Možnosti povezovanja zasebnih lastnikov gozdov

Družba z omejeno odgovornostjo

Najmanj 1, največ 50

7.500 € (najmanj 50 €/družbenika)

Družbeniki ne odgovarjajo

Možno (spremeni se družbena pogodba)

Možno – glede na višino vložka

Glede na dogovor v družbeni pogodbi (lahko družbeniki sami)

Družba z neomejeno odgovornostjo

Najmanj 2

(v praksi se vložki plačajo)

Odgovarjajo vsi z vsem svojim premoženjem

Možno (spremeni se družbena pogodba)

Možno – glede na višino vložka

Vsi družbeniki, če se ne dogovorijo drugače

Komanditna družba

Najmanj 1 komplementar in najmanj 1 komanditist

/

Odgovarja le komplementar in sicer z vsem svojim premoženjem

Možno (spremeni se družbena pogodba)

Možno, pri čemer je komandistov dobiček odvisen od višine njegovega vložka

Vodi in zastopa jo komplementar (komplementarji)

Delniška družba

Najmanj 1

25.000 €

Delničarji ne odgovarjajo

Možno (spremeni se družbena pogodba)

Možno – glede na višino deleža v delnicah

Uprava ali upravni odbor, ki ga imenuje skupščina vseh delničarjev

Gospodarsko interesno združenje

Najmanj 2 gospodarski družbi ali samostojna podjetnika

/

Člani združenja odgovarjajo

Možna enostavna včlanitev

Namen ni pridobivanje dobička, če pa se ga ustvarja se lahko deli med člane

Način odločanja se določi v pogodbi o ustanovitvi. Najvišji organ je skupščina vseh članov združenja

Zadruga

Najmanj 3

/

Praviloma člani ne odgovarjajo

Možna enostavna včlanitev

Možno – po kriteriju ki ga zadruga določi sama

Najvišji organ je občni vseh članov, zastopnik je direktor, izvršni organ je upravni odbor

Zavod

Najmanj 1 (le za določene dejavnosti)

/ (potrebno pa je zagotoviti sredstva za pričetek dela)

Ustanovitelji sami določijo ali odgovarjajo

Možno (spremeni se pogodba o ustanovitvi)

Namen ni pridobivanje dobička, presežka se ne sme deliti

Najvišji organ je svet zavoda, zastopnik je direktor, obvezen je tudi strokovni svet kot posvetovalni organ

Društvo

Najmanj 3

/

Člani ne odgovarjajo

Možna enostavna včlanitev

Namen ni pridobivanje dobička, presežka se ne sme deliti

Najvišji organ je občni zbor vseh članov, upravljanje si sicer društvo določi samo

Grozd

Že ustanovljen Lesarski grozd

Že ustanovljen Lesarski grozd

Možna včlanitev

Možno – glede na odločitev Sveta zavoda (za celoten grozd)

Upravni organ je Svet zavoda, Strokovni organ je Strokovni svet, poslovno organ je direktor zavoda

Cilj gospodarskega interesnega združenja je olajševati in pospeševati pridobitno dejavnost njegovih članov, izboljševati in povečevati rezultate te dejavnosti, ne pa ustvarjati lastnega dobička. Dejavnost GIZ mora biti v povezavi z gospodarskimi dejavnostmi članov in je lahko v razmerju do teh dejavnosti le pomožne narave.

Gospodarsko interesno združenje lahko ustanovita vsaj dve družbi oziroma podjetnika. GIZ se lahko ustanovi brez osnovnega kapitala. Člani so odgovorni za obveznosti GIZ z vsem svojim premoženjem. Član, ki pristopi po ustanovitvi GIZ, je lahko v skladu s pogodbo oproščen odgovornosti za obveznosti, ki so nastale pred njegovim pristopom, pri čemer pa mora biti taka oprostitev objavljena. Če ni s tretjim sopogodbenikom drugače dogovorjeno, je odgovornost članov solidarna. Za sestavo in podpis listin pri notarju je potrebna osebna prisotnost ustanoviteljev (fizične osebe oziroma zakoniti zastopniki pravnih oseb). Notar sestavi in vloži predlog za vpis v sodni register o katerem odloči registrsko sodišče. Na podlagi odločitve registrskega sodišča o vpisu ustanovitve subjekta vpisa v sodni register, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) temu subjektu določi šifro glavne dejavnosti in matično številko. Same pogoje za članstvo in način sprejemanja članov določijo ustanovitelji sami v pogodbi o ustanovitvi. K združenju lahko pristopijo tudi osebe, ki opravljajo poklic, urejen s posebnimi predpisi.

Najvišji organ združenja je skupščina, ki jo sestavljajo vsi člani. Način odločanja se določi v pogodbi o ustanovitvi. Poslovni organ si združenje določi samo, lahko gre za eno ali več oseb. Nadzor nad delovanjem mora biti sicer poverjen revizorju, ni pa nobene ovire, da nima združenje tudi svojega nadzornega organa.

+ omogoča vsakemu članu, da se sam odloči katera oblika gospodarske družbe mu odgovarja + vsak član obdrži svojo samostojnost in neodvisnost pri poslovanju, določene skupne stvari, ki niso pridobitna dejavnost sama, kot je nastopanje na trgu, iskanje odjemalcev, oglaševanje in druge podporne dejavnosti pa lahko člani opravljajo skupaj preko združenja + dokaj svobodna ureditevupravljanja in vodenja združenja

- združenje samo ne izvaja pridobitne dejavnosti, pospešuje pa pridobitno dejavnost svojih članov - potrebno je že imeti ustanovljeno drugo gospodarsko družbo oziroma delovati kot samostojni podjetnik - člani odgovarjajo za obveznosti združenja

Zadruga je organizacija vnaprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov ter temelji na prostovoljnem pristopu, svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov.

