Tržne količine in potenciali okroglega lesa

Zaradi relativno velikih količin domače surovine (58 % površine Slovenije je prekrite z gozdom) je slovenska lesnopredelovalna industrija perspektivna gospodarska panoga, česar pa trenutno stanje lesne industrije ne potrjuje. Kakovosten les oziroma hlodi so pomembni za podjetja, ki se ukvarjajo z nabavo, predelavo ali prodajo hlodov; to so predvsem žagarski obrati in proizvajalci furnirja ter proizvajalci vezanih furnirskih plošč. Za vse te akterje v gozdno-lesni verigi je poleg poznavanja teoretičnih potencialov naših gozdov pomemben podatek o realno in trenutno razpoložljivi tržni količini lesa. To je količina, ki se dejansko lahko pojavi na trgu in v kateri ni količin lesa, ki se porabi za lastne potrebe v gospodinjstvih (na primer za ogrevanje gospodinjstev).

Dejanski in teoretični tržni potenciali lesa v slovenskih gozdovih

Slovenija je dežela bogata z gozdnimi površinami, saj je 58 % njene površine prekrite z gozdovi. Zaradi relativno velikih količin domače surovine je slovenska lesnopredelovalna industrija perspektivna gospodarska panoga, česar pa trenutno stanje lesne industrije ne potrjuje. Po drugi strani je za Slovenijo pomemben tudi les slabše kakovosti oziroma lesna biomasa (tj. ves les za celulozo in plošče ter ves les iz debla in vej, primeren za kurjavo), ki je eden izmed najpomembnejših domačih in okolju prijaznih obnovljivih virov energije.

Informacije o količinah in potencialih lesa iz slovenskih gozdov so pomembne za vse akterje, vključene v gozdno-lesne verige. Kakovosten les oziroma hlodi so pomembni za podjetja, ki se ukvarjajo z nabavo, predelavo ali prodajo hlodov; to so predvsem žagarski obrati in proizvajalci furnirja ter proizvajalci vezanih furnirskih plošč. Les slabše kakovosti pa je pomemben predvsem za celulozno in kemično industrijo, proizvajalce lesnih plošč, proizvajalce lesnih goriv in energetska podjetja, ki proizvajajo in tržijo toploto in/ali elektriko, proizvedeno iz lesne biomase. Za vse zgoraj omenjene akterje v verigi je poleg poznavanja teoretičnih potencialov naših gozdov pomemben podatek o realno in trenutno razpoložljivi tržni količini lesa. To je količina, ki se dejansko lahko pojavi na trgu in v kateri ni količin lesa, ki se porabijo za lastne potrebe v gospodinjstvih (na primer za ogrevanje gospodinjstev).

Prav zaradi vseh teh akterjev je razvoj nove in bolj natančne metodologije za izračun ocen potencialov lesa, ki upošteva, poleg naravnih tudi tehnološke ter socialno-ekonomske razmere, še toliko bolj pomemben. Zato je Gozdarski inštitut Slovenije razvil univerzalno metodologijo za oceno dejanskih in teoretičnih količin in potencialov lesa, in sicer na primeru hlodov smreke in jelke (srednjega premera od 20–59 cm), na primeru hlodov listavcev ter za les slabše kakovosti. Dejanski tržni potencial temelji na podatkih o povprečni količini lesa, ki je bila letno posekana v obdobju 2009–2013 in se je v tem času ponujala na trgu. Teoretični tržni potencial pa je maksimalna količina lesa, ki bi jo lahko posekali in ponudili na trgu in bi pri tem še zagotavljali trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Rezultati količin in potencialov hlodov so prikazani v merski enoti neto kubični metri (m3 brez skorje), medtem ko so količine in potenciali lesa slabše kakovosti prikazani v merski enoti tona absolutne suhe snovi (tss).

 

Slika: Karta ocen dejanskih tržnih količin smrekovih in jelovih hlodov srednjega premera 20 do 59 cm (v m3 brez skorje na hektar gozda).

 

Slika: Karta dejanskih tržnih potencialov lesa slabše kakovosti (v tonah absolutno suhe snovi na hektar gozda na leto).

Iz razultatov lahko zaključimo naslednje: ocena dejanske neto količine hlodov smreke in jelke (premera 20-59 cm in brez skorje), ki je v obdobju 2009–2013 vstopila na trg, znaša 1.240.000 m3/letno. Ocena teoretične neto količine hlodov listavcev, ki bi lahko letno vstopila na trg, je 410.000 m3, dejansko pa na trg vstopa le 50 % teh količin. Največje razlike med ocenjenimi potenciali in količinami, ki so dejansko vstopile na trg, so pri lesu slabše kakovosti. Tako je ocena skupne teoretične količine lesa slabše kakovosti 1.450.000 tss/letno, dejansko pa je na trg stopilo le 32 % te količine. Rezultati kažejo na nizko izkoriščenost lesa iz slovenskih gozdov, še posebej to velja za gozdove v zasebni lasti. Pri interpretaciji teh rezultatov pa je treba biti previden, saj je v analizah upoštevan le evidentiran posek, tako da so v realnosti količine, ki vstopajo na trg, verjetno večje.

Ocene tržnih potencialov okroglega lesa si lahko na nivoju občin ogledate tudi sami z interaktivnim pregledovalnikom. Več o sami metodologiji izračuna ocen količin in potencialov lesa v slovenskih gozdovih ter o podrobnih rezultatih skupaj s prostorskimi prikazi pa si lahko preberete v članku objavljenem v Zborniku gozdarstva in lesarstva - Acta Silvae et Ligni, z naslovom Metodologija za ocene potencialov lesa v Sloveniji.