Lahko lesni peleti zamenjajo premog?

Lahko lesni peleti zamenjajo premog?

21.02.2022

Svetovni trg industrijskih lesnih peletov je v strmem vzponu. Po zadnjih ocenah je bila letna stopnja rasti v obdobju od leta 2010 do 2021 približno 1,66 milijona ton.

Ker bodo posledice podnebnih sprememb v svetu vse bolj očitne in tudi dražje zaradi sanacij vse pogostejših in močnejših naravnih katastrof, je potrebno prehod v ogljično nevtralno družbo pospešiti. Pričakuje se, da bosta vetrna in sončna energija skupaj z učinkovitimi rešitvami za shranjevanje energije postala temelj proizvodnje električne energije v številnih panogah. Vendar bo minilo vsaj desetletje in verjetno še dlje, preden bo shranjevanje energije na ravni omrežja skupaj z vetrno in sončno energijo ter morda izgradnja novih jedrskih proizvodnih zmogljivosti pokrilo vse potrebe po energiji, ki jo danes v svetu proizvedemo iz premoga in drugih fosilnih goriv. Most med sedanjostjo in prihodnostjo med drugimi rešitvami predstavlja tudi zamenjava premoga z industrijskimi lesnimi peleti v že obstoječih proizvodnih enotah.

Azija in Evropa, ki sta dandanes že pomembni porabnici industrijskih lesnih peletov, bosta po napovedih strokovnjakov še naprej uporabljali znatne količine. Verjetno bodo sledile druge evropske države, ki iščejo način za znižanje emisij CO2 zaradi rabe premoga. Poleg tega jim bodo druge države, kot sta Kanada, ZDA in Japonska, verjetno sledile.

Proizvodne kapacitete za izdelavo lesnih peletov niso neomejene. Glavni omejujoč dejavnik pri proizvodnji peletov je surovina. Lesni peleti so praviloma proizvedeni iz ostankov predelave lesa, predvsem žagovine. V kolikor bo predelava lesa na svetovnem nivoju naraščala bo lahko temu sledila tudi proizvodnja lesnih peletov. Pri tem pa bo potrebno vsem državam tudi v prihodnosti zagotavljati stabilnost gozdov in ponor CO2 v gozdovih.

Čeprav bodo lesni ostanki še naprej pomembna surovina za proizvodnjo peletov, zlasti v severni in zahodni Evropi, v prihodnosti ne bodo zadostovali za zadovoljitev povpraševanja po tej vrsti lesnih goriv. Potrebni so/bodo novi viri surovine, največji potencial za povečanje proizvodnje peletov pa imajo sečni ostanki in energetske rastline.

Izvoz lesnih peletov po svetu v zadnjih letih narašča in bo po napovedih naraščal tudi v prihodnjih letih. Glavne države izvoznice te vrste proizvodov so ZDA, Vietnam, Kanada, Rusija, od evropskih držav pa Latvija, Danska in Estonija (slika 2). V letu 2020 je bilo izvoza lesnih peletov iz ZDA 7,3 milijonov ton, iz Baltskih držav in Danske 5,5 milijonov ton, iz Rusije, Belorusije in Ukrajine pa 3,3 milijonov ton. S 3,1 milijoni ton sledi Vietnam, 2,8 milijonov ton peletov je v letu 2020 izvozila Kanada. Avstrija in Nemčija skupaj, sta v letu 2020 izvozili 1,6 milijonov ton peletov, ostale evropske države pa 3,9 milijonov ton od česar 16 % predstavlja izvoz iz Portugalske.

Ocenjeno povpraševanje po lesnih peletih naj bi se v obdobju 2010 do 2022 povečevalo v povprečju za 1,75 milijona ton pelet letno. V kolikor se bodo uresničile napovedi ZDA, Nemčije in Japonske, naj bi se letno povprečno svetovno povpraševanje po peletih do leta 2027 povečevalo za 3,73 milijona ton in bi v letu 2027 znašalo več kot 45 milijonov ton. Največje povečanje povpraševanja pričakujejo na Japonskem, saj naj bi se po napovedih povečalo iz 2,8 milijona ton v letu 2021 na 9,7 milijona ton v 2027. Trenutne svetovne kapacitete za proizvodnjo peletov naj bi bile tako presežene že leta 2023, ko bi povpraševanje preseglo ponudbo za več kot 2 milijona ton.

Velik porabnik lesnih peletov je Združeno kraljestvo, katerih poraba je v letu 2020 znašala 9,4 milijona ton. Izmed evropskih držav sledi Nemčija, z letno porabo čez 2,6 milijona ton, sledi Nizozemska, katere poraba je v letu 2020 znašala 2,4 milijona ton. Dobrih 2 milijona ton porabe peletov sta v letu 2020 imeli še Italija in Francija. ZDA je ena od redkih držav, pri kateri se je v letu 2020 poraba peletov zmanjšala v primerjavi z leti prej; v letu 2020 je le ta znašala 1,4 milijona ton (-30 % v primerjavi z 2019).

Napovedovanje vpliva svetovnega trga in primanjkljaja peletov na globalni ravni, na lokalni slovenski trg s peleti, je nehvaležno. Dejstvo je, da se bo po napovedih povečal izvoz peletov in posledično se cene peletov lahko zvišajo. Z rednim spremljanjem cen lesnih peletov na slovenskem trgu, ki ga izvajamo že od leta 2011 ugotavljamo, da so cene peletov pri nas dokaj stabilne (cene so objavljene na: https://wcm.gozdis.si ). Slovenski trg lesnih peletov se razlikuje tudi v tem, da so glavni uporabniki peletov gospodinjstva in manjši sistemi za ogrevanje, njihova ocenjena poraba je bila 200.000 t (l. 2020). Večjih porabnikov industrijskih peletov pa trenutno nimamo. Pojavljajo se sicer ideje o sosežigu oziroma celo menjavi lignita v termoelektrarni in toplarni Šoštanj z lesom. V primeru menjave lignita z lesnimi peleti bi po naših ocenah letno porabili več kot 2,6 milijona t lesnih pelet, kar je za več kot desetkrat več od porabe peletov v letu 2020.

dr. Nike Krajnc, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko
Špela Ščap, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko

Novice

Značilnosti zunanje trgovine z okroglim lesom v letu 2023 25.03.2024

Značilnosti zunanje trgovine z okroglim lesom v letu 2023

Izvoz okroglega lesa je po začasnih podatkih SURS–a v letu 2023 znašal 1,360 milijona m³ (-2 % v primerjavi z letom 2022), največ količin (39 %) v izvozu predstavlja industrijski les listavcev, s p...

Več ...
Film Lesena kašta ali kranjska stena - biotehnični ukrep za povečevanje erozijske odpornosti 22.03.2024

Film Lesena kašta ali kranjska stena - biotehnični ukrep za povečevanje erozijske odpornosti

Danes je poseben dan, v nekoliko posebnem letu. 22. marca namreč obeležujemo Svetovni dan voda. Prav tako letos obeležujemo 140 let od začetka organiziranega hudourničarstva na Slovenskem. Lesena k...

Več ...
Kakšen vpliv bo imela Evropska unija na izvedbo del v gozdovih? 19.03.2024

Kakšen vpliv bo imela Evropska unija na izvedbo del v gozdovih?

V Sloveniji se z gozdovi gospodari trajnostno, sonaravno in večnamensko (Klopčič in Bončina, 2018). To obsega opravljanje varstvenih, gojitvenih in vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje ...

Več ...
  • © 2021 Gozdarski inštitut Slovenije
  • ISSN 2591-2127