Dolžnosti in pravice lastnikov gozdov

V Sloveniji prevladujejo gozdovi v zasebni lasti. Več kot 75 % gozdov je v lasti zasebnih lastnikov, med katere štejemo tako kmetijska kot nekmetijska gospodinjstva. V preteklosti je bil gozd tradicionalno del kmetije, kmetje pa so z njim vzorno gospodarili, saj jim je predstavljal vir prihodka, energije ter gradbeni material. Današnje stanje je precej drugačno. Opuščanje kmetovanja in selitev s podeželja v mesta je skozi generacije vplivala na spremembo življenjskega sloga lastnikov. Tako imamo danes veliko »urbanih« lastnikov gozdov, ki jim gospodarjenje z gozdom ne predstavlja bistvenega pomena. Donos lesa in drugih gozdnih proizvodov iz takšnih gozdov ni izkoriščen, posledično pa se slabša tudi kakovost gozdov.

Zasebni lastniki gozdov, ne glede na to ali z njim gospodarijo ali ne, imajo do svojega gozda določene dolžnosti in pravice, ki pa velikokrat niso poznane. Biti lastnik gozda poleg lastninskih pravic pomeni tudi spoštovati obveznosti. Temeljni okvir za gospodarjenje je podan v Zakonu o gozdovih ter v uredbah in pravilnikih povezanih z gozdovi in gozdarstvom. V prispevku smo zbrali ključne informacije o dolžnostih in pravicah lastnikov gozdov ter opisali dokumente, ki jih ti potrebujejo pri gospodarjenju. S koristnimi informacijami želimo lastnikom pomagati in jim olajšati gospodarjenje z gozdovi.

Dolžnosti lastnikov gozdov

Prva dolžnost, in prav tako pravica, ki bi jo izpostavili je gospodarjenje z gozdom. Lastnik mora s svojim gozdom gospodariti odgovorno, v skladu s predpisi in gozdnogospodarskimi načrti. Prav tako mora gozd redno pregledovati in spremljati njegovo zdravstveno stanje. O vsakršnih spremembah stanja mora obvestiti revirnega gozdarja.

V osnovi je gozd namenjen pridobivanju gozdnih lesnih sortimentov (GLS), če ni drugače določeno v gozdnogospodarskem načrtu (GGN). V Sloveniji se z gozdovi gospodari sonaravno, kar pomeni, da se gospodari po principu, ki posnema procese v naravi. Poleg lesno proizvodne funkcije se upošteva tudi ostale vloge gozda (socialne in okoljske), še posebej velik poudarek pa se daje ohranjanju gozdov in biotske raznovrstnosti.

V Sloveniji so gozdovi prosto dostopni, ne glede na lastništvo. Lastnik mora omogočiti prost dostop sprehajalcem, prav tako mora dopustiti v gozdu rekreativno nabiranje gob, plodov, čebelarjenje in lov. Izjema so le dejavnosti, ki prinašajo dobiček s področja turizma in rekreacije ter v primeru, da se lastnik profesionalno ukvarja z nabiranjem plodov in njihovo prodajo. V tem primeru mora obiskovalce o tem obvestiti z oznakami v gozdu.

Lastnik gozda je odgovoren tudi za divja odlagališča odpadkov v svojem gozdu, če povzročitelj ni znan. V tem primeru je lastnik dolžan odpadke odstraniti. Prav tako je dolžan vzdrževati oznake mej na svoji posesti.

