Rekordni uvoz okroglega lesa, izvoz hlodovine iglavcev najnižji v zadnjih enajstih letih

Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je bilo v letu 2021 izvoza okroglega lesa skupaj 1,34 milijonov kubičnih metrov (m³), uvoza pa 885.000 m³. V primerjavi z letom 2020 se je izvoz zmanjšal za 14 %, uvoz pa povečal za 4 %, kar je po letu 2020 ponoven rekordni podatek. Zunanjetrgovinski presežek, ki kaže na neuravnoteženost med proizvodnjo in porabo okroglega lesa, je v lanskem letu znašal 459.000 m³, kar je najmanj od leta 2007 naprej. Podatki o zunanji trgovini okroglega lesa so sicer še začasni, vendar se najverjetneje ne bodo zadosti razlikovali od končnih, ki bodo na voljo v naslednjih mesecih.

Izvoz okroglega lesa

V strukturi izvoza je v lanskem letu s 46 % oz. 619.000 m³ prevladoval izvoz okroglega industrijskega lesa listavcev (slika 1). Z izjemo leta 2015 je ta podatek rekorden. V strukturi izvoza se še naprej zmanjšuje izvoz hlodovine iglavcev, ki je lani predstavljal 21 % skupnega izvoza okroglega lesa (oz. 286.000 m³, kar je najmanj v zadnjem 11–letnem obdobju). Z 20 % sledi izvoz ostalega okroglega lesa iglavcev (les za celulozo in plošče, drug tehnični les, les za kurjavo), 13 % pa je bilo izvoza lesa za kurjavo listavcev. 

V letu 2021 je bilo največ izvoza okroglega lesa v sosednjo Italijo in se je povečal za dobrih 7 % v primerjavi z letom 2020 (preglednica 1). V Italijo smo v večini (62 %) izvažali industrijski les listavcev. Po količini izvoza sledi Avstrija, kamor smo zmanjšali izvoz za 35 % v primerjavi z letom 2020. Pri izvozu v Avstrijo še vedno prevladuje skupina hlodi za žago in furnir iglavcev (z 61 %). Za 16 % smo v lanskem letu povečali izvoz na Hrvaško, pri čemer prevladujeta izvoz industrijskega lesa listavcev ter lesa za kurjavo listavcev.

Uvoz okroglega lesa

V strukturi uvoza je v lanskem letu z 32 % oz. 284.000 m³ prevladoval uvoz hlodovine iglavcev (slika 2). Z 264.000 m³ sledi uvoz lesa za celulozo in plošče iglavcev, ki skupaj z lesom za kurjavo iglavcev predstavljata prav tako 32 % skupnega uvoza okroglega lesa v Slovenijo v letu 2021. Z obakrat po 18 % sledita skupina industrijski les listavcev ter les za kurjavo listavcev.

V letu 2021 je bilo največ uvoza okroglega lesa iz sosednje Hrvaške (231.000 m³) in ta se je v primerjavi z letom 2020 povečal za 10 %. Več kot polovico uvoza iz Hrvaške je predstavljal industrijski les listavcev. V letu 2020 je bila druga največja izvoznica okroglega lesa v Slovenijo Češka, lani pa Avstrija; 87 % uvoza iz Avstrije je predstavljal les za celulozo in plošče iglavcev. Iz Italije smo v lanskem letu uvozili dobrih 160.000 m³ okroglega lesa, od tega je z 69 % prevladovala hlodovina iglavcev. Uvoz okroglega lesa iz Nemčije, kjer z 82 % prevladuje hlodovina iglavcev, še vedno izrazito narašča; v letu 2019 smo iz te države uvozili manj kot 5.000 m³, v letu 2021 pa že več kot 105.000 m³. 

Zaključki

Trgovanje z okroglim lesom je v Sloveniji vedno bolj dinamično, po letu 2018 je opaziti izrazit upad količin izvoza, vendar kljub temu izvoz še vedno predstavlja več kot 30 % domače proizvodnje okroglega lesa (pri čemer je potrebno upoštevati, da del izvoza lahko izvira iz uvoza, t. i. re-export, zato podatek ni povsem točen). Ob upadanju izvoza hlodovine iglavcev, pa v zadnjih dveh letih izrazito narašča izvoz okroglega industrijskega lesa listavcev, predvsem bukovega lesa premera 15 cm ali več. Pomanjkanje domačega lesa na trgu in ugodni pogoji poslovanja domačih podjetij s tujimi pa so glavni razlogi za povečevanje uvoza okroglega lesa. V strukturi uvoza je v letu 2021 večji delež predstavljal uvoz hlodovine iglavcev, najbolj pa se je lani v primerjavi z letom 2020 povečal uvoz industrijskega lesa listavcev, s prevladujočim deležem hrastovega lesa, ter lesa za kurjavo. Uvoz industrijskega lesa listavcev v lanskem letu je največji vse od leta 2007 naprej. V lanskem letu je uvoz lesa za celulozo in plošče predstavljal 30 % skupnega uvoza okroglega lesa in takšnih količin nismo uvozili še nikoli v zadnjih dvajsetih letih.