Analize kakovosti lesnega oglja za žar na slovenskem trgu

Analize kakovosti lesnega oglja za žar na slovenskem trgu

26.06.2023

Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije izvedli že tretjo analizo kakovosti lesnega oglja za žar, dostopnega na slovenskem trgu. V analizo je bilo vključenih 10 vreč oglja za žar različnih ponudnikov in proizvajalcev. Analize smo opravili v Laboratoriju za lesno biomaso. Za vsako kupljeno vrečo smo skladno z metodami opredeljenimi v standardu EN 1860-2: 2005 določili vsebnost vode v oglju, gostoto nasutja, velikost delcev v celotni vreči, delež pepela, delež vezanega ogljika, delež hlapnih snovi ter težo celotne vreče.

 

 Preglednica: Parametri, ki opredeljujejo kakovostno oglje za žar po standardu SIST EN 1860-2:2005.

 

Parametri

Mejne vrednosti glede na

SIST EN 1860-2:2005

Vezan ogljik

≥ 75 %

Vsebnost pepela

≤ 8 %

Vsebnost vode

≤ 8 %

Gostota nasutja

≥ 130 kg/m³

Velikost delcev

> 80 mm

≤ 10 %

> 20 mm

≥ 80 %

< 10 mm

≤ 7 %

 

 

Rezultati  

Rezultati testa kažejo, da v tokratni analizi kakovosti noben izmed testiranih vzorcev ni skladen s standardom SIST EN 1860-2:2005. Nobeden izmed analiziranih vzorcev ne dosega mejnih vrednosti, ki jih standard opredeljuje za velikost delcev; pri vseh vzorcih smo namreč izmerili prenizek delež delcev večjih od 20 mm, pogost pa je tudi previsok delež delcev manjših od 10 mm. Glede na standard SIST EN 1860-2:2005 naj bi bilo v vreči vsaj 80 % delcev večjih od 20 mm, in manj kot 7 % delcev manjših od 10 mm. Le pri štirih vzorci v letošnji analizi je bil delež finih delcev manjši od 7%. Eden od analiziranih vzorcev je presegel tudi mejno vrednost za grobe delce (t.j. večje od 80 mm), ki jih v reči naj nebi bilo več kot 10 %. Delci v vreči naj bi bili čim bolj enakomerne velikosti, kar omogoča enakomerno toploto in čas izgorevanja. Velikost delcev je bila problematična tudi pri analizah leta 2020 in 2021. Pri štirih vzorcih smo poleg težav z granulacijo ugotovili tudi prenizke deleže vezanega ogljika, trije vzorci pa so odstopali tudi po previsokem deležu pepela. Samo dva parametra sta bila v tokratni analizi pri vseh vzorcih ustrezna, to je vsebnost vode in gostota nasutja. Preverili smo tudi ali je teža oglja v vreči, enaka teži zapisani na vreči in ugotovili, da je bila teža v treh primerih nižja.

 

 

 

Rezultati analiz za leto 2020 so dostopni na povezavi: https://wcm.gozdis.si/sl/infogozd/strokovni-prispevki/clanki/2021051012593756/lesno-oglje-za-zar/

Rezultati analiz za leto 2021 so dostopni na povezavi: https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2021070209041790/lesno-oglje-za-zar-na-slovenskem-trgu/

 

Darja Stare, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko
Urban Žitko, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko
Amina Gačo, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko
  • © 2021 Gozdarski inštitut Slovenije
  • ISSN 2591-2127