Na Gozdarskem inštitutu Slovenije že desetletje sodelujemo z Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS) in ugotavljamo kakovost lesnih goriv, dostopnih na slovenskem trgu. Glavni namen raziskave je ugotoviti stanje kakovosti peletov na slovenskem trgu ter rezultate primerjati z rezultati preteklih let.
Kakovost peletov na slovenskem trgu v letu 2023
V analize, ki smo jih opravili v Laboratoriju za lesno biomaso Gozdarskega inštituta Slovenije, je bilo vključenih 18 vreč peletov (slika 1), kupljenih v mesecu juniju in juliju 2023 v osmih prodajalnah po Sloveniji. Glede na poreklo navedeno na embalaži, največ vzorcev, to je 7 vzorcev (39 % od vseh vreč), prihaja iz Slovenije, trije iz Avstrije (17 %), trije iz Bosne in Hercegovine (17 %), dva iz Poljske (11 %) ter po en iz Nemčije in Romunije (6 %). En vzorec ni imel navedenega porekla na embalaži.
Za vsako kupljeno vrečo peletov smo po standardiziranih metodah določili vsebnost vode v peletih, delež pepela, gostoto nasutja, mehansko obstojnost, delež finih delcev ter maso peletov v vreči. Na podlagi opravljenih analiz smo pelete razvrstili v kakovostne razrede skladno s standardom SIST EN ISO 17225-2:2021. Najstrožji pogoji veljajo za kakovostni razred A1, kamor spadajo peleti najvišje kakovosti. Sledi razred A2, ki dopušča manjša odstopanja npr. pri deležu pepela, ter razred B, ki med drugim kot surovino dovoljuje tudi rabljen les ali lesne ostanke iz industrijske proizvodnje. Če peleti ne dosežejo vseh v standardu opredeljenih mejnih vrednosti, jih ni mogoče uvrstiti v noben kakovostni razred. V najvišji kakovostni razred A1 smo razvrstili 12 vreč peletov, kar predstavlja 67 % vzorcev, tri vreče v kakovostni razred A2 (17 %) in tri vreče v kakovostni razred B (17 %). V letošnji analizi ni bilo vreče, ki je zaradi odstopanja vrednosti ne bi bilo mogoče razvrstiti v opredeljene kakovostne razrede.
Zbrani rezultati analize peletov na slovenskem trgu so predstavljeni v preglednici 1. Znotraj posameznega kakovostnega razreda (A1, A2 in B) so vzorci razporejeni po abecednem vrstnem redu naziva blagovne znamke. Rezultati analiz iz preteklih let so objavljeni na spletni strani S4Q (www.s4q.si/kakovost-pelet-v-sloveniji).
Letošnja analiza kakovosti peletov na slovenskem trgu kaže na izboljšanje kakovosti v primerjavi s preteklim letom (Slika 2), saj v letu 2022 enega vzorca nismo razvrstili v kakovostni razred. Vendar stanje ostaja podobno že od leta 2017 naprej. Prav tako kot letos tudi v letih 2019 in 2021 ni bilo vzorca, ki ga ne bi mogli razvrstiti v kakovostni razred. Letos je delež vzorcev, razvrščenih v kakovostni razred A1, enak kot preteklo leto, in nekoliko nižji kot v letu 2021. V letu 2022 se zaradi slabe kakovosti en vzorec (5,6 %) ni uvrstil v kakovostni razred. V letu 2014 so bili takšni vzorci štirje (27 %), v letu 2015 devet (36 %), v letu 2018 pa en vzorec (4 %). Ugotavljamo, da je zadnja leta delež vzorcev, uvrščenih v kakovostni razred A1, naraščal in je glede na analize v letih 2014 in 2015 zelo visok. V primerjavi z letom 2022 se je znižal delež vzorcev, razvrščenih v kakovostni razred A2, in zvišal delež vzorcev v kakovostnem razredu B. Trend kaže, da se je kakovost lesnih peletov, dostopnih na slovenskem trgu od leta 2014, izboljšala. K splošnemu izboljšanju kakovosti peletov so zagotovo pripomogle tudi neodvisne analize kakovosti, ki smo jih opravili v preteklih letih.
Opazili smo nekaj neskladij pri označevanju vreč, ki smo jih zajeli v vzorec, saj so na embalaži zapisani certifikati, ki jih peleti ne dosegajo. To smo ugotovili kar v petih primerih (v analizi 2022 v dveh primerih, v analizi 2021 v treh primerih, v analizi 2019 v treh primerih, v analizi 2018 v šestih primerih, v analizi 2017 v štirih). Trije vzorci z oznakami na embalaži obljubljajo kakovost A1, vendar ustrezajo kakovosti A2, trije vzorci pa obljubljajo kakovost A1, vendar ustrezajo kakovostnemu razredu B. V primeru peletov »Peleti Sava Ensa A2« pa z oznako na embalaži obljubljajo kakovost A2, vendar so se uvrstili v kakovostni razred A1. Rezultati kažejo, da proizvajalcem še vedno največje težave povzročata vsebnost pepela in mehanska obstojnost (Sliki 3 in 4).
V kakovostnem razredu A1 so med dvanajstimi vzorci štirje vzorci slovenskega porekla: »N- EKO peleti (Biron)« proizvajalca Biron d.o.o., »Lesoteka« proizvajalca Lesoteka d.o.o., »RZ Pellets« proizvajalca RZ Pellets d.o.o. ter »Ta Prav Pelet za Pogret« proizvajalca Biomasa d.o.o. Peleti slovenskega proizvajalca »Bio Profit lesni peleti« in »Energija Narave - Smrekovi peleti« so razvrščeni v kakovostni razred A2. En vzorec slovenskega porekla »Gajles« je uvrščen v skupni kakovostni razred B, in sicer zaradi mehanske obstojnosti, ki dosega vrednost 97,3 % (meja za uvrstitev v kakovostni razred A1 je 98,0 %), glede na ostale parametre pa ustreza kakovostnemu razredu A1.
Cene v analizo vključenih peletov se gibajo med 4,51 € in 9,12 €, v povprečju pa kupljeni peleti stanejo 6,07 €/15 kg vrečo. Letošnja povprečna cena je 0,34 €/15 kg vrečo nižja kot povprečna cena peletov vključenih v lanskoletno raziskavo. Povprečna cena peletov uvrščenih v kakovostni razred A1 znaša 6,42 €/15 kg vrečo. Povprečna cena peletov uvrščenih v kakovostni razred A2 znaša 5,43 €/15 kg vrečo. Povprečna cena peletov uvrščenih v kakovostni razred B pa znaša 5,33 €/15 kg vrečo.
Podrobno predstavitev rezultatov si lahko preberete v poročilu »Kakovost peletov na slovenskem trgu 2023«.
Analize kakovosti peletov na slovenskem trgu 2022
Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v sodelovanju z Zvezo Potrošnikov Slovenije (ZPS) že sedmič izvedli analizo kakovosti lesnih peletov. Glavni namen raziskave je ugotoviti stanje kakovosti na slovenskem trgu dostopnih peletov ter rezultate primerjati z rezultati analiz iz preteklih let 2021, 2019, 2018, 2017, 2015 in 2014. V analizo je bilo vključenih 18 vreč peletov različnih ponudnikov in proizvajalcev, ki so dostopni v večjih trgovskih centrih, lokalnih prodajalnah ter skladiščih spletnih ponudnikov v različnih regijah po Sloveniji. Vreče so bile kupljene v mesecu juniju in juliju 2022 v desetih prodajalnah v desetih mestih po Sloveniji. Glede na poreklo največ vzorcev (10 = 55 %) prihaja iz Slovenije, dva iz Avstrije (11 %), dva iz EU (11 %) ter po eden iz Bosne in Hercegovine in Nemčije (13 %). Za dva vzorca poreklo ni bilo znano. Analize smo opravili v Laboratoriju za lesno biomaso Gozdarskega inštituta Slovenije. Za vsako kupljeno vrečo peletov smo skladno z metodami določili vsebnost vode v peletih, delež pepela, gostoto nasutja, mehansko obstojnost, delež finih delcev v celotni vreči ter težo peletov v vreči. Na podlagi opravljenih analiz smo kupljene pelete razvrstili v kakovostne razrede skladno s standardom SIST EN ISO 17225-2. 12 vreč peletov smo razvrstili v najvišji kakovostni razred A1, kar predstavlja 67 % vzorcev, štiri vreče v kakovostni razred A2, eno vrečo v kakovostni razred B, ene vreče pa zaradi odstopanja vrednosti ni bilo mogoče razvrstiti v opredeljene kakovostne razrede.
Cene v analizo vključenih peletov se gibajo med 4,95 € in 8,29 €, v povprečju pa je cena kupljenih peletov znašala 6,41 €. Potrebno je omeniti, da se zaradi situacije na trgu lesnih energentov cene zelo hitro spreminjajo, tako je povprečna cena enakih proizvodov v septembru znašala 9,18 EUR, v oktobru pa 9,21 EUR. Letošnji rezultati analiz kakovosti pelet kažejo nekoliko slabšo kakovost v primerjavi s preteklim letom. Delež vzorcev razvrščenih v kakovostni razred A1 je bil namreč nekoliko manjši (67 %) kot v preteklem letu (73 %). V lanskem letu so poleg tega vsi vzorci ustrezali zahtevam standarda SIST EN ISO 17225-2:2021 za razvrstitev v kakovostne razrede A1, A2 ali B. V letošnjem letu en vzorec ni ustrezal tem zahtevam. Ugotavljamo, da je med leti 2014 in 2017 kakovost pelet naraščala, od tega leta naprej pa so rezultati analiz primerljivi, s primerljivim deležem peletov, ki ustrezajo kakovostnemu razredu A1. V letošnjem letu smo poleg tega zasledili dva vzorca z znakom kakovosti ENplus A1, ki pa tem pogojem nista zadostila; kakovost, ki smo jo izmerili je ustrezala razredu A2 ali celo B.
Podrobno predstavitev rezultatov si lahko preberete v poročilu »Kakovost peletov na slovenskem trgu 2022«.
Analize kakovosti peletov na slovenskem trgu 2021
V letu 2021 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije v sodelovanju z Zvezo Potrošnikov Slovenije (ZPS) izvedli že šesto analizo kakovosti lesnih peletov dostopnih na slovenskem trgu. Glavni namen raziskave je bil ugotoviti stanje kakovosti med peleti z oznako kakovosti A1, ki se najpogosteje uporabljajo za ogrevanje v gospodinjstvih ter rezultate primerjati z rezultati analiz iz preteklih let (2019, 2018, 2017, 2015 in 2014).
V analizo je bilo vključenih 15 vreč peletov različnih proizvajalcev iz 5 držav: Slovenije, Avstrije, Bosne in Herzegovine, Nemčije in Romunije. Vzorce smo pridobili pri različnih ponudnikih, večjih trgovskih centrih, lokalnih prodajalnah ter v skladiščih spletnih ponudnikov v različnih regijah po Sloveniji.
Na podlagi analiziranih parametrov kakovosti smo 11 vreč peletov razvrstili v najvišji kakovostni razred A1, kar predstavlja 73 % vzorcev, eno vrečo v kakovostni razred A2 in tri vreče v kakovostni razred B. V letošnji analizi kakovosti peletov ni bilo vzorca, ki ga zaradi slabe kakovosti ne bi mogli razvrstiti v kakovostne razrede. V primerjavi z rezultati analiz iz preteklih let je kakovost boljša. V letu 2019 prav tako kot letos ni bilo vzorca, ki ga ne bi mogli razvrstiti v kakovostni razred, vendar je bil v tem letu delež vzorcev razvrščenih v kakovostni razred A1 nekoliko manjši; teh je bilo 60 %. V letu 2018 se zaradi slabe kakovosti en vzorec (4 %) ni uvrstil v kakovostne razrede. V letu 2014 je bilo takšnih vzorcev 27 %, v letu 2015 36 %, v letu 2017 pa prav tako kot letos, ni bilo vzorca, ki ga ne bi mogli razvrstiti v kakovostne razrede. Ugotavljamo, da je zadnja leta delež vzorcev uvrščenih v kakovostni razred A1 naraščal in je glede na analize v letih 2014 in 2015 zelo visok. Trend kaže, da se je kakovost lesnih peletov dostopnih na slovenskem trgu od leta 2014 izboljšala. K čemur so zagotovo pripomogle tudi neodvisne analize kakovosti, ki smo jih opravili v preteklih letih.
Potrebno je omeniti, da se v večini evropskih držav za individualno rabo prodajajo predvsem peleti kakovostnega razreda A1 in A2.
Cene v analizo vključenih peletov se gibajo med 3,59 € in 4,89 €, v povprečju pa kupljeni peleti stanejo 4,08 €. Letošnja povprečna cena je 0,22 € nižja kot povprečna cena peletov vključenih v preteklo raziskavo. Povprečna cena peletov uvrščenih v skupni kakovostni razred A1 znaša 4,17 €/vrečo. Povprečna cena peletov uvrščenih v skupni kakovostni razred B znaša 3,73 €/vrečo. V kakovostni razred A2 imamo uvrščeno le eno vrečo peletov, katere cena znaša 4,19 €/vrečo. Opazili smo tudi nekaj neskladij pri označevanju vreč, ki smo jih zajeli v vzorec, saj so na embalaži zapisani certifikati, ki jih peleti ne dosegajo. To smo z analizo ugotovili v treh primerih (v analizi 2019 prav tako v treh primerih, v analizi 2018 kar v šestih primerih, leto prej v štirih). Peleti »Taprav pelet' za pogret« so zaradi nekoliko slabše mehanske obstojnosti razvrščeni v kakovostni razred B in ne dosegajo kakovosti glede na certifikat S4Q A1. Prav tako vzorci »Arboreko premium« in »House Pellets FAŠ« ne dosegajo kakovosti certifikata ENplus A1, ki ga zagotavljajo z embalažo. V primeru peletov »Arboreko premium« gre za previsoko vsebnost pepela, zato se razvrščajo v kakovostni razred B in ne A1, ki ga navajajo na embalaži. V primeru peletov »House Pellets FAŠ« pa gre za slabšo mehansko obstojnost, zato se razvrščajo v kakovostni razred B in ne A1 kot navedeno na embalaži. Rezultati kažejo, da proizvajalcem največje težave povzročata vsebnost pepela in mehanska obstojnost.
Podrobno predstavitev rezultatov si lahko preberete v poročilu »Kakovost peletov na slovenskem trgu 2021«.
Analize kakovosti peletov na slovenskem trgu 2019
V letu 2019 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije v sodelovanju z Zvezo Potrošnikov Slovenije (ZPS) izvedli peto analizo kakovosti lesnih peletov. Glavni namen raziskave je bil ugotoviti stanje kakovosti na slovenskem trgu dostopnih peletov ter rezultate primerjati z rezultati analiz iz preteklih let (2018, 2017, 2015 in 2014). V analizo je bilo vključenih 25 vreč peletov različnih proizvajalcev iz 5 držav, v treh primerih pa izvora ni bilo mogoče določiti. Vzorce smo pridobili pri različnih ponudnikih, večjih trgovskih centrih, lokalnih prodajalnah ter v skladiščih spletnih ponudnikov v različnih regijah po Sloveniji. Na podlagi izmerjenih parametrov kakovosti smo 15 vreč peletov razvrstili v najvišji kakovostni razred A1, kar predstavlja 60 % vzorcev, osem vreč v kakovostni razred A2 in dve vreči v kakovostni razred B. V letošnji analizi kakovosti peletov ni bilo vzorca, ki ga zaradi slabe kakovosti ne bi mogli razvrstiti v kakovostne razrede. V letu 2014 je bilo takšnih vzorcev 27 %, v letu 2015 36 %, v letu 2017 prav tako kot letos, ni bilo vzorca, ki ga ne bi mogli razvrstiti v kakovostne razrede, v letu 2018 pa je bil en takšen primer. Ugotavljamo, da je zadnja 3 leta delež vzorcev uvrščenih v kakovostni razred A1 podoben in glede na analize v letih 2014 in 2015 zelo visok. To potrjuje dejstvo, da se je kakovost lesnih peletov dostopnih na slovenskem trgu od leta 2014 izboljšala. K čemur so zagotovo pripomogle tudi neodvisne analize kakovosti, ki smo jih opravili v preteklih letih. Potrebno je omeniti, da se v večini evropskih držav za individualno rabo prodajajo predvsem peleti kakovostnega razreda A1 in A2, medtem ko so peleti kakovostnega razreda B po karakteristikah primerljivi tistim za industrijsko rabo.
Letošnja analiza kakovosti peletov na slovenskem trgu kaže na izboljšanje kakovosti v primerjavi s preteklimi leti. Tokrat namreč ni bilo neustreznih peletov (takšnih, ki jih ni mogoče razvrstiti v kakovostne razrede), le 8 % vzorcev smo uvrstili v razred B, 32 % v razred A2 in 60 % v kakovostni razred A1. V primerjavi z letoma 2018 in 2017 se je bistveno znižalo število vzorcev razvrščenih v kakovostni razred B. V skupni kakovostni razred A1 je bilo letos razvrščenih pet vzorcev slovenskega porekla: »Energija narave Premium« proizvajalca Energija narave d.o.o., »Forest premium pellet (Petrol)« proizvajalca Petrol d.d., »N-EKO peleti« proizvajalca Biron d.o.o., »PVM peleti«, ki jih proizvaja Mlakar Franc s.p. in »RZ pellets«, proizvajalca RZ Pellets d.o.o.. Štirje vzorci slovenskega porekla »Taprav pelet' za pogret«, »Bioprofit lesni peleti«, »Eco peleti RED DEVIL« in »Enerles« so razvrščeni v skupni kakovostni razred A2 in sicer zaradi deleža pepela večjega od 0,7 %, glede na ostale parametre pa ustrezajo kakovostnemu razredu A1. Cene v analizo vključenih peletov se gibajo med 3,29 EUR in 5,39 EUR, v povprečju pa kupljeni peleti stanejo 4,30 EUR. Letošnja povprečna cena je 0,21 EUR višja kot povprečna cena peletov vključenih v raziskavo preteklo leto. Vreče peletov uvrščene v skupni kakovostni razred A1 so bile v povprečju (za 0,56 €) dražje od vreč peletov uvrščenih v kakovostni razred A2. Cene peletov uvrščenih v skupni kakovostni razred B so bile v povprečju (za 0,29 €) nižje od vreč peletov uvrščenih v kakovostni razred A2 in nižje (za 0,85 €) od vreč peletov uvrščenih v kakovostni razred A1. Opazili smo tudi nekaj neskladij pri označevanju vreč, ki smo jih zajeli v vzorec, saj so na embalaži zapisani certifikati, ki jih peleti ne dosegajo. To smo z analizo ugotovili v treh primerih (v analizi 2018 kar v šestih primerih, leto prej v štirih). Peleti »Taprav pelet' za pogret« so zaradi prevelike vsebnosti pepela razvrščeni v kakovostni razred A2, in ne dosegajo kakovosti glede na certifikat S4Q A1. Prav tako vzorci »Arboreko« in »Pellet Natura Faš« ne dosegajo kakovosti certifikata ENplus, ki ga zagotavljajo z embalažo. V primeru peletov »Arboreko« gre za preslabo mehansko obstojnost, zato se razvrščajo v kakovostni razred B in ne A1, ki ga navajajo na embalaži. Prav tako v primeru peletov »Pellet Natura Faš« gre za nižjo mehansko obstojnost, zato se razvrščajo v kakovostni razred B in ne A2 kot navedeno na embalaži. Rezultati kažejo, da proizvajalcem največje težave povzročata vsebnost pepela in mehanska obstojnost.
Podrobno predstavitev rezultatov si lahko preberete v poročilu »Kakovost peletov na slovenskem trgu 2019«.
Analize kakovosti peletov na slovenskem trgu 2018
V letu 2018 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije v sodelovanju z Zvezo Potrošnikov Slovenije (ZPS) že četrtič izvedli analizo kakovosti lesnih peletov na slovenskem trgu. Namen tokratne raziskave je bil ugotoviti stanje kakovosti na slovenskem trgu dostopnih peletov in kako se je stanje spremenilo od preteklih analiz. V raziskavo smo vključili 25 vreč peletov različnih proizvajalcev iz 6 različnih držav, dva vzorca navajata EU kot državo izvora, v enem primeru pa izvora ni bilo mogoče določiti. Vzorce smo pridobili pri različnih ponudnikih, tako večjih trgovskih centrih, lokalnih prodajalnah, kot tudi v skladiščih spletnih ponudnikov v različnih regijah po Sloveniji. Na podlagi izmerjenih parametrov kakovosti smo 17 vreč peletov razvrstili v najvišji kakovostni razred A1, kar predstavlja 68 % vzorcev, dve vreči v kakovostni razred A2 in pet vreč v kakovostni razred B. Eno vrečo (4 % od celotnega vzorca) zaradi odstopanja parametrov kakovosti ni bilo mogoče razvrstiti v noben kakovostni razred. Zaradi tega letošnjo kakovost peletov ocenjuemo slabše kot preteklo leto, saj v letu 2017 izmed vseh vzorcev ni bilo takega, ki ga ne bi mogli razvrstiti v kakovostne razrede. V letu 2014 je bilo takšnih vzorcev 27 %, v letu 2015 pa 36 %. Se je pa glede na pretekle analize še povečal delež vzorcev uvrščenih v kakovostni razred A1. To potrjuje dejstvo, da se je kakovost lesnih peletov dostopnih na slovenskem trgu od leta 2014 izboljšala. K čemur so zagotovo pripomogle tudi neodvisne analize kakovosti, ki smo jih opravili v preteklih letih.
V skupni kakovostni razred A1 so bili letos razvrščeni tudi trije vzorci slovenskega porekla: »Energija narave« proizvajalca Energija narave d.o.o., »Forest premium pellet Petrol« proizvajalca Petrol d.d. in od istega proizvajalca tudi »Petroleti«. Dva vzorca slovenskega porekla »Bioprofit« in »N-EKO peleti« sta bila uvrščena v skupni kakovostni razred A2 in sicer zaradi previsokega deleža pepela, ostale karakteristike pa ju uvrščajo v kakovostni razred A1. Peleti »Enerles« pa so bili zaradi previsokega deleža pepela uvrščeni v skupni kakovostni razred B, kakovost ostalih parametrov pa vzorec uvršča v kakovostni razred A1.
Cene v analizo vključenih peletov se gibajo med 3,39 EUR in 4,89 EUR, v povprečju pa kupljeni peleti stanejo 4,09 EUR. Letošnja povprečna cena je 0,24 EUR višja kot povprečna cena peletov vključenih v raziskavo preteklo leto. Vreče peletov uvrščene v skupni kakovostni razred A1 so bile v povprečju (za 0,45 €) dražje od vreč peletov uvrščenih v kakovostni razred A2. Cene peletov uvrščenih v skupni kakovostni razred B so bile v povprečju nižje od vreč peletov uvrščenih v kakovostni razred A2 in A1. Peleti »Bioles horizont«, ki zaradi slabe kakovosti niso bili razvrščeni v noben kakovostni razred pa so dražji od peletov uvrščenih v kakovostni razred A2 in B ter v povprečju za 0,28 € cenejši od povprečne cene peletov v kakovostnem razredu A1. Opazili smo tudi nekaj neskladij pri označevanju vreč, ki smo jih zajeli v vzorec, saj so na embalaži zapisani certifikati, ki jih peleti ne dosegajo. To smo z analizo ugotovili v šestih primerih (v analizi 2017 le v štirih primerih). Za najbolj problematičen parameter kakovosti se je izkazala prevelika količna vsebnosti pepela in v dveh primerih še mehanska obstojnost. Peleti »Bioles horizont«, ki so se izkazali kot najslabši v letošnji analizi kakovosti, pa nimajo označenega nobenega certifikata za proizvajalca.
Podrobno predstavitev rezultatov si lahko preberete v poročilu »Kakovost peletov na slovenskem trgu 2018«.
Analize kakovosti peletov na slovenskem trgu 2017
V letu 2017 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije v sodelovanju z Zvezo Potrošnikov Slovenije (ZPS) že tretjič izvedli analizo kakovosti lesnih peletov na slovenskem trgu. Namen tokratne raziskave je bil ugotoviti stanje kakovosti na slovenskem trgu dostopnih peletov in kako se je stanje spremenilo od zadnje analize v letu 2015.
V raziskavo smo vključili 25 vreč peletov različnih proizvajalcev iz 8 različnih držav (v dveh primerih izvora ni bilo mogoče določiti), ki so dostopni pri različnih ponudnikih, tako večjih trgovskih centrih, lokalnih prodajalnah, kot tudi v skladiščih spletnih ponudnikov v različnih regijah po Sloveniji.
Na podlagi izmerjenih parametrov kakovosti smo 15 vreč peletov razvrstili v najvišji kakovostni razred A1, kar predstavlja 60 % vzorcev, šest vreč v kakovostni razred A2 in štiri vreče v kakovostni razred B. Izmed vseh 25 vzorcev ni bilo vreče, ki je zaradi odstopanja parametrov kakovosti ne bi bilo mogoče razvrstiti v kakovostne razrede, kar nas je pozitivno presenetilo. V letu 2014 je bilo takšnih vzorcev 27 %, v letu 2015 pa 36 %. Prav tako se je glede na pretekle analize povečal delež vzorcev uvrščenih v kakovostni razred A1. To potrjuje dejstvo, da se je kakovost lesnih peletov dostopnih na slovenskem trgu izboljšala. K čemur so zagotovo pripomogle tudi neodvisne analize kakovosti, ki smo jih opravili v preteklih letih.
V skupni kakovostni razred A1 so bili letos razvrščeni tudi trije vzorci slovenskega porekla: »Biomasa« proizvajalca Biomasa d.o.o., »Forest premium« proizvajalca Petrol d.d. in »Energija narave (smrekovi peleti)« proizvajalca Energija narave d.o.o. Ostali trije vzorci slovenskega porekla: »N-EKO (Biron)«, »Profiles (Bioprofit)« in »Enerles«, proizvajalca GGP d.o.o., so bili uvrščeni v skupni kakovostni razred A2 in sicer zaradi previsokega deleža pepela, ostale karakteristike pa jih uvrščajo v kakovostni razred A1. Cene v analizo vključenih peletov se gibajo med 3,08 EUR in 4,85 EUR, v povprečju pa kupljeni peleti stanejo 3,85 EUR. Vreče peletov uvrščene v skupni kakovostni razred A1 so bile v povprečju (za 0,53 €) dražje od vreč peletov uvrščenih v kakovostni razred A2. Cene vreč peletov uvrščenih v skupni kakovostni razred B so bile v povprečju (za 0,26 €) dražje od vreč peletov uvrščenih v kakovostni razred A2 in cenejše (za 0,27 €) od vreč peletov uvrščenih v kakovostni razred A1.
V letošnji analizi kakovosti peletov smo prvič merili tudi delež finih delcev v vreči, to je delcev manjših od 3,15 mm, ki ne sme presegati mejne vrednosti 1 % za vse tri kakovostne razrede A1, A2 in B. Temu pogoju ustrezajo vsi vzorci vključeni v analizo, saj največji delež finih delcev dosežejo peleti »Super bober«, ki vsebujejo 0,75 % delcev. Najmanj finih delcev v vreči smo izmerili pri »German pellets«, ki jih vsebujejo le 0,12 %. Med peleti slovenskega porekla smo najnižjo vsebnost finih delcev izmerili peri peletih »Profiles (Bioprofit)«, in sicer 0,15 %.
Podrobno predstavitev rezultatov si lahko preberete v poročilu »Kakovost peletov na slovenskem trgu 2017«.
Analize kakovosti pelet na slovenskem trgu 2015
V letu 2015 smo na Gozdarskem institutu Slovenije v sodelovanju z Zvezo Potrošnikov Slovenije (ZPS) zopet izvedli analizo kakovosti pelet na slovenskem trgu. Namen tovrstnih raziskav je ozavestiti javnost/porabnike o stanju kakovosti na slovenskem trgu tega, vse bolj relevantnega lesnega energenta. Naš cilj je bil vključiti čim več različnih ponudnikov pelet v različnih regijah po Sloveniji. Skupno smo zato analizirali petindvajset vreč pelet, ki smo jih v mesecu juliju kupili v 20 prodajalnah v 14 mestih po Sloveniji. Za razliko od lanskoletne analize, ko smo pelete kupili le v večjih trgovskih centri pa smo v letošnjem letu pelete kupili tudi v lokalnih prodajalnah kot so kmetijske zadruge in v skladiščih spletnih ponudnikov. Na podlagi izmerjenih parametrov kakovosti smo šest vreč pelet razvrstili v najvišji kakovostni razred A1, šest vreč v kakovostni razred A2, štiri vreče v kakovostni razred B, kar 9 vreč pa zaradi odstopanja nekaterih parametrov kakovosti ni bilo mogoče razvrstiti v kakovostne razrede. Rezultati so nas presenetili predvsem zaradi relativno visokega števila pelet, ki jih ni bilo mogoče razvrstiti v kakovostne razrede; takšnih je bilo lansko leto 27% v letošnjem letu pa 36 %. V primerjavi s preteklim letom pa se je povečal delež pelet, ki jih je bilo mogoče razvrstiti v kakovostni razred A1, ter nekoliko zmanjšal delež pelet razvrščenih v kakovostni razred B.
Med vzorci, ki jih je bilo mogoče razvrstiti v skupni kakovostni razred A1 prevladujejo predvsem peleti avstrijskega in nemškega izvora. Vse vreče razen ena pa imajo na vrečah označen bodisi certifikat kakovosti ENplus ali DINplus. V Kakovostni razred A1 ni bilo mogoče razvrstiti nobenega vzorca slovenskega porekla. Potrebno pa je omeniti, da so se kakovostnemu razredu A1 zelo približali peleti slovenskega porekla »N-eko peleti« proizvajalca Biron d.o.o. Za slednje so bili značilni visoka gostota nasutja, nizka vsebnost vode, ter majhen delež pepla, glede na standard pa smo jih zaradi mehanske obstojnosti (97,49 %) tik pod mejo za kakovostni razred A1, A2 razvrstili v kakovostni razred B. V skupni kakovostni razred A2 smo razvrstili tri vzorce pelet slovenskega izvora, dva iz Bosne in Hercegovine ter enega iz Srbije. V kakovostnem razredu B se nahajata dva vzorca slovenskega porekla ter po eden srbskega in hrvaškega.