Po Zakonu o zadrugah lahko zadrugo ustanovijo najmanj trije ustanovitelji (fizične oziroma pravne osebe). Zadruga se ustanovi s sprejetjem akta o ustanovitvi, katerega obvezni sestavni del so zadružna pravila. Z vpisom akta o ustanovitvi v sodni register pridobi zadruga pravno in poslovno sposobnost. Vloga za registracijo oziroma vpis zadruge v sodni register se izvede pri okrožnem sodišču, na območju katerega ima zadruga sedež. V ustanovljeno zadrugo se lahko pod pogoji, določenimi v zadružnih pravilih, včlanijo fizične oziroma pravne osebe. Podlaga za sprejem v članstvo je datirana pisna pristopna izjava, iz katere izhaja, da se podpisnik strinja s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo zadružna pravila. Član mora ob vpisu v zadrugo prispevati določen (obvezni) delež. Zadruge morajo voditi poslovne knjige in sestaviti letno poročilo. Poslovne knjige morajo biti vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Najmanj 5% doseženega letnega presežka mora zadruga nameniti za obvezne rezerve. Preostanek presežka se lahko razdeli med člane, po kriteriju, ki ga zadruga s svojimi pravili določi sama. Za svoje obveznosti odgovarja zadruga z vsem svojim premoženjem. Za odgovornost zadruge člani ne odgovarjajo, razen če je z zadružnimi pravili določeno drugače.

Zadruga ima občni zbor in predsednika zadruge ter nadzorni odbor ali najmanj enega preglednika. Zadruga, ki ima deset oziroma več članov, ima tudi upravni odbor. Če zadružna pravila tako določajo, ima zadruga lahko tudi direktorja in druge organe. Občni zbor, ki ga sestavljajo vsi člani in je hkrati tudi najvišji organ zadruge, sprejema najpomembnejše odločitve (zadružna pravila, letni obračun, voli člane drugih organov…). Način odločanja lahko zadruga določi sama – vsak član ima lahko en sam glas, lahko pa je število glasov pogojeno z npr. velikostjo vložka.

Prednosti:

+ ni zakonsko določenega minimalnega ustanovitvenega kapitala + združuje fizične ali pravne osebe + zadruga lahko za svoje člane opravlja dejavnosti, ki niso neposredno pridobitne, kot je podpora, pomoč, promocijske dejavnosti, zastopanje skupnih interesov in podobno + možnost kasnejšega pristopa je enostavna + člani praviloma ne odgovarjajo za obveznosti zadrugea

- zadruga sama praviloma ne opravlja pridobitne dejavnosti na račun svojih članov, temveč izvaja podporne dejavnosti, ki služijo pospeševanju dejavnosti samih članov

Društvo je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma ustanovitelji, skladno z Zakonom o društvih, ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov, cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička.

Društvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične osebe oziroma pravne osebe. Gospodarska družba ne more ustanoviti društva, ki ima v temeljnem aktu določeno dejavnost, katero gospodarska družba opravlja kot svojo dejavnost. Najmanjši osnovni kapital ni predpisan. Ustanovi se lahko, če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela društva ter če so izpolnjeni drugi pogoji, določeni z zakonom. Ustanovitelji na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt društva ter izvolijo zastopnika društva. Vlogo za registracijo društva poda zastopnik društva pri upravni enoti, na območju katere ima društvo sedež. Poleg ustanoviteljev se lahko v društvu združujejo tudi osebe, ki se pridružijo – včlanijo kasneje, ob izpolnjevanju pogojev za članstvu, ki so bili določeni v statutu ob ustanovitvi društva. Zakon posebej določa, da so člani društva med seboj enakopravni in ne loči med članom, ki je bil med ustanovitelji in članom, ki se je včlanil kasneje.

Zakon izrecno ne določa, kateri so organi društva, potreben pa je organ, ki izvaja nadzor nad delom društva in nad njegovim poslovanjem, organ vseh članov, kot najvišji organ, ki sprejema najpomembnejše odločitve v društvu (npr. spremembe statuta) in zastopnik (predsednik) društva. Razmerja med organi društva, podrobnosti njihove pristojnosti in način delovanja so v veliki meri prepuščene društvu samemu, da jih uredi v svojem statutu. Društvo je nepridobitna organizacija, kar pomeni, da presežka prihodkovnad odhodki ne more deliti med svoje člane, temveč ga mora porabiti za doseganje svojega namena, ki ga samo določi ob ustanoviti.

+ članska organizacija, ki je namenjena sledenju interesov svojih članov (člani so lahko fizične ali pravne osebe, torej gospodarska družba ni potrebna) + enostavna in poceni ustanovitev + zelo velika stopnja avtonomije pri ureditvi vodenja in poslovanja

− oblika pravne osebe ni možna za izključno izvajanje pridobitne dejavnosti, lahko pa izvaja druge dejavnosti (izobraževanje, osveščanje in podobno) − ne omogoča delitve dobička − oblika pravne osebe ni primerna niti mišljena za izključno izvajanje pridobitne dejavnosti