenski gasilci so se izkazali v svojem vodstvenemu in operativnemu znanju, moderna gasilska tehnika je izpolnila svoja pričakovanja, lokalna gradbena in kmetijska mehanizacija pa je omogočila dodano vrednost na intervenciji, ki si je na zahtevnih domačih kraških tleh skorajda ne moremo privoščiti med samo intervencijo.

Verjamemo, da bi »gasilski forwarder« o katerem smo nedavno pisali, lahko pri taki intervenciji veliko pripomogel (http://wcm.gozdis.si/splosno/nova-generacija-gozdarskih-zgibnikov-bijol-ter-gasilska-nadgradnja).

Prispevek velja zaključiti z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!«

Gospodu Blažu Turku se zahvaljujemo, da je z nami delil nekaj detajlov o sami intervenciji.
Vir slik: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje; ter www.globalforestwatch.org

Sorodne vsebine: