Navodila

Predstavitev aplikacije WoodChainManager

Spletni portal WoodChainManager nudi različna interaktivna orodja primerna za organizacijo in optimizacijo del v gozdarstvu

  • ustvarjanje interaktivnih preglednih opisov gozdno-lesnih verig
  • ustvarjanje preglednih kalkulacij stroškov gozdne mehanizacije
  • določanje normativov gozdarske proizvodnje
  • pretvarjanje med prostorninskimi, utežnimi in energijskimi enotami

Gozdarstvo kot gospodarska panoga vključuje več členov v kompleksni gozdno-lesni verigi. Tehnološko gledano gozdarske člene gozdno-lesne verige tvori niz proizvodnih procesov, s katerimi naravne vire iz gozdov pretvarjamo v proizvode in storitve. Pri izbiri posameznih strojev in povezovanju posameznih členov v nize proizvodnih procesov je pomembno vprašanje stroškov. Materialni stroški posameznih strojev in njihovih obveznih ali neobveznih dodatkov oziroma priključkov so ključ za optimizacijo posameznih nizov proizvodnih procesov. Aplikacija, ki je pred vami, omogoča enostavno izbiro tehnološkega modela za proizvodnjo okroglega lesa pa tudi zelenih sekancev. Z izborom strojev ter njihovih obveznih ali neobveznih dodatkov oziroma priključkov vzdolž celotne verige od sečnje do dobave končnemu porabniku so določeni tudi stroški. Vizualizacija tehnoloških komponent vzdolž gozdno-lesnih verig ter prikaz stroškov omogočata optimizacijo in lažje razumevanje sicer zelo kompleksih verig. WoodChainManager smo razvili raziskovalci Gozdarskega inštituta Slovenije.

Za boljše poznavanje spletnega portala vas vabimo k ogledu uporabniških navodil. Uporabniška navodila so razdeljena po aplikacijah in jih pregledujete z uporabo spustnih menijev.

Uporabniška navodila aplikacij WoodChainManager

Ustvarjanje lastne proizvodne verige - Primer uporabe orodja

Primer uporabe orodja WoodChainManager predstavljamo na enem izmed najbolj klasičnih načinov gozdne proizvodnje in sicer gre za kombinacijo klasične sečnje z motorno žago ter spravila s traktorjem. Proizvodna veriga se začne v gozdnem sestoju, ko sekač z motorno žago drevo podre, oklesti in odžaga vrhač. Po sečnji sledi spravilo okroglega lesa s traktorjem in uporabo vitla po gozdni vlaki do gozdne ceste. V tem tehnološkem modelu gre za sistem spravila dolgega lesa po t.im. debelni metodi, saj traktorist z motorno žago po odpenjanju žičnih vrvi in pred rampanjem deblovino s prečnimi prerezi prežaga na sortimente šele na skladišču. Transport sortimentov z gozdne ceste do končnega uporabnika je predviden z gozdarsko transportno kompozicijo.

Za lažjo predstavo si besedilo razdelimo po posameznih fazah gozdne proizvodnje:
Faza 1: Sečnja in kleščenje z motorno žago v gozdnem sestoju
Faza 2: Spravilo s traktorjem do gozdne ceste
Faza 3: Prežagovanje (krojenje) oz. izdelava sortimentov na gozdni cesti
Faza 4: Transport sortimentov z gozdarsko transportno kompozicijo

Za ogled uporabniških navodil zaženite naslednjo video vsebino:

 

 

WoodChainManager Izbrani primeri

Spletni portal WoodChainManager ponuja uporabniku nekaj primerov proizvodnih verig z opisi poteka dela. Uporabnik lahko izbrane primere pregleduje s klikom na polje »Orodja« () in nato s klikom na polje »Primeri« ().

 

V nadaljevanju se odpre seznam primerov, katerih kalkulacije pregledujemo s pritiskom na polje »Prikaz proizvodne verige« ().

Energetski kalkulator enot

Pretvornik enot omogoča okvirne preračune med različnimi enotami (prostorninske, masne, energetske). Za preračune so uporabljeni faktorji, ki pa ni nujno, da vedno odražajo dejansko stanje. Preračuni so tako zgolj informativni in avtorji ne odgovarjajo za uporabo izračunanih podatkov. Pri uporabi pretvornika enot predlagamo upoštevanje naslednjih korakov:

  • Izbor drevesne vrste
  • Vpis vsebnosti vode (glej definicije - vsebnosti vode)
  • Vpis ene izmed količin - vpiše se lahko številko v poljubno okence (vpiše se lahko celo število ali število z decimalnim številom)

Masa

Utežni meri, ki se v praksi uporabljata za lesno gorivo, sta kilogram in tona. Pri tem ločimo:

  • Masa goriva kot dostavljeno (tona sveže snovi), ki zajema lesno gorivo in vodo (»lutro«).
  • Masa suhe snovi goriva (tona suhe snovi), ki zajema samo lesno gorivo pri vlažnosti 0 % (»atro«).

Prostornina

Prostornina lesnega goriva je odvisna od oblike, velikosti, homogenosti in razporeditve posameznih kosov lesa. Poznamo več oblik lesnih goriv:

  • Običajna merska enota za okrogli les je volumen v kubičnih metrih (m3), vse pogosteje pa se za les slabše kakovosti uporablja masa v tonah (t). Za drva (do 1 m dolžine) se najpogosteje uporablja prostorninski meter (prm). Za majhne kose lesa, ki so v razsutem stanju (npr. sekanci),uporabljamo mersko enoto nasuti prostorninski meter (nm3). Kubični (ali volumni) meter (m3) se uporablja kot merska enota za prostornino, ki je v celoti napolnjena z lesom (brez vmesnih praznih prostorov). Pri tej merski enoti je pomembno, ali je zajeta tudi skorja, ali ne. Uporablja se tudi za preračune v ekvivalente okroglega lesa.
  • Les, ki je razžagan in po potrebi cepljen z namenom energetske izrabe v napravah, kot so peči, kamini ali kotli za centralno ogrevanje individualnih hiš oziroma stanovanj. Drva imajo praviloma določeno dolžino od 150 do 1000 mm. Prostornina zloženega gradiva (skladovnica) / Prostorninski meter (prm) je merska enota, ki se uporablja za zložena drva. V literaturi je večinoma označen kot prm.
  • Nasekana lesna biomasa v obliki koščkov z določeno velikostjo delcev, ki se izdelujejo z mehansko obdelavo z ostrim orodjem, kot so noži. Lesni sekanci so nepravilne pravokotne oblike in značilne dolžine od 5 do 50 mm ter z majhno debelino v primerjavi z drugimi dimenzijami. Prostornina nasutja / Nasuti (kubični) meter (nm3) je merska enota, ki se uporablja za nasutje lesnih sekancev, lahko pa tudi za nasutje drv.

Kurilnost (Hi) prej spodnja kurilna vrednost: označuje tisto količino toplote, ki jo dobimo z zgorevanjem goriva, če dimne pline ohlajamo samo do temperature rosišča vodne pare, ki je v dimnih plinih. Voda, ki se sprošča, se šteje kot para, kar pomeni, da smo odšteli toplotno energijo, nujno za spremembo vode v paro (latentna toplota uparjanja vode pri 25 °C).