Med boljše slovenske palete so se tokrat uvrstili peleti »ENERLES peleti iz čiste jelke« proizvajalca GGP d.o.o., »Bio Profit - lesni peleti« proizvajalca Profiles d.o.o. ter »Eco Peleti - Red Devil« proizvajalca Žaga Cugmajster d.o.o. Kar pa ni presenetljivo, saj so vsi trije omenjeni proizvajalci vzpostavili sistem zagotavljanja in kontrole kakovosti in tako pridobili znak kakovosti ENplus A2. Cene pelet se gibajo med 3,22 EUR in 4,99 EUR, v povprečju pa kupljeni peleti stanejo 4,01 EUR. Vreče pelet uvrščene v kakovostni razred A1 so bile v povprečju (za 0,61 eur) dražje od vreč pelet uvrščenih v kakovostni razred A2 (Slika 7). Cena vreč pelet, ki jih ni bilo mogoče razvrstiti v kakovostne razrede se gibajo med 3,22 pa tudi do 4,41 EUR.
Podrobno predstavitev rezultatov si lahko preberete v poročilu »Kakovost peletov na slovenskem trgu 2015«.
Analize kakovosti pelet na slovenskem trgu 2014
Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo pred kurilno sezono 2014/2015 v sodelovanju z Zvezo Potrošnikov Slovenije opravili analizo petnajstih različnih vreč pelet, ki so bile kupljene v večjih trgovskih centrih po vsej Sloveniji.
Analizirali smo glavne kazalnike kakovosti pelet: vsebnost vode, mehansko obstojnost, gostoto nasutja in delež pepela ter jih po standardu SIST EN 14961-2 razporedili v kakovostne razrede; A1, A2 in B. Najstrožji pogoji veljajo za kakovostni razred A1, kamor spadajo peleti najvišje kakovosti. Sledi razred A2, ki dopušča manjša odstopanja npr. pri deležu pepela ter razred B, ki med drugim kot surovino dovoljuje tudi rabljen les ali lesne ostanke iz industrijske proizvodnje. Če peleti ne dosežejo vseh v standardu opredeljenih mejnih vrednosti, jih ni mogoče uvrstiti v noben kakovostni razred.
Podrobno predstavitev rezultatov si lahko preberete v poročilu »Kakovost pelet na slovenskem trgu 2014«, katero se nahaja na dnu te strani.
Rezultati analize so na voljo tudi na spletni strani Zveze Potrošnikov Slovenije: www.zps.si/index.php/okolje/energija/6995-test-lesnih-peletov-9-2014.
Analize kakovosti pelet slovenskih proizvajalcev 2014 V začetku leta 2014 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije opravili analize vzorcev pelet izključno slovenskih proizvajalcev. K sodelovanju smo povabili vsa evidentirana podjetja, ki so se ob začetku leta 2014 ukvarjala s proizvodnjo palet, od tega jih je zanimanje izkazalo osem. V februarju smo v ta namen izvedli nenapovedane obiske pri proizvajalcih in odvzeli vzorčne vreče pelet iz skladišč ali proizvodnih linij. Analize naključno odvzetih vzorcev pelet so bile opravljene v Laboratoriju za lesno biomaso Gozdarskega inštituta Slovenije ter pri zunanjem izvajalcu. Analizirali pa smo naslednje kazalnike kakovosti: vsebnost vode, vsebnost pepela, mehansko obstojnost, gostoto nasutja, spodnjo kurilno ali energijsko vrednost. Analiza kakovosti vzorcev pelet slovanskih proizvajalcev je pokazala, da so peleti proizvajalca Habjan & Habjan d.o.o. ustrezali zahtevam za uvrstitev v kakovostni razred A1 v primeru vseh analiziranih parametrov. Podobne rezultate sta dosegla tudi proizvajalca Žaga Cugmajster d.o.o. in GGP d.o.o., z izjemo deleža pepela, ki ustreza pogojem za uvrstitev v kakovostni razred A2. Zelo dobre vrednosti so dosegli tudi peleti proizvajalca JOL d.o.o. , ki je v primeru mehanske obstojnosti tik pod mejo za kakovostni razred A1. Pri vseh ostalih proizvajalcih bodisi zaradi vsebnosti vlage, bodisi zaradi mehanske obstojnosti, vzorcev peletov po obravnavanih kriterijih ni bilo mogoče uvrstiti v razrede po standardu EN 14961-2:2010.
Podrobno predstavitev rezultatov si lahko preberete v poročilu »Kakovost peletov na slovenskem trgu 2014«.