Odločba o poseku

Pred vsakim posegom v gozd (npr. sečnja) mora lastnik obvestiti revirnega gozdarja (Zavod za gozdove Slovenije), kateri po terenskem ogledu poda dovoljenje za izvedbo del. Zavod za gozdove nato lastniku gozda na podlagi predhodnega ogleda stanja na terenu in potreb lastnika izda različne odločbe:

• Odločba A – Odločba o odobritvi poseka izbranih dreves
• Odločba B – Odločba o izvedbi potrebnih gojitvenih in varstvenih del za zaščito pred divjadjo
• Odločba C – Odločba o izvedbi sanitarne sečnje in preventivnih del v gozdovih
• Odločba K – Odločba o krčitvi gozda v kmetijske namene

Lastnik lahko prične z delom šele, ko je odločba izdana in ne prej, tudi če je drevje za posek že označeno. Dela v gozdovih morajo biti opravljena v ustreznem letnem času in na način, s katerim se najmanj ogroža gozdni ekosistem ter se zagotavlja varstvo rastlin in ljudi. Nastale morebitne poškodbe je potrebno odstraniti takoj po končanem spravilu oziroma prevozu ter o tem obvestiti revirnega gozdarja.

Pri prevozu lesa mora imeti prevoznik lesa pri sebi dovoljenje za posek (odločbo). Za drevje, ki je na debelejšem koncu tanjše od 10 cm, in če skupna količina lesa ne presega 10 m3, pa odločba ni potrebna.

Knjigovodska listina

Zaradi spremljanja sledljivosti prometa z gozdnimi lesnimi sortimenti (GLS) in izvajanja nadzora mora les, ki je naložen na vozilo spremljati knjigovodska listina. Knjigovodska listina ni potrebna za GLS pridobljene iz gozdov v lasti fizičnih oseb, ki so naloženi na vozilo ali se prevažajo po cesti, če njihova količina ne presega 10 m3, so namenjeni lastni uporabi in jih prevaža lastnik gozda. Enako velja tudi za primere medsosedske ali sorodstvene pomoči. Knjigovodska listina prav tako ni potrebna za GLS, ki so naloženi na vozilo in so predmet prodaje ali darila med dvema fizičnima osebama. V tem primeru morajo imeti fizične osebe pri sebi izjavo o prevozu GLS ali drugo listino, v kateri so navedeni vrsta in količina GLS, kraj in datum, pošiljatelj, prevoznik in prejemnik GLS. Izjavo ali drugo listino morata podpisati pošiljatelj in prejemnik ter jo hraniti 5 let od opravljenega prevoza GLS.

Prevoznik mora pri prevozu lesa imeti pri sebi dovoljenje za posek in knjigovodsko listino ali izjavo o prevozu GLS (Fotografija: arhiv GIS).

Evidenčni list o uporabi in prometu z gozdnimi lesnimi sortimenti

Da bi se izognili trgovini z nezakonito pridobljenim lesom morajo v Sloveniji lastniki gozdov ter druge fizične in pravne osebe, ki dajejo les in lesne proizvode prvič na trg, 5 let zagotavljati informacije o vrsti proizvoda, drevesni vrsti, količini lesa, dovoljenju za posek, imenu in naslovu prejemnika kateremu so bili GLS prodani. Z vzpostavitvijo sistema potrebne skrbnosti proizvajalci in trgovci dokazujejo, da so izdelki s katerimi trgujejo, pridobljeni v skladu z veljavno zakonodajo v državi izvora.

Uporaba evidenčnega lista se priporoča kot pripomoček za vodenje podatkov, ki se zahtevajo po predpisih EU, oz. v primeru kontrol (gozdarska inšpekcija, Finančna uprava RS). Poleg tega se priporoča tudi hramba ostalih spremljajočih dokumentov (odločba o odobritvi poseka izbranih dreves, drugih s posekom povezanih dokumentov, računov za prodani les, pogodb itn.). Evidenčni list prejme lastnik gozda skupaj z odločbo o odobritvi poseka izbranih dreves.

Tako evidenčni list, kot knjigovodsko listino in izjavo o prevozu GLS pa je mogoče izpolniti v digitalni obliki na portalu MojGozdar.si, kjer se izvaja pilotni poskus uvajanja digitalnih evidenc za zasebne lastnike gozdov. V ta namen smo na Gozdarskem Inštitutu Slovenije vzpostavili spletni sistem potrebne skrbnosti in sledljivosti prometa z GLS. Sistem je brezplačen in je na voljo vsem uporabnikom, ki se registrirajo na portal MojGozdar. Sistem omogoča izpolnjevanje in urejanje obrazcev (v kolikor ima potrebne podatke, jih sistem vnese sam), shranjevanje ter tiskanje.

Vloga za izdajo soglasij pri posegih v prostor

Za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje ZGS. Soglasja ni mogoče izdati, kadar je mogoče pričakovati, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozda.

Obrazci, s katerimi se sreča lastnik gozda pri posegih v prostor so: vloga za izdajo projektnih pogojev, vloga za izdajo soglasja ter vloga za krčitev gozda, pritožba zoper odločbo ali sklep.

Pravice lastnikov gozdov

Poleg dolžnosti, obstaja tudi nabor pravic, ki jih je deležen lastnik gozdnega zemljišča. Glavna dejavnost, ki jo lastniki gozdov lahko izvršujejo skozi vse leto je pridobivanje lesa, ki pa mora biti v skladu z gozdnogospodarskim načrtom. Če na svoji parceli lastnik opazi škodo, ki jo je povzročila divjad (npr. poškodbe drevja zaradi objedanja) lahko s posebnim obrazcem na Zavodu za gozdove zaprosi za odškodnino. Za obnovo gozda s sadnjo lahko pridobi subvencije. Ker imajo gozdovi nacionalen pomen za širše okolje, država subvencionira tudi ostala vlaganja v gozdove (gojitvena, varstvena in sanacijska dela, dela za vzdrževanje življenjskega okolja prosto živečih živali, izvedba protipožarnih ukrepov v požarno ogroženih gozdovih in povrnitev stroškov za nabavo pasti za podlubnike), vključno z načrtovanjem izvedbe del v varovalnih gozdovih. Pri načrtovanju upravljanja z gozdovi in lovom lahko lastnik aktivno sodeluje v procesu sprejemanju GGN in lovsko upravljavskih načrtov ter pri izdelavi letnega programa vlaganj v gozdove s predlogom o gojitvenih in varstvenih delih.

V primeru, da je gozd razglašen za varovalni ali gozd s posebnim namenom je lastnik oproščen davka na katastrski dohodek. Na območju, kjer je verjetnost potrebe razglasitve gozdov s posebnim namenom, sme lastnik gozda podati ali zavrniti soglasje za razglasitev. Prav tako se sme lastnik gozda s posebnim obrazcem pritožiti zoper odločbo ali sklep, ki je bila izdana lastniku s strani revirnega gozdarja.

Lastnik lahko dela opravlja sam, lahko najame izvajalca ali pa za pomoč uporabi svoje zakonite dediče, družinske člane ali fizične osebe v obliki medsoseske pomoči. Delo v gozdu pa zanj ni obveza (če ne gre za sanitarne ukrepe, ki jih z rokom predpiše revirni gozdar). Svojo parcelo lahko tudi kadarkoli brez omejitev proda v skladu s predpisi, ki jih ureja Zakon o kmetijskih zemljiščih. Postopek prodaje se začne na upravni enoti.

Pri prodaji gozdnega zemljišča mora lastnik upoštevati zakonsko opredeljena pravila, ki predpisujejo, da lastnik gozdne parcele, ki ni večja od 5 ha ne sme prodati po delih ampak v celoti. Izjema je, če prodaja del parcele za namen postavitve javne infrastrukture ali če svoj del parcele proda solastnik. Posekan les sme uporabiti zase ali ga prodati izbranemu kupcu. Pri izbiri kupca mu lahko svetuje Društvo lastnikov gozdov, katere je lahko član vsak, ki je lastnik gozda in plačuje letno članarino.

Pomembno je, da lastnik gozda poleg svojih pravic in dolžnosti dobro pozna svoj gozd in pravila varnega ter pravilnega izvajanja del. Če dobro pozna svoj gozd in z njim redno in odgovorno gospodari lahko prispeva k zdravju gozda ter s tem k boljši kvaliteti sortimentov, ki na trgu dosegajo višjo ceno.